ka kšna usoda nas čaka -P K!'> Turški tovornjaki bodo čakali -ifaT^-_ -na vkrcanje pri Fernetičih V kratkem določitev upravitelja centrov CIE in CARA v Gradišču '"-m;. P f iii i Ift'U A12 Primorski dnevnik ČETRTEK, 28. JUNIJA 2012_ št. 151 (20.474) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Kljub svitu Primorski še vedno v tunelu Dušan Udovič Včerajšnja odobritev zakonskega osnutka o javnem finacira-nju medijev v senatu je za nas nedvomno pomemben korak naprej. Prizadevanja senatorjev Tamare Blažina in Vincenza Vite so obrodila uspeh. Če bo osnutek potrjen tudi v poslanski zbornici, bo tudi Primorski dnevnik v letih 2012 in 2013 lahko računal na enake državne prispevke, kot jih je imel do leta 2010, preden so bili (še za časa Berlusconijeve vlade) močno okrnjeni. Zakon sicer vprašanje financiranja časopisov urejuje le za dve leti, je pa dobra podlaga tudi za poznejši zakonski ukrep, ki naj bi vprašanje uredil na daljši rok. Ugotavljamo, da obveze političnih predstavnikov, ki smo jih na različnih ravneh animirali v intenzivni akciji zadnjih mesecev, vendarle niso obvisele v zraku. To nas spodbuja tudi za naprej in krepi naša pričakovanja, da bo prihodnost dnevnika zagotovljena. Problem je sedanjost. Naj spomnimo, da je bil časopis prizadet s 15-odstotnim krčenjem javnih sredstev za leto 2010 (retroaktivno) in kar 30-od-stotnim krčenjem za tekoče leto 2011. Zaradi tega še dalje ostajamo v težavah in se hudim restriktivnim ukrepom, ki bodo ošibi-le dnevnik, ni mogoče izogniti. Da bo jasno, želimo poudariti, da potrebuje Primorski dnevnik enkratni premostitveni finančni prispevek za leto 2011. Samo tako bo mogoče zaustaviti radikalne sanacijske ukrepe, ki so v teku. V tem smislu apeliramo na vse pristojne forume, manjšinske, deželne in državne. Kaj ti pomaga, da vidiš zdravilo na obzorju, če medtem postaneš invalid? ITALIJA - Poslanska zbornica jo je sinoči dokončno potrdila Monti v Bruslju z reformo trga delovne sile pod streho Premier se na evropskem vrhu namerava boriti na svoj »ščit proti spreadu« TRST - Včeraj v deželni palači na Trgu Oberdan Poezija Kosičevih akvarelov na ogled v deželnem svetu TRST - Prostore deželnega sveta od včeraj krasi bogat izbor akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Gre za prvo razstavo živečega slovenskega slikarja v prestižni lokaciji na Trgu Oberdan; pred nekaj leti je čast doletela pokojnega Lojzeta Spa-cala. Razstavo Moja dežela, moj svet so odprli ob prisotnosti predsednika deželnega sveta Maurizia Franza. Ta je uvodoma pojasnil, da je pomemben kulturni dogodek priznanje za celotno slovensko skupnost, ki živi v Furlaniji Julijski krajini. Več na 10. strani RIM - Reforma trga dela je postala zakon. Poslanska zbornica jo je sinoči dokončno odobrila, potem ko je vlada prestala kar štiri glasovanja o zaupnici za odobritev posameznih delov besedila. S to pomembno reformo pod streho je premier Mario Monti že sinoči odpotoval v Bruselj, kjer se bo danes in jutri udeležil evropskega vrha. Kot je napovedal, se namerava odločno zavzeti za to, da bi vrh sprejel konkretne ukrepe za reševanje krize evrskega območja. Sam namerava vztrajati pri svojem predlogu o oblikovanju »ščita proti spreadu«. Na 2. strani Rim: spominska plošča za borce z Nanosa Na 3. strani Občina Dolina: »da« upravljanju Doline v v. Glinščice Na 5. strani Občina Repentabor: nova spletna stran Na 5. strani Predstavnika SKGZ pri goriškemu županu Na 12. strani Boris Pahor predaval v Doberdobu Na 13. strani SENAT - Odobrili zakonski osnutek Manjšinski mediji: dobra novica, a težave ostajajo (Sant'Anna Impresa Trasporti Futießri RIM - Senat je včeraj dopoldne v prvem branju odobril zakonski osnutek 3.305, ki ga je vlada Maria Montija predstavila z namenom, da bi vsaj delno uredila javno financiranje medijev za leti 2013 in 2014. O njem se mora sedaj izreči še poslanska zbornica. Med odobrenimi amandmaji je tudi popravek, ki ga je predložila senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina. Če ga bo potrdila tudi poslanska zbornica, bodo manjšinski dnevniki (ob Primorskem dnevniku sta to še Dolomiten in Die Neue Südtiroler Tages- zeitung) lahko zaprosili za enako visok finančni prispevek kot krajevni dnevniki. Montijev zakonski osnutek je prvotno za manjšinske dnevnike predvideval nižjo mejo financiranja kot za krajevne: po novem bodo lahko tako eni kot drugi deležni do 1.500.000 evrov javnih sredstev. Medtem pa ostaja odprto vprašanje prispevkov za leto 2011, zaradi česar se negotov položaj, v katerem se je znašel Primorski dnevnik, žal nadaljuje. Na 3. strani Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Trst Devin-Nabrežina 166 Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst Usluge na domu DOBAVA IN MONTAZA Lesenipodi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 50 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 2 Četrtek, 28. junija 2012 ITALIJA POLITIKA - Kljub nasprotovanju opozicije in pomislekom Ljudstva svobode Reforma trga dela dokončno uzakonjena Premier že odpotoval v Bruselj, kjer se bo na evropkem vrhu boril za svoj »ščit proti spreadu« RIM - Reforma trga dela je postala zakon. Poslanska zbornica jo je sinoči dokončno odobrila, potem ko je vlada prestala kar štiri glasovanja o zaupnici za odobritev posameznih delov besedila. Na zaključnem glasovanju jo je podprlo 393 poslancev, proti jih je bilo 74, 46 pa se jih je vzdržalo. Poleg predstavnikov Severne lige in Italije vrednot reforme ni podprlo kar 67 od 209 poslancev Ljudstva svobode. Kot je pojasnil načelnik skupine Fabrizio Cicchitto, Berlusconijeva stranka ima več vsebinskih pomislekov glede reforme, poleg tega pa jo moti, da je vlada z zahtevo po večkratni zaupnici zadušila parlamentarno soočenje. K temu bi resnici na ljubo morali dodati vse bolj kritičen odnos, ki ga nekdanji premier zavzema do Montijeve vlade. Po mnenju nekaterih naj bi se zavzemal za predčasne volitve. Reforma trga dela je dokaj kompleksen ukrep, ki po eni strani olajšuje odpuste, po drugi omejuje delovne pogodbe za določen čas, poleg tega pa korenito preureja sistem socialnih blažilcev. Njena glavna oblikovalka, ministrica za delo Elsa Fornero, je v včerajšnjem intervjuju za Wall Street Journal dejala, da reforma sicer ni perfektna, a da je dobra še zlasti za tiste, ki vstopajo na trg dela. Nekoliko nerodno pa je pristavila, da delo ni pravica, kot mislijo Italijani, ampak si ga je treba zaslužiti tudi z žrtvami. Ministrica se je potem skušala popraviti, češ da ni milila na delo, ki je ustavna pravica, ampak na delovno mesto. A bilo je že prepozno, saj se je nanjo usula prava toča kritik. »Sprašujem se, ali je ministrica prisegla na ustavo ali na Miškolina,« se je sarkastično vprašal severnoligaš Gianvittore Vac-cari, medtem ko se je ministrica za prvaka Italije vrednot Antonia Di Pie-tra izkazala z novo »oslarijo«. Sicer pa so včerajšnjo odobritev reforme trga dela spremljali protesti, ki so jih pred parlamentom in marsikje po Italiji priredili bazni sindikati in sindikalna zveza Cgil. Premier Monti pa je bil zadovoljen, da je lahko s to reformo pod streho odpotoval v Bruselj, kjer se bo danes in jutri udeležil evropskega vrha. Kot je povedal, se namerava na vrhu odločno zavzeti za odobritev konkretnih ukrepov za reševanje krize evroobmočja. Predlagati namerava, da bi iz začasnega ali stalnega sklada za zaščito evra, torej iz EFSF ali ESM, črpali sredstva za omejitev t. i. spreadov držav, ki so uredile svoje javne finance. V tem smislu so mu stranke vladne koalicije včeraj izrekle podporo v parlamentu, pa čeprav je Ljudstvo svobode vztrajalo s svojim ločenim dokumentom. Predlog italijanskega premierja je podprl španski kolega Mariano Rajoy in z njim se baje strinja tudi francoski predsednik Francois Hollande, medtem ko so dokaj skeptični do njega v krogih nemške vlade. Ni izključeno pa, da bo kanc-lerka Angela Merkel naposled na ta predlog pristala kot na manjše zlo, saj gre za nekakšno minimalistično verzijo ideje o evrskih obveznicah, proti kateri se je nemška železna dama že nič kolikokrat izrekla. A pritisk se nanjo veča, in to bodisi iz evropskih kot iz izvenevropskih držav, tako da bo najbrž morala naposled nekje popustiti. Prav zaradi tega si je Monti včeraj privoščil nekoliko drzno potezo. Dejal je, da bo na vrhu podprl uvedbo davka na finančne transakcije v okviru t. i. okrepljenega sodelovanja znotraj EU, za katerega se zavzema Merklova, le pod pogojem, če bo prodrl njegov predlog o »ščitu proti spreadu«. Ministrica za delo Elsa Fornero ansa JAVNE FINANCE - Zakladne menice Stroški zadolževanja Italije precej navzgor RIM - Italija je morala v včerajšnji izdaji šestmesečnih za-kladnih menic pristati na precej višje obrestne mere kot v zadnji podobni izdaji. Zadolžila se je za devet milijard evrov, pri tem pa je zahtevana donosnost znašala 2,957 odstotka. Še pred mesecem dni je bila pri 2,104 odstotka. Obrestna mera za italijanske kratkoročne dolžniške papirje je s tem dosegla najvišjo raven od konca lanskega leta, ko je bila država v samem središču skrbi vlagateljev. Višja obrestna mera odraža zaskrbljenost vlagateljev, da prihajajoči vrh Evropske unije ne bo uspel preprečiti širjenja evropske dolžniške krize na Italijo. Kljub temu je bilo zanimanje vlagateljev v včerajšnji izdaji močno. Razmerje med povpraševanjem in ponudbo je znašalo 1,615, se pravi nekoliko večje kot ob prejšnji izdaji. Rim je zaupanje finančnih trgov preverjal že v torek, ko je po višjih obrestnih merah izdal obveznice z rokom zapadlosti v letih 2014, 2016 in 2026. Danes bo postavljen pred nov test, ko bo izdal srednje- in dolgoročne obveznice, s katerimi bo poskušal zbrati med 3,75 in 5,5 milijarde evrov. Po nekaj dneh zatišja se znova krepi pritisk na stroške zadolževanja šibkejših članic območja z evrom. Tako se je v zadnjih treh dneh donos do dospelosti italijanske 10-letne obveznice zvišal s 5,87 odstotka na 6,15 odstotka. Stroški zadolževanja Španije so se zvišali s 6,49 na 6,87 odstotka. Francija bi morala, če bi včeraj izdala 10-letne obveznice, pristati na okoli 2,63-odstotno obrestno mero, Nemčija pa na okoli 1,54-odstotno. Donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice se je po podatkih iz sistema MTS včeraj nekoliko znižal in je bil pri okroglih šestih odstotkih. Berlusconi in ostali ■ - v • vv • obtoženci oproščeni v aferi Mediatrade RIM - Bivši premier Silvio Berlusconi in drugih deset obtožencev, med katerimi njegov sin Piersilvio, so bili včeraj oproščeni na procesu zaradi afere Mediatrade. Obtoženi so bili, da so v letih 2003 in 2004 utajili za 20 milijonov davkov z lažnimi računi pri nakupu televizijskih pravic za ameriške filme. Pri nakupu naj bi račune umetno napihnili, da bi si lahko ustvarili črne fonde v tujini. Toda preiskovalni sodnik Pierluigi Balestrieri je obtožbe zavrnil, in sicer tiste za dogodke v letu 2003 zaradi zastaranja, tiste za leto 2004 pa zaradi neosnovanosti. Vlak v tovornjak: 17 ranjenih, dva hudo BRESCIA - Včeraj ob 8.30 se je vlak v kraju Corte Franca blizu Brescie zaletel v tovornjak, ki je prevažal zemljo. V trčenju se je 17 ljudi ranilo, dva od katerih hudo. Kot je v tiskovnem poročilu pojasnila železniška družba Trenord, je nesrečo zakrivil voznik tovornjaka, ki je hotel prečkati železniško progo kljub temu, da so se zapornice spuščale, tako da je naposled ostal ujet med njimi. Strojevodja je zadnji hip skušal ustaviti vlak, a bilo je prepozno. Zaradi nesreče je bil železniški promet dalj časa ustavljen. Komisar ponujal dobre ocene v zameno za seks PIACENZA - Policija je v Piacen-zi aretirala profesorja informatike, ki je kot zunanji član maturitetne komisije v Parmi ponujal dobre ocene v zameno za seks. Svoje ponudbe je sporočal kandidatkam prek Facebooka, prav to pa je bilo zanj usodno, saj mu je na tak način policija prišla na sled. Preiskovalci so ugotovili, da je spolno občeval z mladoletno maturantko. BANKE - Upravni svet odobril poslovni načrt Banka MPS bo zaprla 400 podružnic in 4600 delovnih mest MILAN - Monte dei Paschi di Siena (MPS), tretja največja italijanska banka, je včeraj razgrnila načrt za svojo rešitev pred grozečim propadom. Na kar enajst ur trajajoči seji je upravni svet odobril poslovni načrt za obdobje 2012-2015, ki predvideva »popolno racionalizacijo organiziranosti skupine s spojitvijo hčerinskih družb z matico in z ukinitvijo 400 podružnic«, kar pomeni izgubo 4600 delovnih mest. Na koncu poslovnega obdobja, po letu 2015, naj bi banka prišla do 630 milijonov evrov konsolidiranega čistega dobička, vendar bo pot do tega cilja zelo zahtevna. Predsednik MPS Alessandro Profumo, ki je banko prevzel prav pred kratkim, zagotavlja, da je bil poslovni načrt narejen po scenariju neugodne gospodarske konjunkture, torej zelo previdno. Prvič je predviden upad dohodka, a naj bi se v zameno izboljšala dohodkovnost, saj načrt zelo drastično posega v strukturo stroškov poslovanja. Med ukrepi za sanacijo banke je poleg krčenja mreže poslovalnic in delovnih mest predvidena prodaja 60-odstotnega deleža v banki Cassa di Ri-sparmio di Biella e Vercelli, ki ga bo za 203 milijone evrov prevzela Cassa di Risparmio di Asti. Banka Antonveneta pa se bo po načrtu v celoti Alessandro Profumo ansa spojila z MPS, kar bo omogočilo nastanek enotne komercialne mreže. Do konca leta bo banka izvedla emisijo obveznic »vladnega instrumenta za premoženjsko utrditev« v višini 3,4 milijarde evrov, od katerih bo delež 1,5 milijarde neposredno prevzelo državno zakladništvo, preostali znesek pa bo služil za izplačilo obstoječih obveznic (t.i. Tremonti bond). MPS bo tako do izteka poslovnega načrta leta 2015, ko naj bi vrnila izposojena sredstva, praktično podržavljena banka. EVRO 1.2478 $ 0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. junija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 27.6. 26.6. ameriški dolar 1,2478 1,2475 japonski jen 99,49 99,97 kitajski juan 7,9330 7,9387 ruski rubel 41,1252 41,2200 indijska rupija 71,2930 71,1260 danska krona 7,4337 7,4334 britanski funt 0,79990 0,79960 švedska krona 8,8242 8,8204 norveška krona 7,5230 7,4995 češka krona 25,916 25,963 švicarski frank 1,2011 1,2010 madžarski forint 287,28 286,40 poljski zlot 4,2515 4,2480 kanadski dolar 1,2796 1,2824 avstralski dolar 1,2384 1,2432 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4470 4,4510 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6965 0,6965 braziljski real 2,5850 2,5768 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,2587 2,2683 hrvaška kuna 7,5255 7,5150 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 27. junija 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24525 0,46060 0,73390 0,04100 0,09500 0,17800 0,376 0,653 0,926 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.628,98 € +64,29 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. junija 2012 SLIKARSTVO - Galleria Palatina V Firencah razstava Mit, sveto, portret z deli iz 16. in 17. stol. FIRENCE - V razstavišču Galleria Palatina je na ogled razstava z naslovom Mit, sveto, portret. Z njo želijo širši javnosti predstaviti bogato zbirko galerije, ki je rezultat zbira-teljske strasti predstavnikov družine Medici. Postavitev je razdeljena v štiri sklope, časovno pa pokriva obdobje od 60. let 16. stoletja do prve polovice 17. stoletja. V razstavo je vključenih 19 slik iz depojev galerije. V središču postavitve je slika Herkul in Hidra, ki jo je Guido Reni naslikal med letoma 1638 in 1640 in je bila nekdaj del zbirke kardinala Giovana Carla. Herkul, ki je simbol moči in ki je bil zelo priljubljen junak pri družini Medici, ima tudi pomembno vlogo na freskah Pietra da Cortone v petih Sobanah planetov v palači. Drugi sklop je posvečen slikam z nabožno vsebino. Prizore in Stare in Nove zaveze so na plastna prenesli umetniki, kot so bili flamski slikar Frans Floris, ki je nekaj časa deloval v Italiji, ali italijanski slikarji, med njimi Artemisia Gen-tileschi in Veronese Jacopo Ligozzi. Sledi poklon Lorenzu Medici, velikemu ljubitelju umetnosti in pomembnemu mecenu nekaterim najpomembnejših umetnikov tistega časa, med njimi Volterrana, Dandinija, Ste-fana della Belle in Micheleja Desublea. Med deli, ki jih je naročil za svojo vilo della Petraia, je denimo serija platen ovalne oblike z upodobitvami Zefirja, personifikacije mladosti ali alegorije komedije. Zadnji sklop je posvečen portretom. Razstava bo odprta do 22. decembra, je mogoče izvedeti na spletni strani galerije. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,81 IMTTTDCI IDDDA H/IC: +0,00 KRKA 1 UKA KOPER 41,90 +0,00 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,50 123,00 168 00 +2,41 -0,81 TELEKOM SLOVENIJE 63,00 -0,59 -0,08 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 5,00 AERODROM LJUBLJANA 11,05 DELO PRODAJA 20,90 CTni +0,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 13,80 ISIRADENZ NOVA KRE. RANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 0,50 1,96 -36,63 -4,39 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 2150 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 8,16 5,16 5,88 195 00 -1,71 SALUS, LJURLJANA SALUS, 1_PURI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 6,50 178 00 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 55,02 11,81 +0,00 +0,94 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 27. junija 2012 +2,58 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,40 75,4 +2,32 +1,21 +1 53 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,275 0,95 019 +4,78 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,34 +0,47 +2,10 EDISON ENEL ENI 0,88 2,40 15 98 +2,47 FIAT FINMECCANICA 3,69 +2,24 +1,88 +3 11 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,98 10,04 +2,97 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,99 +3,22 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,91 27,22 1 30 +2,26 +0,59 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,2 1 437 +2,84 +1,91 +1 20 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,86 1094 +1,48 +1 02 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 32,74 +6,16 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,408 4,048 +1,13 +0,35 +1 45 TENARIS TERNA 0,736 12,99 +2,44 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,69 0,029 +2,99 -0,67 +1 76 UNICREDIT 2,42 2,51 +4,67 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 80,27 $ +0,91 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. junija 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 521,21 -0,23 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.626,33 - FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 803,76 1.789,48 ,131; Qi -0,04 n nn üuicA i jjutuyiau TU(VU SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 /1C/I _n/l/1 un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.876,60 -0,49 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.633,33 2.566,80 +0,78 +0,67 S&P 500, New York 1.332,00 +0,91 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.190,43 6.228,99 5.523,92 +0,18 +1,50 +1,41 CAC 40, Pariz 3.063,12 +1,67 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.859,00 886,3 2.165,61 +0,19 +0,25 +1,77 Nikkei, Tokio 8.730,49 +0,77 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Sanghaj 2.841,60 19.176,95 2.216,93 +1,28 +1,03 -0,23 Sensex, Mubaj 16.967,76 +0,36 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. junija 2012 3 RIM - V senatni skupščini so včeraj dopoldne sprejeli zakonski osnutek o založništvu Dobra novica za manjšinske dnevnike, težav Primorskega dnevnika pa ni konec Senat naposled sprejel amandma senatorke Tamare Blazina - Nejasnost glede prispevkov za leto 2011 RIM - Senat je včeraj dopoldne v prvem branju odobril zakonski osnutek 3.305, ki ga je vlada Maria Montija predstavila z namenom, da bi vsaj delno uredila javno financiranje medijev za leti 2013 in 2014. O njem se mora sedaj izreči še poslanska zbornica. Javni prispevki odigravajo kot znano zelo pomembno vlogo tudi v življenju Primorskega dnevnika in manjšinske periodike. Na to je v svojem včerajšnjem posegu ponovno opozorila senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina. Njen amandma, ki so ga podpisali številni predstavniki DS, je bil naposled z nekaterimi popravki sprejet. Če bo amandma potrdila tudi poslanska zbornica, bodo manjšinski dnevniki (ob Primorskem dnevniku sta to še Dolomiten in Die Neue Sudtiroler Tageszeitung) lahko zaprosili za enako visok finančni prispevek kot krajevni dnevniki. Montijev zakonski osnutek je prvotno »diskri-miniral« manjšinske dnevnike, saj je zanje predvideval nižjo mero financiranja kot za krajevne: po novem bodo lahko tako eni kot drugi deležni do 1.500.000 evrov javnih sredstev. »Moj amandma je bil, tako kot večina amandmajev, najprej zavrnjen v proračunski komisiji,« nam je povedala senatorka, »ker pa sta tako poročevalca kot predstavnik vlade dala pozitivno mnenje, je bil z nekaterimi popravki včeraj le sprejet. Brez tega enačenja krajevnih in manjšinskih Senatorka Tamara Blažina kroma Senator Vincenzo Vita kroma dnevnikov, bi Primorski tvegal 40% znižanje sredstev. V proračunski komisiji si je za sprejetje popravka zlasti prizadeval senator Vincenzo Vita.« Senator Demokratske stranke je prepričan, da ima Primorski dnevnik vse značilnosti, da bi bil lahko upravičen do najvišje stopnje financiranja. »Denar bo- do odslej delili na podlagi dveh glavnih kriterijev: števila stalno zaposlenih novinarjev in tiskarjev ter prodanih izvodov,« prav Vita. »Na podlagi prvega kriterija bodo Primorskemu dnevniku lahko nakazali do največ 1,5 milijona evrov, na podlagi drugega pa 0,20€ za vsak prodan izvod. Zakonski osnutek vsekakor predvideva, da skupni prispevek ne bo smel preseči vsote, ki je bila predvidena za leto 2010.« Odobritev amandmaja je skratka razveseljiva vest, ki pa žal ne rešuje težav, s katerimi se soočajo naš in številni dnevniki. Še vedno namreč ni jasno, kakšno vsoto bo naš založnik dobil za leto 2011 (!). To pomeni, da ni jasno, kako naj časopis »pripluje« do leta 2013, ko naj bi stopil v veljavo zakon, ki je sedaj v obravnavi v parlamentu. Novi zakon nam, če bo sprejet, na papirju zagotavlja preživetje, vprašanje pa je, ali bo država zanj našla finančno kritje. Če v javnih blagajnah ne bo denarja, bodo predvidene prispevke ponovno krčili. »Medtem pa nas čakajo nove obveznosti,« opozarja senatorka Blažina. »Ta zakonski osnutek bo, če bo dokončno odobren, služil kot podlaga za nov pravilnik, ki naj bi od leta 2014 urejal javno financiranje medijev. Vlada je že izrazila pripravljenost, da bi nov pravilnik predvideval tudi specifične kriterije za manjšinsko časopisje.« (pd) r RIM - Spominska plošča na pokopališču Flaminio na pobudo Civilne inciative za Primorsko & M V spomin na borce z Nanosa Aktivna vloga slovenskega veleposlanika Iztoka Mirošiča in zveze nekdanjih italijanskih partizanov VZPI-ANPI www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kako se hladite v vročih poletnih dneh? 0 Umaknem se v senco 0 Spijem veliko tekočine Q Hladim se s klimo 0 Sploh mi ni vroče £ Namakam se v vodi 0 Na drugačen način Levo spominsko obeležje na rimskem pokopališču Flaminio, desno slovenski veleposlanik Iztok Mirošič in Božo Novak iz civilne iniciative za Primorsko BANKE - Včeraj letna skupščina Hranilnice in posojilnice Vipava ZKB čaka na skrbni pregled V nadzornem svetu je Sergija Stancicha kot predstavnika zamejskih delničarjev zamenjal Dario Peric VIPAVA - V Vipavi je bila včeraj skupščina delničarjev Hranilnice in posojilnice Vipava d.d., osma po vrsti, na kateri so delničarji odobrili poslovno poročilo za leto 2011 in sklep, da se dobiček v višini nekaj manj kot 123.000 evrov v celoti nameni v rezerve, kot je to priporočila Banka Slovenije. Skupščina se med drugim je seznanila z odstopom člana nadzornega sveta Sergija Stancicha, sicer predsednika Zadružne kraške banke (ZKB), ki je svoje mesto prepustil drugemu predstavniku »zamejske naveze« delničarjev (KB 1909 in obe slovenski zadružni banki), predsedniku Zadružne banke Doberdob in So-vodnje Dariu Pericu. Zamenjana sta bila še dva člana štiričlanskega nadzornega sveta, ki sta oba izraz večinskega lastnika, Kmetijske zadruge Vipava. O predlogu za dokapitalizacijo banke na skupščini niso glasovali, pač pa so delničarji potrdili predlog spremembe 10. člena statuta, na osnovi katere je uprava hranilnice pooblaščena, da s soglasjem nadzornega Predsednik ZKB Sergij Stancich arhiv sveta enkrat ali večkrat poveča osnovni kapital banke z izdajo novih delnic za vložke. Znesek odobrenega kapitala lahko znaša največ milijon evrov, je bilo določeno. Kot nam je po skupščini povedal predsednik ZKB Stancich, njihov prvotni predlog, da bi v nadzorni svet izvolili tri predstavnike zamejskih delničarjev (Adriana Kovacica, Daria Perica in Borisa Perica) ni prodrl, ker ni bil izraz večine lastništva. Tako so zamejci ostali pri enem samem nadzorniku, ostala dva pa je imenovala oziroma zamenjala Kmetijska zadruga Vipava kot večinska lastnica banke. Četrti član nadzornega sveta je predstavnik malih delničarjev. Delničarji na skupščini niso govorili o prodaji večinskega deleža v hranilnici, čeprav ga Kmetijska zadruga Vipava še vedno prodaja. Pač pa je beseda o tem neformalno tekla po skupščini, ko so nekateri mali delničarji potrdili podporo projektu ZKB. Kot je znano, želi slovenska banka z Opčin prevzeti bančno dejavnost vipavske hranilnice, čemur pa se nekateri v Vipavski dolini močno (in s šibkimi argumenti, up.ur.) upirajo. Kot nam je še povedal Sergij Stancich, bo zdaj naslednji korak sklicanje prve seje novega nadzornega sveta in določitev predsednika. »Upam, da bomo čim prej prišli do skrbnega pregleda, ki je pogoj za formalizacijo ponudbe za odkup večinskega deleža v Hranilnici in posojilnici Vipava,« je sklenil naš sogovornik. (vb) RIM - Na pokopališču Flaminio italijanske prestolnice so včeraj odkrili ploščo devetim slovenskim partizanom, ki so bili zajeti v bitki na Nanosu (letos poteka 70-letnica) in potem ustreljeni v rimskem Forte Bravetta. Kamnito tablo je izdelala in postavila Civilna iniciativa za Primorsko, ki jo je zastopal predsednik Zveze Borcev Ajdovščina-Vipava Božo Novak, eden od govornikov na krajši slovesnosti na pokopališču. Tam sta govorila tudi slovenski veleposlanik Iztok Mirošič in Francesco Polcaro v zastopstvu italijanske partizanske zveze VZPI-ANPI. Iz Slovenije je v Rim prišel tudi Miha Pogačar, predsednik odbora XXX. divizije IX. korpusa NOV. Veleposlaništvo Slovenije je zagotovilo potrebno dovoljenje in uredilo postopek postavitve spominske plošče, stroške izdelave pa je krilo slovensko ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Spominska plošča je bila postavljena na pokopališču ob spomeniku, ki ga je Jugoslavija svoj čas postavila padlim, umrlim in izginulim jugoslovanskim borcem na italijanskem ozemlju v obdobju 1941-1945. Bitka na Nanosu se je bila v najtežjem času druge svetovne vojne, ko so Hitlerjeve armade še prodirale po Sovjetski zvezi. Sile nacizma in fašizma so okupirale največji del Evrope, odpor na okupiranih ozemljih pa je bil šele na začetku. Na Primorskem pa je odpor proti fašizmu imel že globoke korenine. 18. 4. 1942 - to je bil po pričevanjih oblačen, deževen, meglen dan - je bila na Nanosu z vseh strani obkoljena skupina partizanov v treh enotah, ki so jim poveljevali Mile Špacapan - Igor, Martin Greif - Rudi in Janko Premrl - Vojko. Majhno število partizanov, vsega skupaj 54, se je junaško upiralo številčno neprimerno močnejšim italijanskim silam. Boj na Nanosu je trajal ves dan. Janko Premrl - Vojko, ki je te kraje dobro poznal, se je s svojo enoto uspešno prebil iz obroča na zbirno mesto, ki je bilo določeno pod Sinjim vrhom v bližini vasi Otlica nad Ajdovščino na obrobju Trnovskega gozda. Ostali partizani so se prebijali v manjših skupinah. V spopadu je padlo deset partizanov, enajst so jih zajeli in odpeljali v zapore. Posebno sodišče v Rimu je devet izmed njih obsodilo na smrt in 26. 6. 1942 je bila usmrtitev tudi izvršena. 4 Četrtek, 28. junija 2012 TRST BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Začetek ustnega dela državnega izpita na liceju Prešeren S pomočjo bakterij do novih virov energije? Pred maturitetni komisiji so kot prvi stopili kandidati znanstvene in klasične smeri Konfucij, Ivana Kobilca, sol in kvantna biologija: tudi o tem (in še o marsičem) je bil govor na prvi dan ustnega dela letošnjega državnega izpita na Liceju Franceta Prešerna. Na tem liceju so se namreč včeraj zjutraj začela ustna izpraševanja, prvi pa so pred člane maturitetnih komisij stopili kandidati znanstvene in klasične smeri. Na ostalih šolah so kot prve začeli izpraševati maturante elektronske smeri na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana, kandidate družboslovne smeri na Humanističnem in družbeno-ekonomskem li-ceju Antona Martina Slomška ter kandidate pravno gospodarsko-podjetniške smeri Tehniškega zavoda Žige Zoisa. Med včeraj izprašanimi licejci je bila tudi Giulia Leghissa, maturantka 5.B razreda znanstvene smeri, ki je svoj nastop pred komisijo začela z referatom o kvantni biologiji oz. možnosti pridobivanja energije s pomočjo zelenih bakterij. Človek namreč danes išče alternativne vire energije, pri čemer bi lahko prišla prav tudi fotosinteza pri nekaterih rastlinah, ki vsebujejo zelene bakterije. Pri večini rastlin je izkoristek energije lahko največ 7-od-stoten, vendar prisotnost zelenih bakterij v nekaterih organizmih, ki živijo v morskih globinah, omogoča kar 98,9-odstotni izkoristek, je dejala Giulia, ki se je oprla tudi na raziskave in rezultate, objavljene predvsem v ameriških znanstvenih revijah. Bakterije in svetloba so predstavljale teme, o katerih se je v nadaljevanju izpita govorilo tudi pri izpraševanju iz fizike (tu je morala kandidatka obrazložiti Bo-hrov model atoma in Einsteinovo enačbo, ki povezuje energijo in maso) in naravoslovja, kjer je bil govor tudi o morski vodi kot filtru sončne svetlobe ter o spektrih, medtem ko je profesorja telesne vzgoje zanimalo delovanje mišic in s tem povezano proizvajanje energije. Pri slovenščini je prišel v poštev Bartolov Alamut, pri angleščini James Joyce in Virginia Woolf, pri filozofiji pozitivizem in njegov najpomembnejši predstavnik Auguste Comte, pri zgodovini pa države, med katerimi so pred prvo svetovno vojno potekala največja trenja. Po tem si je kandidatka končno lahko oddahnila, čakalo jo je še »obredno« vprašanje, kam po maturi: Giu-lia namerava zdaj na študij fizike na tržaški univerzi, v nadaljevanju pa je njen cilj študij v tujini. (iž) OBČINA TRST Župan Cosolini je obiskal družbo Telit Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj v spremstvu občinskega odbornika Fabia Omera obiskal sedež družbe Telit wireless solution. Pooblaščeni upravitelj Giuseppe Surace je predstavil delovanje podjetja, v katerem je zaposlenih 166 uslužbencev, še predvsem v okviru evropskih projektov MIUR in »Smart Cities and communities and social innovation«. Na srečanju so poglobili vprašanje možnosti prihodnjega sodelovanja med družbo in Občino Trst s posebnim poudarkom na področje upravljanja z energetskimi viri na razdaljo, kar bi prispevalo k varčevanju z energijo. Poleg tega so vzeli v pretres morebitno uporabo poskusnih naprav pri okolju prijaznih procesih. Odbornik Omero je tudi poudaril pomen ustanovitve mreže med občinsko upravo in zasebnimi podjetij za koriščenje evropskih finančnih prispevkov na okoljskem področju v obdobju 2014-2018. Med včerajšnjim potekom ustnih maturitetnih izpitov na liceju Prešeren kroma POKRAJINA - Sprejem na veleposlaništvu Republike Slovenije v Rimu Predstavništvo pokrajinske uprave pri veleposlaniku RS Iztoku Mirošiču V Rimu je bila pred tem skupščina Združenja italijanskih pokrajin Upi glede prihodnosti teh ustanov Sprejem na veleposlaništvu Republike Slovenije v Rimu: z leve Maria Monteleone, Maria Teresa Bassa Poropat, Iztok Mirošič, Mariella De Francesco in Maurizio Vidali V Križu od danes praznik zavetnikov V Križu se bodo danes pričela praznovanja vaških zavetnikov Sv. Petra in Pavla, ki bodo dosegla vrhunec v nedeljo s tradicionalno procesijo po vaških ulicah. V Slomškovem domu bodo drevi ob 20.uri odprli razstavo umetnikov z Laškega in to v sodelovanju z društvom Jadro iz Ronk. Jutri ob 20.uri bo v župnijski cerkvi slavnostna maša, ki jo bo daroval župnik v Mačkoljah in Dolini Metod Lampe. Ob kriškem nogometnem igrišču bo v soboto in nedeljo vaška šagra v priredbi ŠD Vesna, ŠD Mladina in SKD Vesna. Pri Sireni o novem Sosičevem romanu V Tržaškem pomorskem klubu Sirena na barkovljanskem nasipu bodo jutri predstavili najnovejši roman Marka Sosiča. O knjigi Ki od daleč prihajaš v mojo bližino bo spregovoril literarni kritik Aljoša Harlamov, pogovor z avtorjem pa bo povezovala Ja-ruška Majovski. Predstavitev se bo pričela ob 20. uri, prireja pa jo Tržaška knjigarna. Pri Sv. Ivanu spomin na ubito Almo Vivoda V Ulici Pindemonte 4 se bodo danes ob 11. uri spomnili Alme Vivoda, ki velja za prvo žrtev italijanske Resistenze. O njej bodo spregovorili zgodovinarki Marta Ivašič in Marina Rossi ter Gianni Peteani. Prosecco DOC: srečanje bo 5. julija na Proseku Zahodnokraški rajonski svet je bil za danes popoldne sklical srečanje o vinski znamki Prosecco DOC. Sestanek pa je bil preložen, ker so povabljeni deželni odborniki in deželni svetniki službeno zadržani v deželnem svetu. Srečanje, na katerega so bili povabljeni tudi občinski un pokrajinski upravitelji ter predstavniki kmetijskih organizaciji in kraški vinarji, bo tako v četrtek, 5. julija, ob 19. uri na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta na Proseku. Veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Iztok Mirošič je včeraj popoldne sprejel predstavništvo tržaške pokrajinske uprave, ki se je pred tem udeležilo skupščine Združenja italijanskih pokrajin Upi glede prihodnosti teh javnih ustanov. Na torkovem srečanju z ministrom za javno upravo Filippom Patronijem Griffijem in včerajšnjim srečanjem z notranjo ministrico Anno Mario Cancellieri naj bi kaj izvedeli o usodi pokrajin. Toda oba ministra sta v bistvu preložila vsako odločitev na ponedeljek, ko se bo ministrski predsednik Mario Monti vrnil iz Bruslja in se sestal s predstavniki dežel in združenja županov Anci. O pomenu in vlogi pokrajin je namreč govor dalj časa in so nekateri zahtevali njihovo ukinitev. Rim je pred kratkim izdelal nov načrt za reformo pokrajin, na osnovi katerega naj bi korenito zmanjšali njihovo število, in sicer za približno polovico. V deželi FJK bi se »rešili« tržaška in videmska pokrajina, ukinili pa bi goriško in pordenonsko. Toda če zaenkrat še ni jasna prihodnost italijanskih pokrajin, to velja še manj za tiste v avtonomni deželi FJK. Deželna vlada je namreč vložila priziv (vlado obtožuje protiustavnega postopanja), razsodba pa bo znana šele 6. novembra. Dogajanje so veleposlaniku Miroši-ču obnovili pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, pokrajinska od-bornica Mariella De Francesco ter pred- sednik in podpredsednica pokrajinskega sveta Maurizio Vidali in Maria Monte-leone. Kot nam je povedal Vidali, so tudi izrazili razočaranje, ker ministra nista v bistvu ponudila odgovorov. Podatkov, ki so krožili v zadnjih dneh glede vsebine reforme torej nista potrdila, vendar jih nista niti demantirala. Sicer je Vidali tudi poudaril pomen pokrajin glede na slovenske izvoljene predstavnike, ki bi jih bilo na podlagi 23. člena reforme v prihodnosti veliko manj (v tržaškem pokrajinskem svetu jih je npr. šest). Vidali je tudi govoril o dvojezičnih tablah, ki so jih postavili v zadnjem letu tudi na cestah v tržaški občini. Dalje je spomnil na dvojezično tablo na pročelju palače Galatti, kjer je sedež Pokrajine Trst in izrazil upanje, da bo že pred koncem leta v dvorani pokrajinskega sveta urejena služba za simultano prevajanje. Za mnenje o dogajanju v Rimu smo prek telefona vprašali tudi pokrajinsko predsednico, ki je bila prav tako razočarana nad obnašanjem dveh ministrov. Do zadnjega so predstavniki UPI vsekakor v vidiku reforme zagovarjali dva načela. Prvič, predstavnike pokrajinskih uprav morajo izvoliti neposredno volilci, saj bi bilo nepojmljivo, da bi npr. delovanje županov pogojevali »imenovani« pokrajinski upravitelji. Drugič, o sestavi in pristojnosti pokrajin bodo morale odločati dežele, ne pa Rim, je še poudarila predsednica Bassa Poropat. A.G. TRGOVINSKA ZBORNICA - Aries Seminar o olajšanih fiskalnih režimih za mlade podjetnike Danes obisk srbskih podjetnikov Posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice Aries je v okviru projekta Imprendero organiziralo seminar o novem prednostnem davčnem režimu za mlade podjetnike in za delavce v mobilnosti. Ta olajšani davčni režim je začel veljati 1. januarja 2012 in je zamenjal prejšnji režim »minimalnih davčnih zavezancev«, ki je veljal v letih od 2008 do 2011. Nov olajšani davčni režim je po eni strani še bolj ugoden od prejšnjega, v zameno pa se je zožil krog tistih, ki imajo dostop do njega. Največja razlika med obema režimoma je zmanjšani davčni pritisk, saj je bila minimalna stopnja obdavčenja po prejšnjem režimu 20-odstotna, zdaj pa je 5-odstotna. Če prejšnji režim ni bil časovno omejen, pa sedanji predvideva petletno trajanje do največ 35. leta starosti. Predavatelj je udeležencem seminarja pojasnil tudi temeljne pojme v zvezi z zagonom nove podjetniške dejavnosti. Seminar sicer sodi med dejavnosti Ariesa za podpiranje novega podjetništva, med katerimi je tudi brezplačno svetovanje za področje olajšav, fiskalnih norm, marketinga in podjetništva žensk in mladih. Na Trgovinski zbornici danes 19 srbskih podjetij V Trst prihaja danes delegacija 19 srbskih podjetij, ki bodo imela približno sto poslovnih srečanj s potencialnimi italijanskimi partnerji. Obisk je organiziralo zbornično podjetje Aries pod pokroviteljstvom zveze Unioncamere. Dopoldne bo srbske podjetnike na Trgovinski zbornici sprejel njen predsednik Antonio Paolet-ti in član zborničnega vodstva Walter Stanissa, v imenu srbskih gostov pa bo zbrane pozdravil srbski generalni konzul v Trstu Momčilo Milovič. Sledila bo predstavitev spletnega portala Stalni forum Srbija www.forumserbia.eu, medtem ko bodo popoldne v hotelu Savoia Excelsior stekla dvostranska poslovna srečanja. / SVET Četrtek, 28. junija 2012 5 1 DOLINSKA OBČINA - Odobren sklep na občinski seji Glinščica: »da« upravljanju, a le s primernimi sredstvi Deželna vlada naj zagotovi dolinski občinski upravi ustrezna finančna sredstva Dolinska občina je pripravljena ponovno prevzeti funkcijo upravitelja naravnega rezervata Doline Glinščice, a le pod pogojem, da ji deželna uprava Furlanije-julijske krajine zagotovi sredstva, »ki naj zadostujejo za dejavnost upravljanja, v višini zneska, ki naj bo vsaj enak tistemu, dodeljenemu za letošnje leto.« Ta sklep je odobril dolinski občinski svet na včerajšnji seji z glasovi levo-sredinske večine in svetnika Zelenih-Italije vrednot Rossana Bibala. Dva svetnika sta glasovala proti - Boris Gombač, Združeni v tradicijah in Sergio Rudini, Severna liga - medtem ko so se vsi trije svetniki Ljudstva svobode-UDC (Roberto Drozina, Roberto Mas-si in Roberta Clon) vzdržali. Upravljanje naravnega rezervata Doline Glinščice je eno od ključnih upraviteljskih vprašanj dolinske občine. Območje obsega četrtino občinskega ozemlja, je spomnil svetnik Slovenske skupnosti Marko Šavron. Po številnih velikih razlastitvah (Siot, Tovarna velikih motorjev, hitra cesta) si ne more občina privoščiti, da bi ji bila (upravno) odvzeta tudi Dolina Glinščice, je opozoril. Županja Fulvia Premolin je podala »zgodovinski obračun« dosedanjega upravljanja. Illyjeva uprava je predala upravo območja domači občini in ji s primernimi sredstvi to tudi omogočila (450 tisoč evrov v treh letih, nato nadaljnjih 110 tisoč evrov za »proces Agende 21«). Z evropskim programom je občina pridobila še dodatna finančna sredstva, s katerimi je bilo mogoče marsikaj postoriti. Odtlej pa se je kar precej spremenilo. Sedanja deželna uprava je zadnje leto zagotovila prispevek v višini 72 tisoč evrov, s čemer je bilo mogoče kriti le stroške za osebo, poverjeno za upravljanje rezervata, in za odprtje sprejemnega centra. Z nižjim prispevkom bi bilo upravljanje zapisano odmiranju. Prav zato je občinska uprava vključila v sklep svoj »pogoj«: zagotovitev ustrezne finančne podpore za upravljanje enega najlepših deželnih naravnih biserov. V bistvu: domačini hočejo še nadalje upravljati tisti del njihovega ozemlja, zahtevajo pa za to primerna sredstva. Na začetku včerajšnje občinske seje so se odborniki in svetniki na pobudo županje Fulvie Premolin z minuto tišine spomnili dan prej ubitega italijanskega karabinjerja Manueleja Braja v Afganistanu. M.K. Dolina Gliinščice kroma Dolina: na občinski seji pohvalno o novi Gorici Uradno odprtje nove boljun-ške Gorice je dvakrat odjeknilo med včerajšnjo sejo dolinskega občinskega sveta. Županja Fulvia Pre-molin je uvodoma sporočila, da »smo mogoče prav ob uradnem odprtju nove Gorice rešili perečipro-blem italijanske šole Anna Frank pri Domju.« Prisotna deželna odbor-nica za finance Sandra Savino je javno sporočila, da naj bi deželna uprava »dodelila prispevek za utrditev strehe oziroma za obnavljanje šole pri Domju.« Občina se je že več let zanimala »pri različnih subjektih za rešitev problema šole Anne Frank, da bi se končno lahko otroci ponovno vrnili v svojo šolsko stavbo, kar je tudi njihova pravica,« je poudarila županja Premolin. Med posegi občinskih svetnikov pa se je svetnica Demokratske stranke Rossana Petaros zahvalila upravi za lepo ureditev glavnega bo-ljunškega trga. Dejala je, da je sedaj trg po meri občanov, saj je parkirišč dovolj, prva ura parkiranja je brezplačna, na svoj račun pa so prišli tudi otroci, ki se lahko sedaj na njem lepo družijo in igrajo. REPENTABRSKA OBČINA - Povsem prenovljena dvojezična spletna stran Novi spletni Repentabor Novo domeno izdelalo podjetje Dotcom, projekt vodil Uroš Grilanc - Vse potrebne informacije o občini, o dejavnostih, o dogodkih Prvi klik na geslo Turizem; drugi klik na geslo Osmice; tretji klik na geslo Osmice na Repentabru, in ... v nekaj trenutkih lahko preko novega spleta re-pentabrske občine izveš, da je te dni -do 8. julija - v občini odprta osmica Pri Stršinveh na Colu. Poizvedovanje po osmicah bo verjetno najbolj iskano, je na včerajšnji predstavitvi nove spletne strani namignil repentabrski župan Marko Pisani. Občinska uprava se je odločila, da prenovi in posodobi svoje tehnološko okno v svet, da bi svojim občanom (v prvi vrsti) in vsem drugim posredovala čim več informacij o občini, o dogodkih v njej, o delovanju občinske uprave in občinskih uradov ter služb. Nov je tudi spletni naslov oziroma nova je domena. Doslej je bila občina prisotna na spletu z izključno italijanskim naslovom www.comu-ne.monrupino.ts.it; nov naslov je bolj preprost in dvojezičen: www.monrupi-no-repentabor.it. »Stari« naslov ostaja v rabi, seveda z vsebino novega. Novo spletno stran je pripravilo podjetje Dotcom. Popolnoma je zadostilo idejam in zahtevam uprave ter pripravilo res tako stran, kakršno smo želeli, je podjetje Župan Pisani, Grilanc in odbornica Škabar (z leve) ob novi spletni strani kroma pohvalil Pisani. Vodja projekta je bil Uroš Grilanc, Maja Pečar je poskrbela za pregled in dokončno ureditev strani. Nova spletna stran je dvojezična. Vseskozi jo zaznamujeta občinski grb in, seveda, cerkev na Tabru. Na njej bodo lahko občani prejeli vse možne informacije o delovanju občinskih uradov, od anagrafskega do tehničnega, tajništva, urada za proizvodne dejavnosti, davčnega urada, računovodstva. Tudi oglasna deska je na spletu, poleg informacij o upraviteljih in občinskem svetu. Bogate so tudi informacije o zgodovini in značilnosti krajev ter o drugih zanimivostih v občini. Cel kup je tudi vsakovrstnih informacij o dogodkih v občini, o turističnih dejavnostih, hotelih, gostilnah, kmečkih turizmih, osmicah, delujočih društvih, športu in rekreaciji, pa o Kraški hiši o Kraški ohceti, o muzejih in kulturnih izletih, o kamnose-štvu. Posebno okno je namenjeno letos nadvse (za občane žalostno) aktualni temi: novemu davku na nepremičnine Imu. Repentabrska občina je pobratena z občinama Logatec in Bilčovs z avstrijske koroške. S klikom lahko iskalec tudi takoj doseže spletni strani teh dveh občin. Bogate so tudi fotogalerije: o 30. obletnici pobratenja z občino Logatec, o zadnjem občinskem prazniku, o kraški ohceti, o stezah in poteh. Na predstavitvi spletne strani, ki se je je udeležila tudi odbornica za kulturo, šolstvo, šport in socialo Roberta Škabar, je bilo tudi poudarjeno, da je preko ekrana na vpogled tudi občinsko glasilo. Slednje izhaja v tiskani obliki dvakrat letno. Odslej ga je mogoče »prelistati« tudi preko računalnika. M.K. ZAHODNI KRAS - Postavila ga je tržaška občinska uprava V Križu prvi dvojezični smerokaz Občina v roku nekaj dni nadomestila enojezično tablo za obalno cesto - Kdaj celovito izvajanje deželnega odloka o t.i. vidni dvojezičnosti? Tržaška Občina je v Križu namesto pred kratkim postavljenega dvojezičnega smerokaza za obalno cesto namestila dvojezičnega. To je prvič, da je uprava v tej vasi zahodnega Krasa postavila dvojezični smerokaz v skladu z odlokom predsednika FJK Renza Tonda o t.i. vidni dvo-jezičnosti. Dežela je v začetku pristala na dvojezičnost le ob vhodih (in izhodih) vasi zahodnega in vzhodnega Krasa, na zahtevo paritetnega odbora za slovensko manjšino je potem dvojezičnost »razširila« na smerokaze znotraj kraških naselij. Zaradi zidarskega odra na cerkvici Sv. Roka (obnova se še ni začela...) je Občina Trst pred nekaj tedni odstranila dva enojezična smerokaza, namesto njiju pa je v bližini namestila oznako za obalno cesto le v italijanščini. To je grenko presenetilo domačine, ki so upravičeno pričakovali, da bo levosredinska uprava vendarle poskrbela za dvojezi-čnost, kar se žal ni zgodilo. Nova sedaj dvojezična tabla stoji ob stenčasu kulturnega društva Vesna in drugih kriških organizacij. Na enojezični smerokaz je opozoril rajonski svetnik Zveze levice Mitja Košuta, nakar je zahodnokraški rajonski svet zahteval od Cosolinijeve uprave pojasnilo. Poseg rajonskega sveta je očitno naletel na rodovitna tla. Odbor župana Roberta Dipiazze je kmalu po izvolitvi leta 2001 namestil v Križu številne smerokaze le z italijanskimi napisi Trsta, sosednjih krajev in obalne ceste. Dipiazza se je obvezal, da bo enojezi-čne smerokaze nadomestil z dvojezičnimi, kar v desetih letih županovanja ni naredil. Križ je bil skupaj s Trebčami in Bazovico prva vas v tržaški občini, kjer so ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja postavili italijansko-slovensko tablo. Za to nosi zaslugo predvsem tedanji občinski odbornik Rafko Dolhar. Nato je sledil dolgoletni mrk desnosredinskih občinskih uprav, ki ga je leta 1993 presekal župan Ric-cardo Illy. Ob vhodih v Križ na območju tržaške občine je Illyjeva uprava postavila dvojezične table, ki so se pridružile dvojezičnim tablam na ozemlju občin Zgonik in Devin-Nabrežina, saj je Križ, kot znano, razdeljen na tri občine. Novi dvojezični smerokaz pri cerkvici Sv. Roka v Križu Dvojezična tabla je nadomestila enojezično 6 Četrtek, 28. junija 2012 TRST GOSPODARSTVO - Odslej bodo morali čakati na vkrcanje na trajekt za Turčijo pri Fernetičih Nič več tovornjakov na tržaškem nabrežju Monassi (Pristaniška oblast): Velika pridobitev za tržaško pristanišče in Trst Na tržaškem nabrežju ne bo odslej več dolgih vrst tovornjakov, ki čakajo na vkrcanje na trajekt za Turčijo. Tovornjaki bodo morali namreč od danes čakati v novem zaledju tržaškega pristanišča, in sicer v prostornih tovornega terminala pri Fernetičih. Za vkrcanje potrebno dovoljenje bodo izdali po pregledu ustrezne dokumentacije v temu namenjenemu specifičnemu uradu, ki je računalniško povezan s terminalom v tržaškem pristanišču. Tovornjaki se bodo nato spustili s Ferneti-čev neposredno do trajekta, ki bo čakal nanje, v preteklosti običajne kolone vozil pa bodo izginile. Ze včeraj dopoldne se je namreč vkrcalo več kot 50 tovornjakov, na cestah pa ni bilo nobene težave. Končno ne bo več prometa na nabrežju, za šoferje v vrsti pa bodo na razpolago udobni prostori, je ocenila predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi. Denar za novo službo je v celoti prispevala Pristaniška oblast, je dodala Monassije-va in poudarila, da bo to velika pridobitev ne samo za pristanišče, temveč tudi za mesto. Zadoščenje so izrazili tudi častni generalni konzul Turčije v Trstu Enrico Samer, predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in predsednik tovornega terminala pri Fernetičih Giorgio Maranzana. Ta je med drugim poudaril, da je tovorni terminal včeraj dobro deloval, tudi storitve so bile temu ustrezno prilagojene. Novi »check-in« pri Fernetičih kroma TRŽAŠKI ZAPOR - Inovativne ideje Skype jim pomaga komunicirati s svetom POLICIJA - Na prestajanje kazni Štirje razpečevalci ponovno v zapor Tržaški zaporniki so prvi v Italiji, ki lahko uporabljajo program za internetno telefoniranje Skype. Pred dnevi se je zapornik prek računalnika pogovarjal s profesorji svojega otroka, ki obiskuje neko šolo v Vidmu. »To je bilo zame vznemirljivo, saj nisem mislil, da me bo v zaporu doletela ta izkušnja,« je včeraj razložil zapornik med srečanjem z novinarji. Skype omogoča hitre in brezplačne telefonske povezave, ki se s pomočjo spletnih videokamer spremenijo v prave pogovore »v živo«. Ta sistem bi lahko postal za zapornike pravo okno v svet, ki bi omejilo njihov boleč občutek odtujenosti. Direktor tržaškega zapora Enrico Sbriglia je že večkrat pokazal, da je psihološko stanje zapornikov ena njegovih glavnih skrbi. Včeraj je predlagal, naj se splet uporablja tudi pri pogovorih med zaporniki in njihovimi družinami, pa tudi za zdravniška posvetovanja in komunikacijo s konzulati ter veleposlaništvi. Delež tujih državljanov je med zaporniki velik, njihova neposredna komunikacija s konzularnimi predstavništvi pa bi jim bila v veliko pomoč, na primer pri vlaganju prošenj za dokumente in drugih postopkih. Internetni pogovor med zapornikom in videmskimi profesorji sta omogočila vod- Enrico Sbriglia stvo tržaškega zapora ter nadzorni sodnik, zaporniku pa so pri praktičnih zadevah priskočili na pomoč prostovoljci združenja Auxilia onlus. Pogovoru so vsekakor prisostvovali pazniki. »Izkušnja je bila pozitivna. Naša dolžnost je, da zagotovimo prestajanje kazni, učinki obsodbe pa ne smejo prekomerno oškodovati nedolžnih ljudi,« je dejal Sbriglia. Tudi zaporniki so namreč starši, ki morajo po najboljših močeh skrbeti za svoje otroke. Štirje Tržačani, ki so imeli v preteklosti zaradi razpečevanja različnih prepovedanih drog večkrat opravka s pravico, so se v torek znašli v zaporu. Policisti mobilnega oddelka so v okviru poostrenega poletnega nadzora v mestu namreč obiskali stare znance policije, ki morajo še prestati del zaporne kazni. 41-letni Cristiano Crosara mora odsedeti tri leta, štiri mesece in 25 dni zaporne kazni, ostale tri pa so po sodnikovi odločitvi odvedli iz hišnega pripora v zapor. To so 48-letni Bruno Bernabich (nekdanji upravitelj bencinskega servisa Q8 v Ulici DAlviano), bodibilder Giovanni Vascotto (43 let) in nekdanji upravitelj fitnes centra Perfect Gym v Zavljah Christian Cerar (37 let), ki so bili pred časom skupaj obsojeni zaradi preprodaje droge. Četverico so pred časom obsodili po odmevni akciji iz leta 2009, ko so finančni stražniki na bencinskem servisu v Ul. D'Alviano (ki ima sedaj drugega upravitelja) presenetili več vpletenih trgovcev z drogo in jim zasegli nahrbtnik z 20 kilogrami hašiša. Cerar, ki je drogo razpečeval tudi prek svojega fitnes centra, je nezakonito dejavnost nadaljeval tudi za rešetkami (iz zapora je baje pošiljal navo- dila razpečevalcem), pri Vascottu pa so med hišno preiskavo v Sesljanu zasegli anabolike in hormone za večanje mišic. Kvestura izvaja poostren nadzor, da bi v tem času preprečila nezakonite dejavnosti, policija pa je pozorna predvsem na tatvine v stanovanjih, trgovske dejavnosti in že obsojene osebe. (af) Včeraj danes * Danes, ČETRTEK, 28. junija 2012 HOTIMIR Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 15.02 in zatone ob 1.00 Jutri, PETEK, 29. junija 2012 PETER IN PAVEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1019 mb raste, vlaga 37-odstotna, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje C. [1] Lekarne Do sobote, 30. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. -/ Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. iu Kino AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »The Blues Brothers«. ARISTON - 18.45, 21.00 »7 days in Ha-vana«. CINECITY - 20.20 »Le Iene«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il dittatore«; 22.15 »Paura«; 19.00, 21.30 »21 Jumping street«; 16.30, 18.25 »La Bella e la Bestia 3D«; 17.00 »Lorax il guar-diano della foresta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 16.30, 19.05, 21.40 »Rock of Ages«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »The Chef«; 16.40, 20.00, 22.05 »L'amore dura tre anni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.45, 21.00 »Rock of Ages«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L'amore dura tre anni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Detachment - Il distac-co«. KOPER - KOLOSEJ - 20.40 »Diktator«; 20.50 »Moj teden z Marilyn«; 18.20, 21.00 »Sneguljčica in lovec«; 18.30 »Zrcalce, zrcalce«; 18.40 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 19.20, 21.20 »Diktator«; 16.00, 20.30 »Možje v črnem 3 - 3D«; 16.50 »Možje v črnem 3«; 15.30, 18.10, 20.50 »Sneguljčica in lovec«; 15.00, 17.10 »Pupijeva D. (sinhro.)«; 15.20, 18.00, 20.40 »Pro-metej 3D«; 18.30, 21.10 »Petletna zaroka«; 15.50 »Prometej«; 19.10, 21.50 »Severna stena Eigerja«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.00 »Lorax«; 19.30, 22.20 »Project X -Una festa che spacca«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »Il dittatore«; Dvorana 3: 17.50 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 16.40, 18.30, 20.30, 22.15 »Chef«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.10, 22.00 »Il dittatore«; Dvorana 2: 19.50, 22.10 »Rock of ages«; Dvorana 3: 19.50 »La bella e la bestia 3D«; 21.30 »Love & Secrets«; Dvorana 4: 19.50, 22.10 »La mia vita è uno zoo«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »W.E. Edward e Wallis«. H Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine obvešča, da od sobote, 30. junija, in vse sobote v juliju in avgustu bo šola zaprta. EKSTRA SLOVENŠČINA za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. Slov.I.K. prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave zbiramo do 10. julija. Več informacij: www.slovik.org,info@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14.00 dne 10. julija. DEŽELA - Poslovilni obisk Vlaste Valenčič Pelikan Tondo se je konzulki za Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo je na poslovilnem obisku sprejel slovensko generalno konzulko Vlasto Valenčič Pelikan, ki zapušča Trst. Njeno mesto bo v ponedeljek prevzel Dimitrij Rupel. Tondo se je generalni kon-zulki zahvalil za dobro sodelovanje in za velik trud, ki ga je vložila za utrditev odnosov med našo deželo in Slovenijo. V tem sklopu je predsednik posebej izpostavil navzočnost Vlaste Valenčič Pelikan na srečanju, na katerem je bil odobren statut Gect (Evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje) z nazivom Senza confini-Brez meje. Tudi odhajajoča generalna konzulka se je svojemu gostitelju zahvalila za sodelovanje. Povedala je, da je med svojim mandatom dobro sodelovala ne le s predsednikom deželnega odbora, temveč z vsemi deželnimi odborniki. zahvalil generalni dobro sodelovanje / SVET Četrtek, 28. junija 2012 7 1 RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA skliCLye dne, 28. junija v domu Alberta Sirka v Križu ob 20.00 v prvem in 20.30 v drugem sklicanju 12. OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Ogled muzeja 2. Predsedniško poročilo 3. Predstavitev bilance 4. Razprava 5. Odobritev poročil in bilance 6. Volitev društvenih organov za naslednje triletje v 7. Razno ^ Toplo vabljeni vsi člani j S Izleti [ïïl Osmice 13 Obvestila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do 31. avgusta odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 13. do 24. avgusta. AVTORSKO MAPO MARIA MAGAJNE lahko naročite do konca junija na Odseku za zgodovino-NŠK, urnik 8.3012.30. KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi vse člane in prijatelje na zanimiv občni zbor, ki bo danes, 28. SiVince Tutto27 junija 2012 Super Enalotto št. 6 5 11 12 35 47 85 Nagradni sklad 2.819.982,50 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 940.746,17 € 98 dobitnikov s 4 točkami 2.417,12 € 4.975 dobitnikov s 3 točkami 222,08 € 67.091 dobitnikov z 2 točkama 8,01 € ARÜ3DEN 12 danes, ob 19.30 v ŠKC v Lonjerju - predstavitev letošnjega programa - otvoritev razstave Otožni možički Alessandra Čoka - nastop MPZ Tončka Čok, dirigent Manuel Purger Vabi Skd Lonjer-Katinara IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira v petek, 7. julija, enodnevni izlet v Gardaland za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi, najkasneje do 29. junija: tel. št. 0402907151 ali 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 16.00). Odhod avtobusa ob 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, povratek približno ob 23.00. OTROŠKI PEVSKI ZBOR »Friderik Baraga« organizira v soboto, 30. junija, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran in Medvejo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. SKD SLOVENEC organizira v soboto, 30. junija, izlet po Istrskih vinskih kleteh. Odhod ob 8. uri iz Križišča (Boršt). Informacije in prijave od 17. do 19. ure na tel. št. 341-7631182 (Irina). KRU.T - na razpolago še nekaj dodatnih mest za voden ogled Dunaja in voden ogled dveh razstav Klimta, od 13. do 15. julija. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI STRŠINOVIH na Colu smo odprli osmico. Tel. 328-5669345. Vljudno vabljeni! V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. 349-3857943. Toplo vabljeni! junija, v domu Alberta Sirka v Križu ob 20.30 v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja v katerih so že nekateri eksponati. ODBOR ŠD MLADINA S KRIŽA vabi vse člane na redni občni zbor danes, 28. junija, ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Morebitno drugo sklicanje bo v sredo, 4. julija, ob 20.30 vedno v domu Albert Sirka. AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR prirejata v petek, 29. junija, krvodajalsko akcijo pred občinsko izpostavo na Opčinah, od 8.30 do 13.30. K darovanju krvi vabimo člane in prijatelje. KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA in RŠKD Gorjansko vabita na enodnevno pravljičarsko delavnico Zven slovenskega izročila z Ljobo Jenče, ki bo v soboto, 30. junija, s pričetkom ob 9. uri v Štanjelu na Krasu. Informacije in prijave čim prej na tel. 031351830. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do 30. junija: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040212289, poletje@skladmc.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU - Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.30-16.00). ŠD VESNA, ŠD MLADINA IN SKD VESNA vabijo v Križ na vaško šagro ob nogometnem igrišču v soboto, 30. junija, v nedeljo, 1., v soboto, 7. ter v nedeljo, 8. julija. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« za otroke od 3. do 10. leta od 27. avgusta do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 (Nastja), info@cheerdancemillenium.com. ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI sprašuje za izvod knjige Vekoslava Špangerja Bazoviški spomenik iz leta 1965. Za sporočila se obrnete na pisarno odseka v Ul. Petronio 4 v Trstu (tel. 040-632663). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. julija, na predstavitev knjige Majde Artač in Jasne Merku »Mozaik v kovčku«. Župnija sv. Janeza Krstnika Devin - Štivan - Medja vas in MoPZ Fantje izpod Grmade vabita ob praznovanju farnega zavetnika na S Poslovni oglasi JK0NCÉRT MOSKWA 760R.R SVETI JÉRNÉJ z Opčin Vodi Mirko Ferlan V župnijski cerkvi v Štivanu danes, 28. junija, ob 20.30 O delu bo ob avtoricah spregovorila radijska urednica Loredana Gec. Večer bo uvedel nastop godalnega kvarteta Fenix. Srečanje, zadnje v sezoni, bo izjemoma v agriturizmu (Ul. Mo-reri 117 - Piščanci). Začetek ob 20.30. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira 10-dne-vni jadralni tečaj na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijal se bo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnice umetnosti in ustvarjalnosti v naravi. Ob ponedeljkih: 2., 9., 16., 23. in 30. julija na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586. POLETNI SEMINAR ZCPZ - Rok za prijavo na poletni seminar ZCPZ v zdravilišču Laško (od 5. do 11. avgusta) poteče 2. julija. Interesenti naj se do tega dne zglasijo pri odbornikih ZCPZ. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempolaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 7.45 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. ELIC - Umetniška šola Sintesi prireja za otroke od 3. do 6. julija otroške likovne delavnice »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami«, na Opčinah - Villaggio del Fanciullo. Informacije na tel. št.: 040774586, 333-4784293 ali 3383476253. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja za zaključek letošnje sezone družabno srečanje filatelistov in prijateljev v sredo, 4. julija, v gostilni na Jezeru ob 18.30. PASTORALNI SVET OPENSKE DE-KANIJE se bo zbral na zasedanju za obravnavo zaključnega povzetka za Sinodo tržaške Cerkve, določitev slovenskih članov laikov za sinodalni svet in razno, v četrtek, 5. julija, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah. SKD S. SKAMPERLE sklicuje v četrtek, 5. julija, ob 19.00 v prvem in v petek, 6. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju redni letni občni zbor, v društvenih prostorih, na Stadjonu 1. maja, Vrdel-ska cesta, 7. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 6. julija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. ZSKD obvešča, da so za 42. mednarodno likovno kolonijo na razpolago samo še 3 mesta. Vabljeni mladi ustvarjalci med 11. in 15. letom starosti. Informacije na tel.: 040-635626 ali www.zskd.org. GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabreži-na). Info: 333-4784293 ali 040-774586. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. GRADNJA, ADAPTACIJE stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov z urejenimi dokumenti JANMONT d.o.o., Majcni 19 Sežana tel.+386-41617838, +386-57686240 e- mail info@janmont.si S Mali oglasi ČOLN hellas taca, 4,90m prodam: 4 taktni motor honda 40 konjev, revizija 2009, 2 bencinska rezervoarja, globinski merilec, voziček ellebi, 5.000,00 evrov. Tel.: 345-7732438 (Pino). PRODAJAM STANOVANJE pri Dom-ju: dve sobi, kopalnica, kuhinja, dnevna soba in balkon. Tel. št. 040280910. PRODAJAM UČBENIKE za 3. razred srednje šole v Nabrežini. Tel. št.: 040200622. PRODAJAMO MARELICE. Tel. 040271862 (družina Tull). PRODAM PET NOVIH ALUMINIJASTIH polken (za okna) temno sive barve, velikost 90 x 120 cm. Tel. št. 040-220216. PRODAM STANOVANJE v Boljuncu veliko pribl. 75 kv.m.: 2 spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet, avtonomno ogrevanje, balkon z majhnim vrtom in privatno parkirno mesto. Tel. št.: 040-636782 (Cinzia). PRODAM V MILJAH stanovanje z balkonom, 3. nadstropje, kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, kopalnica, klet. Tel.: 040-9277128 ali 333-2103445 (zvečer). PRODAM dve dobro ohranjeni ribiški mreži, primerni za okras in majhno plastično barko z vesli. Tel. 3356322701. PRODAM mitsubishi pajero GLS full optional 2500, letnik 1995, v dobrem stanju. Tel. št. 328-1265348. PRODAM vlečno kosilnico na kardan, znamke gaspardo, široko 1,20 m v dobrem stanju. Tel. 349-6569004. SKUTER MALAGUTTI firefox F15, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št. 3481334399. STANOVANJE veliko 85 kv.m., delno opremljeno dajemo v najem v Križu. Klicati ob večernih urah tel. št.: 040220729. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv. m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 3497769394. V TOMAJU oddamo v najem stanovanje v hiši z veliko teraso, primerno za eno/dve osebi, prosto od oktobra. Tel. št.: 328-2060951. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin Nabrežina. Tel. 334-6824002. 81 Prireditve ARTEDEN/12 Danes, 28. junija, ob 19.30 v Škc v Lonjerju predstavitev pobude z odprtjem razstave Alessandra Čoka Otožni možički in nastopom MPZ Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja. Vabljeni. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla. Danes, 28. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave umetnikov iz Laškega (Beccia, Devide', Petkovšek, Visintini - v sodelovanju s slovenskim društvom »Jadro« iz Ronk); urnik: petek, 29. in sobota, 30. junija, 17.00-19.30; v nedeljo po procesiji; ostalo: po dogovoru. V petek, 29. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija, ki jo daruje g. Metod Lampe, župnik v Mačkoljah in Dolini. V nedeljo, 1. julija, ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna evharistija. Sledi procesija po vaških ulicah in družabnost. Procesija odpade v slučaju neprimernega vremena. ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA DE-VIN-ŠTIVAN- MEDJA VAS IN MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE ob praznovanju farnega zavetnika vabita danes, 28. junija, ob 20.30 v župnijsko cerkev v Štivanu na koncert Moškega pevskega zbora Sveti Jernej z Opčin, pod vodstvom Mirka Ferlana. OTROCI IN VZGOJITELJICI vrtca Jus Košuta v Križu vabijo na ogled predstave »Metuljček potepinček«, ki bo v petek, 29. junija, ob 11. uri v prostorih otroškega vrtca. SKD V. VODNIK vabi v petek, 29. junija, ob 21. uri na gorico na zadnji Junijski večer. Nastopil bo Marko Ma-nin z virtuozi narodnozabavne glasbe. Smeh zagotovljen s humoristkama Rito in Heleno. Pred in po koncertu bodo delovali kioski. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN TPK SIRENA vabita na predstavitev knjige Marka Sosiča »Ki od daleč prihajaš v mojo bližino« v petek, 29. junija, ob 20. uri v Barkovljah na sedežu TPK Sirena. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: v soboto, 30. junija, koncert The Queen Symphony v izvedbi Mladinske filharmonije Nova, dir. Simon Perčič; v četrtek, 5. julija, Pupkin Kabarett; v četrtek, 12. julija, indijska plesna komedija Mo-onsunska Svatba, v četrtek, 19. julija, film Prijatelja (Quasi amici); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-be-lem, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris Devetak, Andro Merkù, Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00-12.30, 15.00-17.00). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 8. julija, ob 21. uri na Večer pod zvezdami. Spored: Cecchelineide barcolana, komično-glasbena prireditev; nastopata A. Co-lautti in C. Tommasi. KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ORKESTRA Intercampus na gradu Sv. Justa v organizaciji ZSKD in JSKD v okviru pobude »Trieste estate« bo v soboto, 21. julija, ob 21. uri (vstop prost, rezervacije sprejema tržaški urad ZSKD, 040635626). V petek, 20. julija, bo ob 15.45 koncert v Kobilarni Lipica, v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru. Prispevki V počastitev spomina dragega Petra Merkuja daruje žena Mirella mesec dni po njegovi smrti 100,00 evrov za Naš Vestnik, 100,00 evrov za svetoi-vanski cerkveni pevski zbor, 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot in 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na strica Ladija daruje Mauro z družino 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V isti namen darujeta Mikela in Lea Drnovšček 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob obletnici smrti dragega Elvina Bubole darujejo Ada, Martina in Katja 25,00 evrov za Sklad Bubnič Magaj-na. 28.6.2002 28.6.2012 Mario Šuc Vedno v naših srcih. Družina Repen, 28. junija 2012 Ob izgubi dragega LUCIANA ZACCARIE se pridružuje žalovanju svojcev ŠD Kontovel 8 Četrtek, 28. junija 2012 TRST / ŠOLNIKI - Predstavitve štipendistov ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Dragocene študijske izkušnje v slovenski prestolnici Nekateri so se odločili za sestavo učbenika, ki bo v bodoče obogatil pouk na naših šolah V torek, 19. junija zjutraj se je v Dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah zbralo lepo število šolnikov, da bi prisluhnili poročanju svojih kolegov, ki so v minulem akademskem letu koristili štipendije za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki. Kot je znano, vsako leto Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije nudi možnost osmim šolnikom iz zamejstva, da se izobražujejo na visokošolskih zavodih v Sloveniji in omenjeno srečanje je predstavljalo zaključek študijske izkušnje. Vabilu se je odzval tudi podsekretar na slovenskem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Marko Koprivc, ki je prisotne pozdravil in zagotovil zamejskim šolnikom trajno pozornost Republike Slovenije za njihove potrebe. Posebno prisrčen je bil pozdrav Višje pedagoške svetovalke za slovenske šole v Zamejstvu dr. Andreje Duhovnik Antoni, ki je izpostavila skrb Zavoda RS za šolstvo za slovenske šolnike. Zavod redno nudi šolnikom različne možnosti izpopolnjevanja, kot sta vsakoletna poletni in jesenski seminar ali tudi druge pobude med šolskim letom. Osrednji dogodek srečanja so bila poročila štipendistov, ki so pa letos imela izviren začetek. Štipendisti so s skupnim prispevkom nakazali, kaj pomeni za odraslega šolnika povratek v status študenta, kako si lahko pomaga tudi pri vsakodnevnih opravilih, kako naj polno doživi kulturni utrip slovenske prestolnice. Vsi so posebno pouda- Štipendisti so s skupnim prispevkom nakazali, kaj pomeni za odraslega šolnika povratek v status študenta, kako si lahko pomaga tudi pri vsakodnevnih opravilih, kako naj polno doživi kulturni utrip slovenske prestolnice. rili pripravljenost mentorjev do sodelovanja. Uvodu so sledila poročila vsakega štipendista posebej, ki je predstavil opravljeno delo. Tako smo lahko sledili predstavitvi računalniškega slovarja v omrežju, opisu literarne mape, zgodovinskega učbenika za srednjo šolo, prisluhnili smo razmišljanju o novih izzivih pri poučevanju filozofije, si ogledali izvirno učno gradivo za vrtec in osnovno šolo. Izvedeli smo za pomembno vlogo, ki jo ima ustrezno vodena šolska knjiž- nica in koliko zanimivih didaktičnih izzivov nam lahko ponuja ljudsko narodno bogastvo. Iz vsakega referata je bilo razvidno, da se je štipendist zelo resno posvetil izbranemu področju in ga temeljito preučil. Nekateri so se odločili za sestavo učbenika, ki bo v bodoče obogatil pouk na naših šolah. Ob zaključku srečanja so vsi prisotni z zadovoljstvom ugotavljali, kako dragocene so te študijske izkušnje za vse šolnike, tudi za tiste, ki že nekaj let pouču- jejo. Morebiti prav zanje še posebej, saj jim izkušnja in kritični čut lahko pokažeta, česa je naša šola najbolj potrebna, čemu naj se posvetijo. Predstavitve letošnjih štipendistov so tudi pokazale, da se dobitniki štipendij tega dela lotijo zelo resno. Saj tudi na tak način prispevamo k izboljšanju našega šolstva, ki se vsakodnevno udejanja v stalnem in celovitem vzgojno-izobraževalnem procesu med šolsko mladino. ČRNA KRONIKA Ženska pod skuter na Korzu Cavour Število hujših prometnih nesreč je v zadnjem tednu v Trstu skrb vzbujajoče, žal pa tudi včerajšnji dan ni minil brez težjih poškodb. Do nesreče je prišlo popoldne na mestnem nabrežju, kjer je voznik motornega kolesa povozil žensko. Poškodovanka je v katinarski bolnišnici, po navedbah službe 118 naj bi imela zlomljeno nogo in več udarcev. Po podatkih tržaške občinske policije se je nezgoda pripetila ob 17.40 na Korzu Cavour. Voznik skuterja znamke Piaggio, 51-letni A. C., je čakal pri semaforju ob dvorani Tripcovich. Ko se je na semaforju prižgala zelena luč, je nadaljeval svojo pot proti mestnemu nabrežju, pred sedežem Bance d'Italia pa je na prehodu za pešce podrl 46-let-no C. T. in tudi sam padel s svojega vozila na tla. Sinoči so občinski policisti preverjali, kdo je imel prednost. V svojem računalniškem sistemu imajo na razpolago arhiv delovanja semaforjev na območju cele tržaške občine, poleg tega pa je na nabrežju nameščenih kar nekaj nadzornih videokamer. Reševalci službe 118 so posegli z dvema rešilcema in avtomobilom. Medtem ko si je skuterist poškodoval ramo, si je C. T. bržkone zlomila nogo. Takoj po prometni nesreči pa je na nabrežju in v okolici glavne železniške postaje nastal večji zastoj. (af) POLETNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na Primorski dnevnik po znižani ceni + DARILO 90 evrov z iskrico v očeh Tisto, ki jo pusti tudi bežen pogled v strani dnevnika, vsako jutro. Iskrico vedenja o tem, kar se spreminja, in o tem, kar ostaja nespremenjeno. O naših ljudeh in njihovih dejanjih. O vsem, kar smo preživeli, in o tem, kar nas še čaka. Iskrico zavesti, da dokler se spoznavamo, javljamo, debatiramo, ostajamo močnejši. Tudi zato vam Primorski dnevnik ponovno ponuja priložnost, da se naročite na 6-mesečno dostavo dnevnika poznižaniceni. Znižana naročnina na tiskano izdajo Primorskega dnevnika za 6 mesecev, od 1. julija2012do 31. decembra 2012, znaša 90 evrov in jo lahko poravnate tudi v dveh obrokih: 45 € do 30. 7. 2012 in 45 € do 30. 9. 2012. Bralcem, ki jih zanima tudi spletna izdaja dnevnika, nudimo za isto obdobje posebno naročnino na tiskano in spletno izdajo za skupnih 100 €. Tudi to naročnino lahko poravnate v dveh enakih obrokih. Naročniki, ki se bodo naročili pred koncem tega meseca, bodo časopis do konca junija prejemali brezplačno. Vsi novi naročniki bodo dobili v dar knjigo Spomini na leto 1945. (Zadrugi! Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorskl.eu / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 28. junija 2012 9 GLOSA »Revolucionarno nasilje na Primorskem« (2.) Jo2e Pirjevec_ Nadaljujem s komentarjem knjige »Revolucionarno nasilje na Primorskem 1941«, ki jo je napisal Renato Podbersič in so jo predstavili pred dvema tednoma v Gorici. O omenjenem dogodku je poročal Aldo Rupel v Primorskem dnevniku, jaz pa sem njegov članek uporabil kot izhodišče za nekaj kritičnih pripomb. Ker mi je prejšnji teden zmanjkalo prostora, bom tokrat začel s pričevanjem Marjana Terpina, ki je prisotne pozdravil v imenu društva Anton Gregorčič in obenem omenil spomin iz vojnih let, »ko so doma doživeli nevšečnost, ker so razobesili slovensko zastavo brez zvezde«. Tudi jaz imam podoben spomin. Enega najbolj zgodnjih v mojem življenju. Na predvečer prihoda partizanov v Sežano je moja mama z drugimi ženskami v naglici šivala slovensko zastavo. Kakšna naj bo, ni bilo povsem jasno. Nato pa je prišel glas, da mora imeti na osrednjem polju rdečo zvezdo. In taka je nato visela z našega okna. Če so se pri Terpinovih odločili drugače, je očitno, da so hoteli zmagovalce izzivati. Ne vem, katera vojska bi kaj takega trpela. Lahko so zadovoljni, da so imeli samo »nevšečnosti«. Toda vrnimo se k Podbersičevi knjigi. Avtor je v ob njeni predstavitvi med drugim dejal, da od naselitve Slovanov na Primorskem ni bilo nikoli tolikšnega grozodejstva, kakršno se je zgodilo, potem ko so bili poslani iz Ljubljane najboljši partijski kadri, ki so odnose med ljudmi zaostrili. Šlo je za pravi »morilski ideološki stroj« pod vodstvom Borisa Kidriča, Edvarda Kardelja in Aleša Beblerja. Podbersič najbrž ne ve, kaj vse so pretrpeli Primorci med prvo svetovno vojno, ko so bile cele vasi s področja, kjer je tekla fronta, izseljene in uničene, ne ve, kaj se je dogajalo v času fašizma, ko je goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej pisal papežu Benediktu XV., da niti Huni niso divjali tako, kot so divjali črnosrajčniki. Verjetno tudi ni nikoli slišal o »Posebnem inšpektoratu za javno varnost Julijske krajine«, ki ga je aprila 1942 ustanovilo rimsko minstrstvo za notranje zadeve, zato da bi zatrl nasprotnike režima, ki so bili povezani z odporniškim gibanjem. Proti njegovim metodam je nastopil celo škof Antonio Santin, ki je leta 1943 poslal v Rim ogorčen protest (»vem za podrobnosti, ki so srhljive«), vendar brez uspeha. Nisem tako pristranski, da bi zanikal ostrino, ki se je zdela konec leta 1942 Kardelju potrebna v boju proti »beli gardi«. »Zavedenim kmetom, ki vnaprej oddajo orožje - seveda pri-zanesti - kot smo se dogovorili. Toda tiste, ki proti nam dvignejo orožje - pobiti brez usmiljenja, pa čeprav dvignejo malo na to tudi roke!« Tako je ukazal Beblerju, ko ga je med še vedno trajajočo italijansko ofenzivo poslal na Notranjsko in nato na Primorsko. Toda Bebler v ra-dikalizmu ni šel tako daleč. »Represivna politika«, je pisal 12. novembra 1942 Mirku Bračiču in Dušanu Pirjevcu, »mora biti skrajno previdna. Justifikacije za kaj drugega kot nedvomno dokazano grobo izdajstvo so sploh nedopustne. Vedno je treba dobro prisluhniti terenu in pretehtati slučaj«. Trditev Podbersiča, da je bil pri »odstranjevanju ljudi«, ki naj bi ga vodil Bebler, »zraven« tudi Janez Stanovnik, ne drži, saj je slednji prišel na Primorsko marca 1944, ko je »Primož« že odšel. Stanovnik z goriškimi sredinci ni imel nobenih odnosov, čeprav trdi Pod-bersič, da je prihajal na razgovore z njimi »s figo v žepu«. Te kontakte je gojil Joža Vilfan, o katerem ne bi mogli reči, da je kogarkoli zavajal, upoštevajoč prijateljske stike, ki jih je imel po vojni s Sardočem in Kukanjo. Podbersič pravi, da se v Sloveniji upirajo odprtju beograjskih arhivov, ki bi dokazali, kaj se je dogajalo med vojno na Vogrskem. Kdo? Pravi tudi, da v Novi Gorici nočejo odpreti arhiva IX. Korpusa. Ali res? In da so jih v Ljubljani že očistili? Kdaj? Trdi tudi, da je pod napisom »Tito« nad Renčami zakopanih več kot sto trupel. Če ima podatke, naj pride z njimi na dan. Predvsem pa naj odgovori na naslednje vprašanje: je bila borba našega naroda proti fašistom in nacistom upravičena ali je bilo upravičeno in opravičljivo sodelovanje z njimi? Jaz menim, da ni bilo. Če je on nasprotnega mnenja, potem pritrjuje tistim, ki so pred sedemdesetimi leti vzklikali »Viva Duce!« in »Heil Hitler!«. Tega greha noben »očenaš« ne more izbrisati. VREME OB KONCU TEDNA Vročinska advekcija zaradi večje vlage občutna Darko Bradassi Ponedeljkova hladna fronta je res prinesla pričakovani oddih. Najbolj vroč zrak se je prehodno odmaknil od naših krajev, vetrovi so obrnili od severovzhoda in je zapihala šibka burja. Temperature so se spustile do prijetnih in za ta čas normalnih vrednosti. Predvsem pa se je spremenila tipologija zraka, ki bo še kakšen dan pritekal proti nam. Soparne jugozahodne tokove je zamenjal bolj svež in občutno bolj suh severovzhodnik. Koliko vlaga vpliva na počutje, pa verjetno že sami veste. Dovolj je pomisliti, da je suhih 30 stopinj Celzija glede počutja včasih veliko prijetnejših kot vlažnih 20 stopinj Celzija. Osvežitev bo trajala še kakšen dan, vendar bo odslej iz dneva v dan topleje. Na srečo je vremenska fronta zaradi padavin ugodno vplivala tudi na temperaturo tal in so tudi noči zaenkrat še razmeroma sveže. Vendar se bo že danes ali najkasneje jutri živosrebrni stolpec marsikje pri nas čez dan spet povzpenjal nad 30 stopinj Celzija, ob koncu tedna pa se bo začela nova izrazita vročinska advekcija. Anticiklon se bo krepil od jugozahoda, ker se bo nad zahodnim Sredozemljem poglabljalo ci-klonsko območje, ki bo nekako izpodrivalo vroči subtropski zrak proti osrednji Evropi in našim krajem. Vročinska advekcija bo občutna, ker se bo ob višanju temperature povečeval tudi odstotek relativne vlage v zraku. Ozračje bo od sobote iz dneva v dan tudi bolj soparno. Najvišje dnevne temperature se bodo v soboto in v nedeljo marsikje lahko dotaknile 35 stopinj Celzija in jih bodo ponekod morda, zlasti na Goriškem, lahko tudi presegle. Toplotni indeks pa bo zaradi visokih temperatur in sopar-nosti ozračja ponekod lahko presegel 40 stopinj Celzija. Kot kaže, bomo vročinski vrhunec v tej fazi doživeli predvidoma v ponedeljek. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju pričakujemo 21 stopinj Celzija, kar bi bila naj- višja vrednost namerjena letos. Ozračje bo ob koncu tedna in v ponedeljek za kakih 8 do 9 stopinj Celzija toplejše od dolgoletne normalnosti. Od torka pa bo začel anticiklon pod pritiski atlantskega zraka deloma slabeti. V prihodnjem tednu bo, obratno kot v tekočem, iz dneva v dan postopno nekoliko manj vroče. Poletne temperature bodo vsekakor vztrajale ves teden, vendar bo največja vročina delno popustila od torka ali srede. Ob prodiranju bolj vlažnega in manj vročega atlantskega zraka bo anticiklon izgubil na svoji so-lidnosti in bo ozračje nekoliko manj stanovitno. To pomeni, da bo od torka ali srede iz dneva v dan postopno nekaj več možnosti, da bo predvsem v gorah lahko nastala kakšna popoldanska vročinska nevihta. Predvsem v drugi polovici tedna bodo popoldanske nevihte verjetnejše tudi v ostalih predelih. Živo srebro pa bo popustilo še za kakšno stopinjo. Po sedanjih izgledih kaže, da bi lahko prišlo do osvežitve, kot je bila ponedeljkova, vendar v nekoliko šibkejši obliki. Ozračje pa naj bi bilo nekaj več dni nekoliko bolj spremenljivo. Od danes do vključno nedelje bo prevladovalo sončno in iz dneva v dan bolj vroče vreme. Najvišje dnevne temperature bodo danes in jutri okrog 30 stopinj Celzija, v soboto in nedeljo pa do okrog 35 stopinj Celzija. Na sliki: subtropski anticiklon se spet občutno krepi V SKLADU Z DOGOVOROM Prvi izpit učenca Glasbene matice na konservatoriju v Vidmu Glasbena matica je takoj po podpisu konvencije imela priložnost preveriti učinek pomembnega dogovora z videm-skim konservatori-jem, ki omogoča učencem slovenske n v , , . Bogdan sole podajanje Kra|j brezplačnih izpitov pred-akademske stopnje v slovenščini. Violinist Dejan Bacicchi, učenec prof. Ambre Cossutta na goriški podružnici Glasbene matice, j'e namreč uspešno opravil prvi tovrstni izpit iz A v B stopnjo v torek na sedežu videmskega konservatorija. Konvencija predvideva možnost podajanja izpitov v učilnicah Glasbene matice, tokrat pa je izpit iz praktičnih razlogov potekal v Vidmu, saj je bil Dejan edini kandidat poletnega roka. Izpit sta ocenila dva profesorja Glasbene matice (že omenjena mentorica in prof. Jagoda Kju-der) in zunanji ocenjevalec, profesor videmskega konservatorija Andrea Scaramella. Izpit je potekal v slovenščini, dokumentiral pa ga je dvojezični zapisnik. Zaradi izjemnega pomena tega prvega izpita je igranju mladega Dejana prisluhnil tudi ravnatelj Gm Bogdan Kralj, ki je želel osebno slediti udejanjanju najpomembnejšega dosežka institucionalnih prizadevanj: »Vzdušje je bilo enkratno in priložnost je bila slovesna, saj se s tem izpitom začenja nova doba v dolgoletni zgodovini ustanove. Tako učenec kot člani komisije so ocenili izkušnjo kot zelo pozitivno, dobremu počutju pa moramo dodati še zadovoljstvo zaradi spoštljivega odnosa konservatorija do dela, poslanstva in vloge Glasbene matice. Ravnatelj Paolo Pellarin je izrazil željo, da bi bil ob tej priložnosti prisoten, žal pa so ga delovne obveznosti zadržale v Trstu. Tokrat smo se odločili, da bo učenec opravil izpit izven našega sedeža, z večjim številom kandidatov pa bomo v jesenskem roku uvedli - kot po dogovoru - brezplačne izpite v naših šolah«. ROP ODPRTA TRIBUNA Po slovenskem prazniku državnosti Sedanja slovenska vlada je ob nastopu zagotavljala, da ne bo odpirala ideoloških tem. Uvod v dejanja, ki so najavljala, da se take napovedi ne bodo uresničevale, je bil odpoklic slovenske generalne konzulke Vlaste Valenčič Pelikan iz Trsta. Tudi ob njenem nedavnem dokončnem povratku v Ljubljano razlogi te zamenjave niso bili pojasnjeni. Tako kot niso pojasnjeni drugi ukrepi, zlasti kadrovske narave, ki jih slovenska vlada nenehno uresničuje. Zagotovo pa so zelo jasni njeni in naklepi dela vladajoče koalicije, da poseže v preteklost in izniči pomen narodnoosvobodilnega boja ter da razvrednoti tisto, kar so Slovenci dosegli v času jugoslovanskega socializma. Prvi poseg te vrste je bila odpoved letošnje državne proslave ob dnevu državnega upora proti okupatorju (27. april). Sledilo je dogajanje, povezano z državno proslavo dneva državnosti (25. junij). Nanjo so bile povabljene le tiste veteranske organizacije, katerih prapori nimajo znamenj, ki jih je uporabljal tako imenovani agresor (Jugoslovanska ljudska armada) v napadu na Slovenijo konec junija 1991. Zelo očitno je, da je taka izključitev namenjena v prvi vrsti organizaciji slovenskih partizanskih borcev in ne Društvu TIGR Primorske, Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije in Zvezi društev general Maister, ki naknadno tudi niso bili povabljeni. Slovenska državnost se sledeč takemu povabilu začenja z letom 1991 in naj ne bi imela nobenega predhodnega državotvornega gibanja ali kake državnoupravne organiziranosti. Tako ugotovitev je potrdil tudi podpredsednik slovenskega državnega zbora Jakob Presečnik, ki v svojem slavnostnem govoru, namenjenem slovenskim parlamentarcem in njihovim gostom (22. junij 2012) ni našel v razdobju med letoma 1848 in 1991 nobenega mejnika v razvijanju slovenske državne samostojnosti (npr. kraljeva Jugoslavija, NOB, socialistična Jugoslavija). Da pa boj za izključevanje nekaterih obdobij slovenske preteklosti iz zgodovinskega spomina ne izbira nobenih sredstev in da je ta boj politikantski, je pokazal povezovalčev nastop na osrednji slovenski proslavi na ljubljanskem Kongresnem trgu minuli petek zvečer. Populi-stično in vnaprej pripravljeno je polemiziral s slavnostnim govorom predsednika slovenske države in z organizacijami, ki na proslavo niso bile povabljene s prapori. V nekem sozvočju pa je dan po proslavi dvignil svoj glas tudi kardinal Franc Rode, ki ni skoparil s kritičnimi besedami na račun komunizma in prikazal svojo svojevrstno interpretacijo slovenskega parti-zanstva. Preočitno je, da si je vladajoča oblast v Sloveniji, skupaj s svojim zavezniki, zadala nalogo, da spreminja podobo dogodkov na Slovenskem med drugo svetovno vojno in po njej, da se izogiba razlagi in priznanju, kako vsako zgodovinsko obdobje korenini v predhodnem in kako je potrebno za dosego politične moči sedanjosti izrabljati predvsem zgodovino. Žal, da so v ta splet vključeni tudi zgodovinarji. Nekateri med njimi s kameleonskim obnašanjem, drugi prežeti z ideološko nestrpnostjo. Te dni kroži po Primorski knjiga o žrtvah »revolucionarnega nasilja na Primorskem« med drugo svetovno vojno. Knjigo je izdal Študijski center za narodno spravo v Ljubljani, dete prve vlade Janeza Janše in ustanova, ki je zakoličila nekakšno dvotirnost slovenskega zgodovinopisja. Center s svojim delovanjem dokazuje, da ne zmore delovati v duhu naslova, ki ga nosi. Knjiga, ki jo omenjam, zagotovo ni prispevek k narodni spravi, pač pa je le potrdilo, da se delitve med Slovenci le še poglabljajo ob trditvah, da je bil upor Slovencev med drugo svetovno vojno pod vodstvom komunistov zmota, da bi kolaboracija ali pasivno sožitje z okupatorjem Slovencem prihranilo veliko človeških življenj in gmotne škode ter da je bil čas od maja 1945 do nastanka slovenske države čas totalitarizma, ki ni prinesel Slovencem ne napredka ne blagostanja. Branko Marušič ŠPETER - Jutri Posvet o čezmejnem sodelovanju Po večletnih srečanjih med obmejnimi župani in krajevnimi upravitelji ob novem letu v Kobaridu, Bovcu ali Tolminu, na katerih je bil govor o pobudah in načrtih skupnega interesa, bo jutri podobno srečanje prvič v Špetru. Gorska skupnost je namreč pripravila posvet na temo »Čezmejno sodelovanje na področju turizma, okolja in kulture. Konkretni predlogi o že začetih projektih in nove razvojne priložnosti.« Skupno razmišljanje in izmenjava izkušenj na upravni ravni sta seveda pomembna in nujna, glede priložnosti turističnega razvoja pa je to tudi koristno, saj so v Posočju razvili pomembne projekte in bili letos tudi nagrajeni z zlatim jabolkom, ki je neke vrste "oskar" na področju turističnih dejavnosti. Posvet bo v sejni dvorani na županstvu v Špetru s pričetkom ob 16. uri, udeležili pa se ga bodo župani vseh občin nekdanje gorske skupnosti Ter Nadiža Brda ter župani Posočja in načelnik tolminske upravne enote. Po pozdravnih nagovorih upravitelja gorske skupnosti Giu-seppeja Sibaua in tolminskega župana Uroša Brežana, bosta posvet uvedla direktor LTO Sotočje Janko Humar in direktor Lokalne akcijske skupine (Gal) Ter Nadiža Gugliel-mo Favi. Sledila bo razprava, ki jo bo vodil Ezio Gosgnach. Zaključke pa bo predvidoma ob 17.30 potegnil deželni odbornik za kulturo in mednarodne odnose Elio De Anna. Posvet se bo ob 18.30 zaključil s koncertom v večnamenski dvorani. (NM) 10 Četrtek, 28. junija 2012 KULTURA / SLIKARSTVO - V deželnem svetu so včeraj odprli razstavo goriškega slikarja Andreja Kosiča »Kosičevi akvareli nas vabijo na romanje v naravo in intimo« Pod naslovom Moja dežela, moj svet je na ogled okrog sto akvarelov - Izšel tudi dvojezičen katalog Akvareli Andreja Kosiča so kot vabilo na romanje v naravo in intimo naše duše. S temi besedami je včeraj zaključila svoj dvojezični nagovor umetnostna kritičarka Verena Koršič Zorn, ki je v palači deželnega sveta v Trstu spregovorila na odprtju Kosičeve razstave Moja dežela, moj svet. V palači na Trgu Oberdan že nekaj let prirejajo razstave deželnih umetnikov; včeraj je ta čast pripadla tudi slovenskemu ustvarjalcu in sicer 79-letnemu slikarju iz Gorice. Kot je spomnil deželni svetnik in pobudnik razstave Igor Gabrovec, so pred tem bile na ogled v teh prostorih »le« fotografije pokojnega Lojzeta Spacala. V foajeju deželnega sveta (krasi ga tudi ogromna Spacalova slika) in na bližnjih hodnikih bo do septembra na ogled okrog sto Kosičevih akvarelov različnih formatov. Avtor se je omejil na del produkcije, ki je nastala v zadnjih treh desetletjih in obiskovalca vodi po krajih, ki so mu najbolj pri srcu, od rojstne Rupe do Alp, panonske nižine in Dolenjske, predvsem pa po Krasu z žarečim rujem, Goriški z Brdi in Vipavsko dolino, po pokrajinah, ki so prepredene z vinogradi in posejane s cerkvicami na vzpetinah, kot je dejala Verena Koršič Zorn. A tudi na borjač kraške hiše ali na zasnežen travnik. Kosič ljubi naravo v vseh njenih različnih odtenkih, še najraje pa nanjo gleda skozi jesenske barve. Narava je v mojih očeh vedno lepa, je dejal vidno ganjeni slikar, s svojimi slikanjem, ki izvira iz moje intime in iz velike ljubezni, pa skušam njeno lepoto približati tudi ljudem. Včerajšnjega odprtja se je udeležil predsednik deželnega sveta FJK Mauri-zio Franz, ki je podčrtal, da predstavlja Kosičeva razstava ne samo priznanje njegovi bogati ustvarjalni karieri, temveč vsej slovenski skupnosti v deželi. Ga-brovec pa je, ob zahvali funkcionarju Sandru Burloneju in svojemu sodelavcu Milošu Čotarju za neprecenljivo pomoč, izrazil željo, da bi harmonija, ki preveva Kosičeva dela, blagodejno vplivala tudi na deželne svetnike ... Razstava Moja dežela, moj svet bo na ogled do 7. septembra, od ponedeljka do četrtka med 9.30 in 12.30 ter med 14.30 in 16.30, ob petkih pa samo dopoldne. Vstop je prost, deželna uprava pa je poskrbela tudi za dvojezičen katalog. (pd) Andrej Kosič med včerajšnjim odprtjem, ob njem Verena Koršič Zorn, Igor Gabrovec in Maurizio Franz; spodaj utrinek z razstave kroma SANKT PETERBURG O nominaciji Idrije na Unescov seznam V Sankt Peterburgu do 6. julija poteka 36. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino. Članice odbora, teh je 21, bodo odločale tudi o nominacijah za vpis na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Že drugo leto zapored je med predlogi tudi Idrija s svojim rudnikom živega srebra. Slovenija je vlogo za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam pripravila skupaj s Španijo, ki kandidira z rudnikom Almaden. O novih nominacijah bo odbor odločal predvidoma med 29. junijem in 1. julijem.Nominacija se osredotoča na tehniško dediščino, povezano z rudišči v španskem in slovenskem mestu, kjer sta bila do nedavnega aktivna največja rudnika živega srebra v svetovnem merilu in ki najbolj reprezentativno predstavljata pomen rudarstva in z živim srebrom povezanih tehnologij ter industrij. Slovenija se zasedanja udeležuje kot opazovalka, delegacijo pa sestavljajo predstavnika Občine Idrija in Rudnika živega srebra v likvidaciji ter predstavnica direktorata za kulturno dediščino. OMISSIS FESTIVAL - Od danes do sobote Gradišče ob Soči središče sodobne ustvarjalnosti SLIKARSTVO - Od 7. julija do 7. oktobra v nekdanji grajski konjušnici Rembrandt v Miramaru Na ogled štirideset grafik slavnega holandskega umetnika in tri dela njegovega nemškega vzornika Albrechta Durerja Nekdanja konjušnica Miramarskega gradu, ki so jo med letoma 1856 in 1860 po načrtu Carla Junkerja zgradili na zahtevo Maksimilijana Habsburškega, bo od 7. julija spet prizorišče izredne razstave, saj bodo na ogled dela enega najbolj znanih slikarjev vseh časov. Rembrandt Har-menszoon van Rijn (Leiden 1606 - Amsterdam 1669) je bil slaven slikar, naravnost genialne pa so njegove grafike. Z neverjetno tehnično spretnostjo in neobičajno uporabo svetlobe je Rembrandt ustvaril približno tristo presunljivih grafik, štirideset od teh pa jih bo na ogled v Miramaru od 7. julija do 7. oktobra letos. Vsa dela sodijo v zbirko Collezione Malaspina, na kateri sloni ponudba mestnih muzejev v Pavii. V tem lombardskem mestu, in sicer v nekdanji konjušnici grada Viscon-tijev, se Rembrandtova začasna razstava pravkar izteka (do 1. julija). Miramarsko razstavo Incidere la luce. I ca-polavori della grafica (Vrezovati svetlobo, mojstrovine grafike) ponujata italijansko ministrstvo za kulturo in spomeniško varstvo Furlanije-julij-ske krajine v sodelovanju z mestnimi muzeji v Pa-vii, ureja pa jo Laura Aldovini s produkcijo družbe Alef - cultural project management. Ob Rem-brandtovih grafikah si bodo obiskovalci ogledovali tudi tri dela njegovega slavnega vzornika Albrechta Dürerja (Nürnberg 1471 - 1528), ki je po ocenah umetnostnih zgodovinarjev skupaj z Rembrand-tom največji grafik vseh časov. Med Rembrandtovimi deli velja omeniti serijo portretov in avtoportretov, ki dokazujejo umetnikovo sposobnost globokega psihološkega samoopazovanja, pa še grafike s posvetno vsebino in še danes skrivnostna dela, kot je Faust iz leta 1652. Razstava bo odprta od torka do nedelje med 10. in 13. uro ter med 14.30 in 18.30, vstopnica stane sedem evrov (znižana cena pet evrov). (af) Štirinajst dogodkov v treh dneh, na sedmih različnih mestnih lokacijah. To ponuja letošnja osma izvedba Omissis festivala, ki nosi naslov Novae Experientiae in bo od danes do sobote potekala v Gradišču ob Soči. Tudi majhen goriški festival se sooča s finančno negotovostjo, ki postaja žal vse bolj značilna za kulturno dogajanje pri nas. Kljub temu pa je organizatorjem - kulturnemu društvu Mattatoioscenico - uspelo tudi tokrat pripraviti zanimiv in izviren spored, ki zaobjema gledališke predstave, video umetnost, perfomanse, ples in še kaj. Lokacije bodo različne in sugestivne: Ljudski vrt, lapidarij, novo občinsko gledališče ... V Ljudskem vrtu San Giorgio bo tako vsak dan med 19. in 21. uro mogoče doživeti »privatno« devet-minutno predstavo, multimedijski projekt angleške skupine Me and The Machine. V novem občinskem gledališču si bo mogoče danes ob 21. uri ogledati plesno predstavo City, ki jo ponuja mednarodni plesni kolektiv Bloom. V gradišče se ponovno vrača italijansko-nemška dvojica Ve-stAndPage, ki se bo se danes ob 22. uri predstavila s perfomansom Terra nova, v soboto zvečer pa bodo premierno zavrteli njen film Sin Fin. Vstopnice stanejo 5 ali 10 evrov, za nekatere dogodke je obvezna rezervacija na telefonski številki 347 6960758. Vse informacije o sporedu so na voljo na spletni strani www.omisisfestival.it. / SVET Četrtek, 28. junija 2012 1 1 EVOPSKA UNIJA - Pred današnjim in jutrišnjim evropskim vrhom v Bruslju Merklova z novim odločnim »ne« skupnim evrskim obveznicam Sinoči se je v Parizu sešla s francoskim predsednikom Francoisom Hollandeom BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel ostaja prepričana, da za evropsko dolžniško krizo ne obstaja "hitra" ali "enostavna" rešitev, za to ni "čarobne formule". V nagovoru nemškim poslancem je tik pred vrhom EU in le nekaj ur preden je letela v Pariz na srečanje s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, znova zavrnila tudi skupne evrske obveznice. Dan pred srečanjem voditeljev članic EU, ki bodo v Bruslju iskali rešitve za evropsko dolžniško krizo, je Merklova poudarila, da je treba evropske težave reševati pri njihovih koreninah. Te pa so nekon-kurenčnost in ogromen javni dolg. Ob tem je kanclerka zavrnila možnost, da bi bile del rešitve lahko tudi skupne evrske obveznice. Prepričana je namreč, da bi "nabiranje novega dolga" pomenilo napačno potezo in da bi s tem "ponovili osnovno napako". "Odgovornost in nadzor morata iti z roko v roki. Skupne obveznosti so mogoče le, kadar je na mestu ustrezen nadzor," je poudarila ob tem. Kar se tiče evropskih obveznic in podobnih ukrepov, Merklova pravi, da "niso le v neskladju z nemško ustavo, ampak jih smatram za napačne in kontraprodu-ktivne". Tudi zaradi svojega stališča nemška kanclerka pričakuje, da bo razprava v Bruslju napeta, veliko oči pa bo uprtih ravno v Nemčijo. "Ampak ponavljam, da moč Nemčije ni neomejena. Nemška moč ni neskončna," je poudarila. "Bojim se, da bo na prihajajočem vrhu znova veliko preveč govora o vseh mogočih idejah skupni odgovornosti in veliko premalo o boljšem nadzoru in strukturnih ukrepih," je še dejala Merklova. Ključnega pomena po njenih besedah bo, da "ne obljubljamo, kar ne moremo izpolniti, in da dosledno uveljavimo stvari, za katere se odločimo". Evropski voditelji bodo v Bruslju ta konec tedna mrzlično iskali rešitve, ki bi države z evrom rešile iz krize. Pritisk vlagateljev na šibkejše članice, kot sta Španija in Italija, se krepi. Evrske obveznice bi znižale stroške zadolževanja nekaterih držav na račun drugih. V torek je Merklova rekla, da skupnih evropskih obveznic v Evropi ne bo, dokler bo živa. Sicer je nemška kanclerka krog pripravljalnih pogovorov na evropski vrh zaključila sinoči z delovno večerjo s Hollan-dom v Parizu. Hollande je tisti, ki je, potem ko je na francoskih predsedniških volitvah porazil Nicolasa Sarkozyja, na evropski parket najbolj glasno vnesel razpravo o potrebnih ukrepih za spodbujanje gospodarske rasti v Evropi. Tudi to bo ena od pomembnih tem razprave evropskih voditeljev danes in jutri v Bruslju. (STA) Francoski predsednik Francois Hollande sprejema nemško kanclerko Angelo Merkel v Elizejski palači v Parizu ansa ŠPANIJA - Kriza Rajoy svari pred visokimi obrestnimi merami MADRID - Recesija v Španiji se je v drugem letošnjem četrtletju poglobila, je včeraj ocenila španska centralna banka. Španski premier Mariano Rajoy pa je znova opozoril, da se država po tako visokih obrestnih merah, kot jih vlagatelji zahtevajo trenutno, ne bo mogla več dolgo financirati. Špansko gospodarstvo se je v prvem letošnjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka, v drugem četrtletju pa je bil padec bruto domačega proizvoda (BDP) še globlji, je v mesečnem biltenu zapisala španska centralna banka. "Najbolj nujno vprašanje je vprašanje financiranja," je medtem v parlamentu danes poudaril Rajoy. "Dolgo se ne bomo mogli financirati po cenah, kot jih plačujemo zdaj," je opozoril, medtem ko se donos do dospelosti španske 10-letne obveznice giblje okoli 6,8 odstotka. Pred vrhom EU, ki bo potekal ta konec tedna, je tako Rajoy poslal opozorilo evropskim partnericam, da morajo sprejeti ukrepe, ki bodo pomirili trge in znižali stroške zadolževanja Španije, Italije in drugih šibkih članic območja z evrom. "Obstajajo institucije in finančne entitete, ki nimajo dostopa do trgov. To se dogaja v Španiji, v Italiji in v drugih državah," je menil Rajoy. (STA) DOLŽNIŠKA KRIZA - Finančni ministri razpravljali na telefonski konferenci Evrska skupina pripravljena pomagati Cipru Potrjena že napovedana pomoč španskim bankam BRUSELJ - Finančni ministri držav v območju evra so včeraj sporočili, da se bodo odzvali na prošnjo Cipra za finančno pomoč, pri kateri bo sodeloval tudi Mednarodni denarni sklad (IMF). Za Ciper bo tako pripravljen celovit program pomoči z zahtevami po fiskalni konsolidaciji in izvedbi reform, kot v primeru Grčije, Irske in Portugalske. Ciper je za pomoč zaprosil v ponedeljek zaradi težav v bančnem sektorju in zelo resnih makroekonomskih ne-ravnovesij, ki so v glavnem posledica izpostavljenosti grškemu gospodarstvu. O tej prošnji so finančni ministri držav v območju evra včeraj razpravljali na telefonski konferenci. Evrska skupina je Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in IMF pozvala, naj se s ciprskimi oblastmi dogovorijo o programu pomoči - ocenijo, koliko pomoči potrebuje država, in določijo, pod katerimi pogoji jo bo dobila. Trojka Evropske komisije, ECB in IMF naj bi na Ciper odpotovala v ponedeljek. Ciper se bo moral v zameno za pomoč soočiti s finančnimi, fiskalnimi in strukturnimi izzivi. Program pomoči zanj bo namreč vključeval zahteve po izvedbi ambicioznih ukrepov za zagotovitev stabilnosti v finančnem sektorju, odločnem ukrepanju za fiskalno konsolidacijo ter izvedbi strukturnih reform v podporo konkurenčnosti in uravnoteženi rasti. Evropska pomoč za Ciper bo prišla iz začasnega ali stalnega reševalnega sklada, torej iz EFSF ali ESM. Ob tem je evrska skupina včeraj IMF pozvala, naj se na ciprsko prošnjo odzove hitro. Iz IMF so potrdili, da je Ciper uradno zaprosil za finančno pomoč. "Danes je IMF prejel vabilo ciprskih oblasti za sodelovanje pri zagotovitvi zunanje finančne pomoči," je v izjavi zapisala prva dama sklada Christine La-garde. Pojasnila je še, da bo sklad v najkrajšem možnem času poslal na Ciper skupino strokovnjakov, ki bo ocenila stanje in se pogajala o gospodarskem programu. "Pripravljeni smo se pridružiti evropskim partnerkam pri pomoči Cipru, da se vrne na pot stabilne in vzdržne gospodarske rasti in vzpostavi trden finančni sektor," je zapisala La-gardova. O vsoti sicer ni bilo govora. Je pa evroskupina v izjavi poudarila, da bo za Ciper pripravljen "celovit" program pomoči po zgledu programov za Grčijo, Portugalsko in Irsko, torej s pogoji, ki se bodo nanašali tudi na fiskalno konsolidacijo in reforme. Španija, ki je prav tako zaprosila za pomoč, pa bo morala v zameno za posojila le reformirati finančni sektor. Finančni ministri so na telefonski konferenci pozdravili tudi prošnjo Madrida za pomoč držav v območju evra pri dokapitalizaciji španskih bank. IMF k pomoči ne bo prispeval finančnih sredstev, le "tehnično podporo". Tudi pomoč za Španijo, ki bo po ocenah neodvisnih revizorjev potrebovala od 51 do 62 milijard evrov, bo evrska skupina črpala iz EFSF ali ESM Najverjetneje najprej iz EFSF, nato pa iz ESM, ko bo ta začel delovati. SIRIJA - Za režim »teroristični napad« Najmanj sedem mrtvih v napadu na televizijo DAMASK - Oboroženi neznanci so včeraj zjutraj v mestu Druša, kakih 20 kilometrov južno od sirske prestolnice Damask, napadli provladno sirsko televizijo Al Ih-barija in pri tem ubili sedem zaposlenih. Sirska državna tiskovna agencija je ob tem poročala, da gre za "teroristični napad". Eden od zaposlenih na televizijski postaji je povedal, da so oboroženi moški vdrli v dve poslopji televizijske postaje, zajeli nekaj varnostnikov in nato sprožili eksplozijo. Sirska televizija je v neposrednem prenosu s kraja nesreče pokazala, da je eksplozija povzročila veliko gmotno škodo ter zanetila manjše požare, ki še niso po-gašeni. Minister za informiranje Omran al Zohbi je v televizijskem nagovoru v živo dejal, da so teroristične skupine vdrle v prostore Al Ihbarije, namestile eksploziv v studiih in jih nato skupaj z opremo razstrelile. "Izvedli so najhujši napad na medije ter ubili novinarje in varnostno osebje," je še dejal. Predstavniki sirskega režima so ob tem še dejali, da je šlo za "napad na svobodo medijev" in da gre za primer krutosti sirskih upornikov. Ti so sicer že zanikali napad na televizijo. Al Ihbarija je zasebna televizijska postaja, ki podpira režim sirskega predsednika Bašarja al Asada. Televizija se je uvrstila na seznam organizacij, za katere je EU v ponedeljek uvedla sankcije, že marca pa se je znašla med tarčami sankcij s strani ZDA. Al Asad je pred tem v torek na seji nove sirske vlade dejal, da je Sirija v državljanski vojni, in svojemu kabinetu naložil, da odločno zatre protirežimski upor. "Če je nekdo v državljanski vojni, je potrebno vse, politiko in sposobnosti, uporabiti za zagotovitev varnosti," je dejal al Asad. V torek so iz predmestij Damaska prihajala poročila o silovitih spopadih med enotami sirske vojske in silami upornikov. Doslej naj topništvo še ne bi bilo uporabljeno tako blizu središča sirske prestolnice. Protirežimski upor v Siriji traja že 16 mesecev in je doslej po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice zahteval več kot 15.000 smrtnih žrtev. Samo v torek je v spopadih po vsej državi umrlo najmanj 129 ljudi, od tega 79 civilistov. (STA) SRBIJA - Demokrati naj bi ostali v opoziciji Nikolic naj bi vlado oblikoval s socialisti BEOGRAD - Srbski mediji ugibajo, da bi lahko v Srbiji po skoraj mesecu in pol koalicijskih pogovorov sedaj končno dobili vlado. V njej naj bi bili Srbska narodna stranka (SNS), Socialistična stranka Srbije (SPS) in Združene regije Srbije (URS), pridružila pa naj bi se ji še kakšna manjša stranka, kot je upokojenska PUPS. V novi srbski vladi tako naj ne bi bilo Demokratske stranke (DS) bivšega predsednika Borisa Tadiča. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug, ki povzema druge medije, naj bi bil že tudi dosežen dogovor o številu in razdelitvi ministrstev. Premier naj bi bil vodja SPS Ivica Dačič. Po pisanju časnika Politika naj bi imela vlada 12 resorjev in 13 članov. V parlamentu ima podporo najmanj 131 poslancev. Dačič naj bi poleg premierskega položaja prevzel tudi vodenje notranjega ministrstva, v. d. vodje SNS Aleksandar Vučič naj bi prevzel mesto podpredsednika vlade ter ministra za evropske zadeve, drugi podpredsednik vlade pa bi bil vodja PUPS Jo-van Krkobabič. Vodja URS Mladan Dinkič naj bi prevzel vodenje ministrstva za go- spodarstvo, regionalni razvoj in delo, podpredsednica SNS Jorgovanka Tabakovič pa naj bi bila na čelu ministrstva za finance. Vodja srbske diplomacije naj bi postala podpredsednica URS Suzana Grubješič, član SNS Borislav Pelevič pa novi minister za obrambo. Podpredsednika SPS Milutin Mrkonjič in Žarko Obradovič naj bi ostala na čelu ministrstva za infrastrukturo oz. ministrstva za izobraževanje. Dogajanje je včeraj komentiral tudi sam Dačič. Kot je dejal pred novinarji, za zdaj ni sprejel nobene ponudbe za oblikovanje vlade, odločitev pa je v rokah njegove stranke oz. koalicije okoli SPS, ki jo oblikujeta še PUPS in Enotna Srbija (JS). Odločitev bo po njegovih besedah sprejeta zelo kmalu, SPS pa se pri tem ne odloča med SNS, ki ji je v ponedeljek ponudila mandat za oblikovanje vlade, ali DS, s katero se je SPS doslej pogovarjala o prihodnji vladi, temveč med "njimi in nami". "Zakaj bi bili v vladi od nekoga, če lahko vodimo vlado, to je glavno vprašanje," je dejal. Kar pa še ne pomeni, da je SPS sprejela ponudbo SNS, je hitro dodal. (STA) Evrska skupina je že pred tedni napovedala, da je za dokapitalizacijo španskih bank pripravljena prispevati do 100 milijard evrov. Končna vsota pomoči bo sicer določena v procesu priprave svežnja pomoči. Evropska komisija, ECB, Evropska agencija za bančni nadzor (Eba) in IMF bodo opredelili pogoje za pomoč, ki bodo zajemali specifične reforme v finančnem sektorju, vključno z načrti prestrukturiranja bank v skladu z evropskimi pravili za državne pomoči in strukturnimi reformami v finančnem sektorju. Španske banke bodo pomoč dobile preko sklada za urejeno prestrukturiranje bank, ki deluje pod okriljem španske vlade. Madrid bo tako odgovoren za izvajanje programa pomoči in bo podpisal memorandum o soglasju, krovni dokument za pomoč. Podrobnosti o ciprskem in španskem programu pomoči bodo dorečene na zasedanju evrske skupine 9. julija. (STA) V ZDA napeto pričakovanje sodbe o zdravstveni reformi WASHINGTON - Američani napeto pričakujejo današnjo objavo sodbe vrhovnega sodišča ZDA o usodi leta 2010 sprejete reforme zdravstvenega sistema. Možni so najmanj štirje izidi, ne glede na to, kakšna bo odločitev sodišča, pa reforma zdravstva v ZDA ostaja nedokončano delo. Po zadnji anketi ameriške tiskovne agencije AP zdravstveno reformo, kot je sedaj, podpira le tretjina Američanov, nasprotuje pa ji 47 odstotkov. Požar sprožil evakuacijo letalske akademije v ZDA NEW YORK - Oblasti ameriške zvezne države Kolorado so evakuirali okrog 2100 ljudi z območja akademije letalskih sil poleg mesta Colorado Springs, kjer divja močan požar, ki je doslej uničil že 62 kvadratnih kilometrov ozemlja. Evakuacijo zračne akademije ni sprožila bližina ognjenih zubljev, ampak bolj dim in pepel, ki ogrožata tudi celotno drugo največje mesto v državi Colorado Springs s 419.000 prebivalci. Lokalni mediji iz Colorado Springsa poročajo, da so ljudje ponoči bežali na varno z majicami čez obraz, ker je bil dim tako gost. (STA) 1 2 Četrtek, 28. junija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu Sodni postopek je pri koncu, v kratkem bo določen dokončni upravitelj centrov CIE in CARA v Gradišču. To je bilo včeraj na goriški prefekturi sporočeno sindikalistom CGIL in CISL, ki predstavljajo 76 uslužbencev iz centrov za nezakonite priseljence CIE in azilante CARA iz Gradišča. Do včerajšnjega srečanja je prišlo, potem ko so v prejšnjih dneh sindikati opozorili na nevzdržno situacijo, ki jo doživljajo uslužbenci obeh centrov zaradi večdnevnih zamud pri prejemanju mesečnih plač in zaradi težav pri organizaciji dela in dobavi materiala, rokavic, čistil in razkužil. Centra za priseljence upravlja od leta 2008 zadruga Connecting People iz Trapanija preko zadrug Luoghi comuni in Sirio. Pogodba je zadrugi Connecting People zapadla že konec leta 2010, ker pa je po novi javni dražbi prišlo do težav, pritožbe na sodišču in preiskave tožilstva do dokončne dodelitve upravljanja centrov drugemu podjetju še ni prišlo. Zato prefektura iz Gorice podaljšuje pogodbo zadrugi Connecting People, to pa počne vsakič za obdobje desetih dni, kar po mnenju sindikatov povzroča celo serijo organizacijskih težav. »Opravili bomo vsa potrebna preverjanja,« so včeraj zagotovili na prefekturi in pojasnili, da se za podaljševanja pogodbe s sedanjim upraviteljem za kratka obdobja odločajo, ker tako predvidevajo upravni postopki, katerih cilj je zavarovanje javne uprave v pričakovanju na dokončno mnenje notranjega ministrstva in sodstva. »Kot znano se v državnem svetu zaključuje sodni postopek, ki je vezan na javno dražbo iz dne 23. decembra leta 2010. V kratkem naj bi prišlo do razsodbe, po kateri bo prefektinja morala izdati dekret o dodelitvi javnega dela, ki bo sporočen vsem udeležencem javne dražbe,« sporočajo z goriške prefekture, medtem ko sta v teh dneh bivanje in delo v centrih CIE in CARA v Gradišču še bolj težavna zaradi visokih temperatur. Center CIE v Gradišču je podoben zaporu foto sas GORICA - Na županstvu uradni obisk predsednika in podpredsednika SKGZ Zaščita na dnevnem redu Župan napovedal, da bo v občinskem odboru spodbudil razpravo o udejanjaju še neureničenih zaščitnih določil Goriški občinski odbor bo na enem izmed svojih prihodnjih zasedanj razpravljal o izvajanju zaščitnega zakona 38 iz leta 2001 in še zlasti o dveh doslej neuresničenih členih, ki zadevata vidno dvojezičnost in uporabo slovenskega jezika v občinskem svetu. To je včeraj goriški župan Ettore Romoli zagotovil pokrajinskemu predsedniku SKGZ Liviu Semoliču, ki je prvega občana prvič po volitvah uradno obiskal na županstvu. Semoliča je spremljal pokrajinski podpredsednik SKGZ Albert Voncina. »Glede na polemike, ki so sledile umestitveni seji občinskega sveta, ko je poseg Davida Peterina dvignil pritisk nekaterim predstavnikom večine, sva županu Romoliju izpostavila nujnost, da se v čim krajšem času prilagodita občinski statut in pravilnik občinskega sveta določilom 9. člena zaščitnega zakona 38/2001, ki predvideva uporabo slovenskega jezika v zbornih organih in izvoljenih skupščinah tako v ustni kot v pisni obliki,« pojasnjuje Semolič in poudarja, da bi morala goriška občina zagotoviti simultano prevajanje, za kar je v zaščitnem zakonu predvidena specifična finančna postavka. »Do danes na žalost goriška občina ni zaprosila za tovrstna finančna sredstva oz. jih je zaprosila v funkciji delovanja EZTS, kar je dokaj sporno glede na namembnost sredstev iz zaščitnega zakona,« razlaga Semolič in poudarja, da je zato toliko bolj nujno čim prej formalno urediti zadevo, saj je treba zagotoviti slovenskim svetnikom pravico do posegov v slovenščini. »Prepričani smo, da bodo Goričani posege v slovenskem jeziku sprejeli kot nekaj čisto normalnega. Sploh je to vprašanje že nekaj časa urejeno v deželnem svetu, tako da v Gorici ne bi uvajali nobene novosti,« poudarja Semo-lič in opozarja, da sta skupaj z Voncino župana opozorila tudi na udejanjanje 10. člena zaščitnega zakona, ki zadeva vidno dvojezi-čnost. »Župana sva spomnila, da je paritetni odbor pred petimi leti pristal na njegov predlog o udejanjanju vidne dvojezičnosti zgolj v treh primestnih rajonih, vendar zatem na tem področju ni bilo storjenega nič konkretnega. Zato pričakujeva, da bo uprava v najkrajšem času izdelala načrt za postavitev dvojezičnih smerokazov oz. tabel na območju, kjer je vidna dvojezičnost predvidena,« pravi Se-molič in opozarja, da bi bilo kar nekaj krajev vredno opremiti tudi s tablami z ledinskimi imeni, za kar so slovenska društva in ustanove pripravljeni priskočiti občini na pomoč. Župan je sogovornikoma dejal, da soglaša z njunima zahtevama glede udejanjanja določil zaščitnega zakona, saj je zakonska določila enostavno treba spoštovati. Župan je zato napovedal, da bo vprašanje izvajanja zaščitnega zakona vključil na dnevni red enega izmed prihodnjih zasedanj občinskega odbora, med katerimi bodo izdelali svoje predloge za uresničevanje še neuresničenih zaščitnih določil. Romoli je torej nakazal pripravljenost na sodelovanje, seveda pa se bo moral soočiti tudi z delom svoje upravne večine, ki je v občinskem svetu že dokazala, da ni ravno naklonjena Slovencem. Med srečanjem so spregovorili tudi o delovanju EZTS; njegovo naslednje zasedanje bo julija, na njem bo govora tudi o evropski univerzi, ki predstavlja za goriški prostor pomemben razvojni projekt. Z leve Voncina, Semolič in Romoli bumbaca DOBERDOB - Danes na županstvu Energetski plan pripravljen, predstavljajo ga občanom V Doberdobu bodo danes predstavili energetski plan, ki ga je agencija za okolje APE izdelala na podlagi podatkov iz ankete, opravljene med vsemi občani. »Energetski plan smo pripravili na podlagi evropske direktive, ki cilja na znižanje toplogrednih plinov in na povečanje izkoriščanja alternativnih virov energije,« pojasnjuje doberdobski občinski odbornik Daniel Jarc in poudarja, da bo energetski plan izhodišče za pripravo prošenj za koriščenje evropskih prispevkov za povečanje energetske varčnosti javnih poslopij. »Veliko energije porabimo za ogrevanje telovadnice in šolskih poslopij, tako da bomo zaprosili za evropski prispevek za posodobitev teh objektov, saj želimo, da bi postali ener- getsko varčnejši,« pojasnjuje Daniel Jarc in opozarja, da je energetski plan pomemben tudi za ozaveščanje občanov o vodilih energetskega varčevanja. Današnja javna predstavitev bo potekala na sedežu društva Jezero. Začela se bo ob 20.30. V imenu občinske uprave bo spregovoril župan Paolo Vizintin, pokrajino, ki je partner projekta, pa bo zastopala pokrajinska podpredsednica Mara Černic. Energetski plan bodo predstavili uslužbenci agencije APE. Med predstavitvijo bodo nagradili štiri mlade domačine, ki so pomagali zbirati podatke za pripravo plana; nagrado bodo tako prejeli Greta Lefons, Gabrijel Pahor, Giada Giuntoli in Isabel Devetak. GRADIŠČE - Na prefekturi sprejeli sindikaliste iz centrov CIE in CARA Sodni postopek pri koncu, v kratkem določitev upravitelja Prefektura bo tudi preverila, zakaj prihaja do zamud pri plačevanju uslužbencev Nadaljuje se sojenje Goričana Danes se na novogoriškem okrožnem sodišču nadaljuje glavna obravnava zoper Goričana Alexa Russa, ki je pred sodnim senatom že priznal, da je lani poleti v parku ob novogoriški avtobusni postaji v treh ločenih napadih porezal skupno štiri ljudi iz skupine, ki se tam redno zadržuje. Vprašanje, ki je še ostalo nepojasnjeno, je, ali je bil ob izvrševanju kaznivih dejanj - obtožnica ga bremeni poskusov štirih ubojev - neprišteven ali bistveno zmanjšano prišteven. Da bi to razjasnili, se je sodišče odločilo angažirati dodatnega izvedenca psihiatrične stroke, čigar mnenje bo bržkone predstavljeno danes. Doslej so na sodišču pričali obtoženčeva mati, žrtve in priče napadov, policisti in kriminalisti, ki so se ukvarjali s temi dogodki, zdravnik, ki je v šempetrski bolnišnici skušal pregledati eno od žrtev, izvedenec sodno psihiatrične stroke Dragan Terzič in specialist psihiater Bernard Spazzapan. Kot je sodišču pojasnil slednji, gre pri obdol-ženem sočasno za dve bolezenski stanji, in sicer za vedenjske in duševne motnje zaradi odvisnosti od kemičnih substanc ter za paranoidno psihozo. Dodatni izvedenec psihiatrične stroke naj bi pomagal podrobneje osvetliti obtoženčevo stanje med napadi, saj mu Terzič, ko se je skušal z njim o tem pogovoriti, ni uspel priti blizu. Obtoženi mu, kot je povedal izvedenec, na vprašanja v zvezi s tem tedaj ni hotel odgovarjati, češ da je to stvar postopka na sodišču. (km) Pravice istospolnih parov V palači Attems-Petzenstein na Kor-nu v Gorici bo jutri med 15.30 in 17.30 posvet o pravicah homoseksualnih parov. Po pozdravu predsednika pokrajina Enrica Gherghette bo odvetnica Patrizia Fiore spregovorila o pravici do poroke v italijanskem in evropskem pravu. Za njo bo profesor ustavnega prava na univerzi Roma Tre Alfonso Celotto predaval na temo homoseksualnih porok in ustave; srečanje bo vodil Walter Citti iz ustanove UNAR. Kot znano je pred kratkim goriška nadškofija ostro kritizirala odločitev pokrajinskega odbora, da prizna istospolne partnerske zveze. Še jutri čas za vložitev prošenj Jutri zapade rok za vložitev prošenj v okviru razpisa, ki ga je Fundacija Goriške hranilnice pripravila za financiranje dejavnosti šol in vzgojnih ustanov. Obrazce, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazio-necarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta. Vsak šola ali vzgojna ustanova lahko vloži dve prošnji; informacije nudijo v uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). Slovesnost v Rožni dolini V Rožni Dolini bo danes ob 19. uri slovesnost v počastitev dneva državnosti in v spomin na osvoboditev tamkajšnjega mednarodnega mejnega prehoda. Pozdravni nagovor bo imel Milan Turk, župan občine Šem-peter-Vrtojba, slavnostni govornik bo akademik Matjaž Kmecl. Dogodek pripravlja društvo veteranov Sever severne Primorske. (km) Zapora v Vilešu Zaradi gradnje novega avtocestnega mostu bo danes med 6.30 in 9.30 zaprt odsek hitre ceste pri cestninski postaji v Vilešu. Obvoz bo urejen po krajevnih cestah. Maša za karabinjerja V cerkvi sv. Ignacija v Gorici bo danes ob 10. uri maša v spomin na ka-rabinjerja Manueleja Braja, ki je umrl v Afganistanu. Daroval jo bo nadškof Dino De Antoni, prisoten bo župan Ettore Romoli, ki poziva Goričane k množični udeležbi. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. junija 2012 13 GORICA - Na višjih srednjih šolah se je začel ustni del mature Tanzanija, Android in Sonce glavni aduti treh maturantov Včeraj so se pred komisijami zvrstili dijaki zavodov Cankar in Vega ter znanstveno-tehnološkega liceja Včeraj so maturo zaključili Martina Kovic (levo), Mateja Konič (desno zgoraj), in Matija Komjanc (desno spodaj) bumbaca DOBERDOB - Boris Pahor na sedežu društva Jezero Od banditskega fašizma do družinskih umorov na Rabu Udeleženci srečanja v priredbi društva Jezero (levo); Boris Pahor in Tatjana Rojc (spodaj) bonaventura Kulturno društvo Jezero je v torek zvečer na svojem sedežu v Doberdobu priredilo srečanje z Borisom Pahorjem. Tudi tokrat ga je spremljala Tatjana Rojc, ki mu kompetentno postavlja okvir za dolge in razčlenjene, sicer pa vsebinsko vedno zgoščene odgovore. V imenu krajevnega društva je gosta in več kot štirideset poslušalcev, od najstnic do osivelih občanov, pozdravila Zulejka Devetak. Ob zaključku ju je obdarovala s knjižno izdajo spominov domačinke Lakovič Jarc Jožefe, ki jo je za javnost uredila Luisa Gergolet, sicer na večeru prisotna v imenu občinske prave. Pisateljeva sogovornica je izhodišča iskala v njegovih knjižnih delih, nadaljevala pa v treh osnovnih smereh: v izkušnjo zanikanja jezikovne, narodne, družbene in intimne identitete, v analizo občutkov »pred taborišči in po njih«, v pomembnost vloge ženske na osebni in družbeni ravni. Opisi, miselne asociacije, spomini, obtožbe, razlage in pozivi, ki so sledili vsaki iztočnici, sodijo - prepričano to napišem - v najpristnejšo prosvetno dejavnost v žlahtnem pomenu tega izraza. Če naj iščemo primere uspešnega os-veščanja ljudi, potem je to primer Pa-horjevega povezovanja zgodovine, jezika, slovstva, anekdot in sicer umirjenega a krepkega izražanja. Na primer: »banditski fašizem« pred Mussolinije- vim prihodom na oblast, ki se je kazal v »kazenskih pohodih« po vaseh in v vdorih na društvene sedeže; »družinski umori« na Rabu, ko je v občasno umrlo na dan več oseb kot v taborišču Dachau; »prihodnost je v ženskah«, ki naj svojo občutljivost prelijejo v javno življenje; »samomorilski sindrom« bivših taboriščnikov, ki niso po povratku mogli dojeti, da so se številni drugi dokaj lahkotno prebili skozi vojno, medtem ko so sami videli in vedeli, kako je v peklu. Glede slednjega so še posebej izstopale obtožujoče ugotovitve o italijanski javnosti, ki vztraja pri nepoznavanju/odklanjanju/zanikanju taborišč na svojem ozemlju. Za raziskovalce so bili arhivi dolgo časa zaprti in tudi sedaj niso povsem prosti. Nekaj več je sicer knjig na to temo, a ostajajo v nišah stroke. V šolskih učbenikih ne izsledimo besede fašizem, prav tako ne ob priložnostnih govorih, čeprav se sedaj bije pomembna bitka za ureditev taborišča Visco. Gre za iste vsebine, ki so jih obravnavali na nedavni predstavitvi prevoda knjige I Campi del Duce. Krog je sklenjen, truda pa bo še veliko, da ozaveščeni dosežemo kritično maso, zaradi katere se bo ta problematika samodejno širila med prebivalstvom. Včeraj se je ustni del državnega izpita začel tudi v slovenskem višješolskem središču v Gorici. Pred komisijo se je zvrstilo pet dijakov poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar, pet dijakov znanstveno-tehnološkega liceja Simon Gregorčič in pet maturantov tehnično-industrijske-ga zavoda Jurij Vega. Če so maturo že včeraj zaključili vsi dijaki in dijakinje znanstveno-tehnološkega liceja in zavoda Vega, se bo državni izpit za dijake zavoda Cankar nadaljeval še danes, ko bodo na vrsti tudi maturantje klasičnega liceja Primož Trubar in trgovsko-tehničnega zavoda Žiga Zois. V soboto in v ponedeljek pa bodo državni izpit opravili še dijaki in dijakinje družboslovnega liceja Simon Gregorčič. Med dijaki zavoda Cankar, ki so včeraj nastopili pred komisijo, je bila tudi Martina Kovic, ki je uvodoma s pomočjo računalniškega programa »Powerpoint« predstavila referat, v katerem je opisala značilnosti Tanzanije, njenega turizma in njenih naravnih znamenitosti. Sledila so vprašanja komisije s področij zemljepisa, umetnostne zgodovine, matematike, slovenščine, zgo- dovine, angleščine in turistične tehnike. Tudi Matija Komjanc, maturant na zavodu Vega, je svoj referat pripravil na »Powerpointu«, posvetil pa ga je operativnemu sistemu za mobilne telefone Android, njegovim značilnostim in evoluciji skozi čas. Nato pa so za Matijo bila na vrsti vprašanja iz italijanščine, angleščine, zgodovine, slovenščine, matematike, sistemov in elektronike. Mateja Konič pa je bila ena izmed petih dijakov, ki so včeraj zaključili maturo na znanstveno-tehnološkem liceju. Mateja je uvodni referat o Soncu predstavila s pomočjo diapozitivov na »Power-pointu« in z modelom samega Sonca. »Predstavila sem Sonce z astronomskega vidika, njegovo sestavo in atmosfero. Poleg tega pa sem pojasnila, zakaj je naša zvezda pomembna za življenje, in navedla raznorazna odkritja skozi stoletja,« nam je zaupala Mateja, ki je nato odgovarjala na vprašanja iz biologije, fizike, astronomije, slovenščine, zgodovine, matematike in angleščine. Maturantje tehničnega pola bodo izide dočakali že v tem tednu, medtem ko bodo morali dijaki licejskega pola počakati do ponedeljka. (av) Oče Samuela Mbengueja v vrtcu v Romjanu foto b.f. Otroci sveta v Romjanu V otroškem vrtcu Barčica v Romjanu je v tem šolskem letu potekal projekt »Otroci sveta«. Malčki so spoznali različne narode, njihovo kulturo, običaje in navade. Na obisk so povabili tudi starše otrok, ki prihajajo iz različnih držav. Malčke je tako obiskal oče Alessia Mo-gorovicha, ki prihaja iz Avstralije, mama Annelie Labbruzzo, ki je doma iz Švedske, in mama Marca Bunella, ki se je rodila in odraščala v Litvi. Kot zadnji je vrtec obiskal oče Samuela Mbengueja, ki prihaja iz Afrike. Vsi starši so lepo prikazali državo oz. celino, iz katere prihajajo. Malčki iz vrtca so z navdušenjem in zanimanjem poslušali njihove pripovedi in spoznali marsikateri ples ali pesem, značilen za otroke daljnih krajev. 14 Četrtek, 28. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / GABRJE - Zbor Neokortex sklenil sezono Navdušenje jih zaznamuje Zapeli so pesmi iz slovenske in svetovne zakladnice NOVA GORICA - V novi sezoni SNG z osmimi premiernimi uprizoritvami Zbor Neokortex foto r juren GORICA - Jutri V knjigarni LEG monografija o Vipavski V knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici bo jutri ob 18. uri predstavitev monografije Vipavska - barve, vonji, okusi. Za besedila je poskrbela Andreja Sak-sida, fotografije je prispeval Marijan Močivnik. Monografija prestavlja vinogradnike in vinarje, gostinske ponudnike, sirarje in vinoteko iz Vipavske doline. Besedila so iz slovenščine v celoti prevedena v italijanski in angleški jezik. Knjigo je med bralce pospremila tudi spletna stran na naslovu www.vipavska.si. Monografijo je založila in izdala Revija Vino, danes jo bosta predstavila Aleš Waltritsch in Stefano Cosma. Pred nekaj dnevi je mešani mladinski zbor Neokortex svojo sezono zaključil s pevskim nastopom v prosvetni dvorani kulturnega društva Skala v Gabrjah. Prav v vasici ob Vipavi ima mladinska skupina svoj sedež, kjer pridno vadi pod vodstvom pevovodki-nje Jane Drassich. Njeno delo, pa tudi vestnost mladih pevcev začenjata rojevati kar dobre sadove, saj je zbor že sposoben postaviti na noge celovečeren koncert kar zahtevnih skladb raznih zvrsti in žanrov. Sporočilo gabrskega večera je bilo naravnano prav na privrženost petju in nasploh glasbi, saj je že uvodna skladba nosila zgovoren naslov Navdušenje. S tem v zvezi sta povezovalki večera Erika Tomsič in Sofija Gergolet izrazili misel, ki pravi: »Ko se lotiš kateregakoli dela, je navdušenje res prva, najpomembnejša stvar«. Brez navdušenja se ne da izvesti nič velikega in pomembnega, a tudi samo navdušenje ni dovolj. Treba ga je podkrepiti z vztrajnostjo in potrpežljivostjo. Prav ti dve vrlini igrata poglavitno vlogo tudi pri delovanju pevske skupine, kot je Neokortex. Pevski večer sta na klavir in flavto uvedli mladi Sofija Gergolet in Štefanja Šuc. Sledil je skoraj enourni nastop mešanega zbora, ki se je pozorni publiki predstavil z nizom pesmi iz slovenske in tudi iz svetovne zborovske za- kladnice. Nekatere pesmi je na klavir spremljala profesorica Beatrice Zonta. Polna dvorana društva Skala je lahko prisluhnila motivom, ki so postali del svetovnih uspešnic in jih izvajajo znameniti glasbeniki in pevci. To je primer črnske duhovne pesmi Jericho, ki se ponaša s svojevrstnim ritmom. Ritem v rokah, ritem v srcih, ritem v glasbi, brez ritma ni glasbe, je bilo povedano. Zelo lepo je izzvenela znamenita pesem Johna Lennona Imagine, ki pravi: Predstavljaj si, da bi ne bilo razlik, da bi ne bilo oblasti, da bi živeli v miru; sveta ne moreš spremeniti, lahko pa spremeniš samega sebe... Drugi del večera je bil posvečen slovenski pesmi, ponarodeli in umetni. Zelo je vžgala pesem Ptice, ki je nastala na besedilo pred kratkim preminulega pesnika Toneta Pavčka, uglasbili pa sta jo Petra Grassi in Jana Drassich. Zbor je svoj nastop zaključil s znanimi slovenskimi pesmimi Majolčica, Študentovska in Oj, lepo je res na deželi. Kot »bis« pesem je zbor zapel svojo »uspešnico«, znano Lillipop. Na koncu so si pevci voščili vesele in razposajene počitnice, obljubili pa so, da bodo jeseni zopet redno zahajali k pevskim vajam, kjer se marsikaj lepega naučijo, pa tudi družba je prijetna. Pevovodkinja Jana Drassich jih nestrpno čaka. (vip) RONKE - Drevi Pred knjižnico slovenski Piazzoleky V okviru Poletnih srečanj bo danes ob 21.15 na trgu pred občinsko knjižnico v Ronkah nastopil slovenski kvintet Piazzol-leky, ki ga sestavlja pet mladih fantov iz Prekmurja, Štajerske in s Koroške. Kvintet so ustanovili leta 2006 iz želje po izvajanju glasbe argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle, ki je pisal skladbe in tudi igral v prav takšni zasedbi, v kakršni poustvarjajo Piazzolleky, torej bandoneon, violina, klavir, kitara in kontrabas. S kvintetom bo nastopila pevka Ana Bezjak. Po prvih nastopih v severovzhodnem delu Slovenije so člani skupine Piazzolleky dobili prve ponudbe za nastope tudi v drugih krajih, od leta 2007 pa so se začeli udeleževati raznih festivalov v tujini. Na mednarodnem tekmovanju v Majanu pri Vidmu so oktobra leta 2007 zmagali prvo nagrado, leta 2009 pa so uspešno nastopili na festivalu Med zvoki krajev v San Pieru. JAMLJE - Na zaključnem nastopu društva Kremenjak Zaplesale in zaigrali Kaj so se med letom naučili, so pokazali društveni harmonikarji in plesalke - Nastopila tudi mladinska godba na pihala Kras Udeleženci prireditve V večnamenskem kulturnem centru v Jamljah je bilo pred dnevi zelo živo, saj so plesalke in harmonikarji na zaključnem nastopu pokazali, kaj so se v teku šolskega leta naučili. V nabito polni dvorani je poslušalce, nastopajoče in mentorje uvodoma nagovorila predsednica društva Kremenjak Bruna Visintin, ki je opisala društvene dejavnosti. Zahvalila se je mentorjem za trud, ki ga vlagajo v delo, in vsem, gojencem in mentorjem, voščila obilo uspeha na vseh izbranih področjih. foto g.legiša Predsednica Kremenjaka Bruna Visintin foto g.legiša Napovedovalka Jasmin Legiša je na oder najprej povabila goste, in sicer mladinsko godbo na pihala Kras, ki jo je za nastop pripravil učitelj Nevio Millo. Sestavlja jo 14 godbenikov, starost katerih ne presega dvanajstih let, čeprav nekateri že nastopajo v glavnem orkestru. Z zaigranimi skladbami so si zaslužili bučen aplavz. Stalen gost junijskih prireditev Kremenjakovcev je plesna skupina MOSP iz Trsta, ki jo sestavljajo plesalke Darja Kodrič, Maddalena Mura, Emma Marinelli in Raffaella Petronio. Zaplesale so pozdrav iz Kube. Društveni harmonikarji so med letom pridno vadili vsako sredo popoldne. Na nastopu so publiko s svojim znanjem presenetili mlada Nina Pahor in Matej Emili ter gospod Luciano Černic. Plesna skupina Kremenjak je navdušila gledalce s tremi plesnimi točkami. Pri Telefonu je zaplesala tudi mentorica Mara Ro-gelja, ki prihaja iz Nove Gorice. Deset let se je izpopolnjevala na Glasbeni šoli Nova Gorica pod mentorstvom pedagoga Sergeja Se-menjuka. Kot solistka oziroma v duetu in skupini je posegla po najvišjihn odličjih. Zadnja leta se je posvetila predvsem moderni plesni tehniki. Pleše v zasedbi M&N Dance company. Kremenjakovo društveno plesno skupino pa sestavljajo Katerina Abrami, Štefanja Šuc, Eleonora Pahor, Lara Tropeano in Erica Zago. Večer je slovesno zaključil uspešni godec na diatonično harmoniko in že mnoga leta mentor Kremenjakovih gojencev, Andrej Gropajc, ki je predstavil svojo zgoščenko Spomini iz preteklosti. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica bo v sezoni 2012/13 postreglo z osmimi premiernimi uprizoritvami, štirimi na velikem in štirimi na malem odru. Program premiernih uprizoritev po besedah v. d. umetniške vodje Martine Mrhar odraža stremljenje, naj bo gledališče sol življenja, podrobneje pa so ga predstavili danes v Novi Gorici. Štiri od osmih predstav na repertoarju nastaja v sodelovanju z drugimi produkcijskimi institucijami. Romantična melodrama Filumeno Mar-turano Eduarda de Filippa v režiji Katje Pegan je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper, naturalistična drama Israela Horovitza Vdovin zmenek režiserja Igorja Samobora v koproduk-ciji z Mestnim gledališčem Ptuj, spek-takularna revija nesmrtnih Krojači sveta - Funeral Fashion Show avtorjev Dušana Jovanovica, Vesne Milek in Svet-lane Slapšak pa v režiji Dušana Jova-noviča. Vse tri predstave so bile pre-mierno že uprizorjene pri koprodu-centih v prvi polovici letošnjega leta. Novembra bo na vrsti četrta ko-produkcijska predstava, odrska priredba Rokovnjačev avtorjev Nejca Va-lentija in Mihe Nemca, ki delo tudi re-žira. Narodno igro s petjem, za katero so glasbo napisali člani skupine Niet, pripravlja SNG Nova Gorica v kopro-dukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. Slovenska različica Robina Hoo-da, ki bi lahko vzpostavil nov, pravični družbeni red, a doživi klavrn konec, je domač vestern in hkrati igra o uporu proti zatiranju. V uprizoritvi se prepletajo različni žanri, od narodne igre, ljubezenske zgodbe, do kriminalke in muzikala. V novo leto bo SNG Nova Gorica vstopilo s prvo slovensko uprizoritvijo Arisofanove komedije Bogastvo. Priredbo komedije kot politične lekcije pripravljata režiserja Luka Martin Škof in Jaka Andrej Vojevec, slednji tokrat v vlogi dramaturga. Satirična komedija o staremu Hremilu, ki želi slepemu Bogastvu povrniti vid in tako osrečiti pravičneže, odpira tudi danes aktualno vprašanje, kako bi delovala skupnost, v kateri bi bilo bogastvo enakomerno porazdeljeno med vse ljudi. Gledališko sezono bosta sklenili še dve premierni uprizoritvi, Ljudo-žerski ples na malem in Gozd na velikem odru. Intimna in družbeno kritična igra Ljudožerski ples v režiji Matjaža Latina bo na odru SNG Nova Gorica doživela krstno uprizoritev, avtor besedila Tommaso Santi pa se z njo prvič predstavlja slovenskemu občinstvu. Avtor v igri o zapletih, ki jih v družinskem podjetju sproži smrt najetega delavca, brezkompromisno, a tudi črno humorno upodobi mentalite-to, značilno za sodobno Evropo: nečloveški odnos do delavcev in razraščajoče se nacionalistične ideje na eni ter odmikanje od realnosti v svet iluzij na drugi strani. Pod režijo komedije o drami (skoraj tragediji) Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega Gozd se podpisuje priznani srbski režiser Egon Savin, ki bo tokrat prvič režiral v Sloveniji. V drami o zapletih na posestvu bogate, a tiranske lastnice, Ostrovski izpostavlja boj za ljubezen in denar, trk smešnih kapric in eksistencialnih stisk. Drama, polna teatralnosti in humanosti, sodi med velika klasična besedila, ki imajo moč, da v različnih časih spodbujajo kritično motrenje aktualnih problemov, so v predstavitveni zgibanki še zapisali v SNG Nova Gorica. Vpis abonmajev je možen v času od 26. junija do 6. julija in od 27. avgusta do 28. septembra, za Študentski abonma od 1. do 28. oktobra. Dosedanji abonenti, ki bodo abonma vpisali do 6. julija, imajo zagotovljen isti sedež. Za najmlajše bodo v SNG Nova Gorica pripravili predstavo Zajtrk avtoric Simone Hamer in Ajde Valcl ter zanje ob začetku šolskega leta razpisali abonmaje Goriškega vrtiljaka. (sta) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. junija 2012 15 NOVA GORICA Dve novosti v Eda centru Odprtje galerije in poletni program Z otvoritveno razstavo trojčka primorskih umetnikov se drevi ob 19.30 v novogoriškem Eda centru odpira galerija Atelier. Strokovni pogled na razstavo del Metke Erzar, Ivana Sku-bina in Damjana Komela bo pripravila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, za pogostitev ob zvokih kitare bo poskrbela ekipa kavarne in slaščičarne Rusjan. Tudi omenjena kavarna, ki je že nekaj mesecev odprta v Eda centru pripravlja v juliju poseben poletni program. Jutri pričenjajo z vinsko-glasbenimi večeri. Ti se bodo odvijali vsak drugi petek, promocija vin na kozarec pa bo trajala ves mesec. Na pokušino bodo vina različnih malih primorskih vinarjev, ki bodo imeli priložnost predstaviti svojo filozofijo ter svoja vina. Rusjanovi kuharji in slaščičarji bodo pripravili prigrizke, za glasbeno dopolnitev bodo skrbeli mladi glasbeniki novogoriške glasbene šole. (km) Predavanji in delavnici Sklepna dogodka letošnjega filmskega junija na gradu Kromberk bosta današnji predavanji Biljane Dušic Življenje mora teči in Alenke Rebula Klicanje matere ter jutrišnji delavnici Zven diha. Predavanji bosta pričeli drevi ob 20. uri, predavateljici bosta skušali osvetliti nemoč zaradi odsotnosti matere, družbo, ki še vedno ne časti dovolj materinstva in nujnost pretoka življenjske sile v nas. Jutrišnji delavnici v amfiteatru gradu Kromberk, ki začneta ob 19. uri pa se bosta posvečali negovanju dihanja in posledično negovanju zdravja in dolgoživosti ter zvoku oziroma vibraciji gonga, s katerim je moč doseči harmoniziranje telesa na vseh ravneh. Delavnici sta plačljivi, za prvo je treba odšteti 10, za drugo pa 13 evrov, udeležba na obeh pa znaša 20 evrov. (km) Ulično gledališče Tudi Nova Gorica bo gostila mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Tri ulične dogodke, ki se bodo zvrstili ta konec tedna, bo pravzaprav gostilo novogoriško Slovensko narodno gledališče. Dve predstavi bosta na ploščadi pred njihovo stavbo, ena pa na Bevkovem trgu. Prva bo na vrsti ulična predstava Osel v izvedbi En-sembe Lodi iz Italije, ki bo jutri ob 20.30 na ploščadi pred SNG. Zgodbo pripoveduje pet likov na hoduljah, ki vsakič posebej izkoristijo arhitekturo in razplo-ženje konkretnega urbanega okolja. V soboto, 30. junija, ob 20.30 bo hrvaška cirkuška skupina Kam Hram izvedla čisto pravo sirkuško predstavo Poglej nebo. Obljubljajo številne atrakcije, med njimi 7-metrsko piramidno strukturo. V nedeljo, 1. julija, ob 11. uri pa bo na Bevkovem trgu glasbeno plesni dogodek Snažan godba na pihala belgijske skupine Bij' De Vieze Gasten. Godba igra lastne skladbe v raznolikih in zanimivih oblikah. Vso to bando vodi izredno dejaven dirigent, animator, ki tudi dve sekundi ne stoji pri miru. (km) Popravek V včerajšnji članek o jubileju Wilme Bregant se je vrinilo napačno ime. Bregantova se spominja mučeniške smrti Lojzeta Bratuža, ne pa Andreja Bratuža, kot je bilo zapisano. Za napako se opravičujemo. ŠTMAVER - Pogreb bo danes Tiho odšel pevec in pritrkovalec Slavko Feri V ponedeljek je tiho odšel Slavko Feri. Rodil se je na Gropajšču v Štmavru 20. junija leta 1935 kot peti izmed osmih otrok. Izhajal je iz kmečke družine, kar mu je ostalo zapisano na koži celo življenje, saj je bil zaljubljen v zemljo, v delo in življenje z njo. Od očeta se je naučil tudi »bčarjenja« - svinjskega klanja - in to obrt je z veseljem prenesel tudi na ostale rodove. Poleg dela na kmetiji je bil zaposlen še v tekstilni tovarni v Podgori, a si je kot večina Štma-vercev svojo pokojnino prislužil v tovarni Vouk v Gorici. Poročen je bil [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino fl Razstave z Jolando Devinar in v zakonu so se jima rodili trije otroci, Valentina, Jo-ško in Laura. Aktiven je bil tudi v vaški skupnosti. Bil je eden izmed prvih pevcev domačega moškega pevskega zbora, vesten član društva Sabotin, navdušen pritrkovalec in mežnar v domači cerkvi. Zadnja leta je zaradi zdravstvenih težav večino časa potrpežljivo in mirno preživljal doma ali v bolnišnici. Do zadnjega trenutka pa so mu stali ob strani in mu pomagali njegovi domači. Pogreb bo danes ob 11. uri v cerkvi v Štmavru. M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX: zaprt. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.10 - 22.00 »II Dittatore«. Dvorana 2: 19.50 - 22.10 »Rock of Ages«. Dvorana 3: 19.50 »La Bella e la Bestia« (digital 3D); 21.30 »Love & Secrets«. Dvorana 4: 19.50 - 22.10 »La mia vita e uno zoo«. Dvorana 5: 19.50 - 22.00 »W.E. Edward e Wallis«. GALERIJA ATELIER v novogoriškem EDA centru bo danes, 28. junija, ob 19.30 odprla svoja vrata z otvoritveno razstavo Metke Erzar, Ivana Skubina in Damjana Komela. Prireditev bo povezovala Martina Kode-lja, strokovni pogled na razstavo bo pripravila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič; na ogled bo do 6. septembra. V GALERIJI TIR centra Mostovna v Solkanu bo v petek, 29. junija, ob 20. uri odprtje razstave »Keep yourself busy«; razstavljali bodo Katarina M ller, Katja Špiler, Anja Radovic in Dan Adlešič, avtorje ter njihova dela bo predstavila kustosinja galerije Katarina Brešan; na ogled bo do sobote, 14. julija. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Svetišče na Sveti Gori. Med zgodovino in podobami« v organizaciji kulturnega centra Lojze Bratuž in posoškega fotografskega krožka (Circolo fotografico isontino); do 29. junija ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). STAMPANTICA 2012 V GRADEŽU: prodajno razstavo tiskanega antikvariata bo knjigarna LEG iz Gorice odprla v soboto, 30. junija, ob 19. uri v kinu Cristallo na Drevoredu Dante Alighieri 29 v Gradežu; na ogled bo do 15. avgusta 10.00-13.00, 17.0022.00 s prostim vstopom. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava z naslovom »Diversarte«. Razstavljajo bodo Annamaria Fabbroni, Ada Candussi, Emilia Mask, Maria Grazia Persolja, Nirvana Zolia, Arnaldo Grudner, Luigi Togut in gostje centra CISI v Ul. Palladio v Gorici; do 30. junija od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.00-18.00. fesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo, in sicer do 14. ure dne 10. julija 2012. MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. M Izleti PD ŠTANDREŽ pod pokroviteljstvom ZSKP prireja koncert z naslovom »Pozdrav poletju« v soboto, 30. junija, ob 21. uri na trgu pred cerkvijo v Štan-drežu. Nastopili bodo orkester Big band Nova iz Nove Gorice in solisti. Ob slabem vremenu koncert odpade. H Šolske vesti TEČAJ KAJAKAŠTVA za fante in dekleta od 11. do 14. leta ponuja v sklopu Športne šole Dijaški dom S. Gregorčič iz Gorice. Tečaj bo potekal na Soči v Solkanu od ponedeljka, 9., do petka 13. julija, v sodelovanju s Kajak klubom Soške elektrarne. Na razpolago še nekaj mest. Tudi v drugih tednih športne šole (rafting, adrenalinski park Solkan, tenis... ) je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. S LOVI K - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka, 2. julija, do vključno sobote, 8. julija, na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali erimic65@tisca-li.it (Emanuela). EKSTRA SLOVENŠČINA - za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. SlO-VIK prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave do 10. julija; informacije: www.slovik.org, info@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija 2012, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija 2012 pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-pro- SPDG obvešča udeležence izleta v Ba-zilikato, da bo avtobus odpeljal v petek, 29. junija, ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramar-ski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. SPDG organizira v soboto, 30. junija, in v nedeljo, 1. julija, dvodnevni izlet na Grintovec in na Kočno. Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši v soboto, 30. junija, ob 14. uri, obvezna čelada in primerna oprema; informacije po tel. 340-8247660. Ü3 Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni. TOMBOLA SV. PETRA IN PAVLA bo na goriškem Travniku v petek, 29. junija, ob 21. uri. Ob 20. uri bo nastop gojencev glasbene šole Roland iz Gorice, nameščene bodo stojnice, kjer bodo po ugodni ceni v podporo po-tresencem iz Emilie Romagne, prodajali sir parmezan iz kraja Finale Emilia. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. julija, ob 13. uri. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bil s sklepom občinskega sveta št. 7 z dne 21. marca 2012 sprejet v skladu z DZ 16/2007 načrt za akustično klasifikacijo. Omenjeni načrt je vložen v občinskem tehničnem uradu (ob pone- deljkih in petkih 12.00-13.00, ob sredah 16.00- 17.30) z vsemi svojimi sestavnimi deli za trideset dni oziroma od 20. junija 2012 do 19. julija 2012. Obvestilo o depozitu bo objavljeno v Uradnem deželnem vestniku. Med obdobjem depozita lahko kdor koli predloži občini pripombe in ugovore. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL sporoča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in da bo zaprta zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. Prireditve »BRANJA NA KORZU« v organizaciji knjigarne Ubik, državne knjižnice in občinske uprave bodo potekala pred kavarno Al Venezia na Korzu Verdi 82 v Gorici: danes, 28. junija, ob 18. uri Ludovica Scarpa s knjigo »Tranquille dentro - Il piccolo talismano della mamma« (sodeluje Cristina Visintini goriške ludoteke); v četrtek, 5. julija, ob 18.30 Paolo Pichierri s knjigo »Come conquistare la felicità in 21 ca-pitoli« (sodeluje novinarka Margherita Reguitti). »FILMSKI JUNIJ« v organizaciji Goriškega muzeja na gradu Kromberk: danes, 28. junija, ob 20. uri bosta predavanji z naslovom »V globini dediščine«. Predavali bosta Biljana Dušic: »Življenje mora teči« in Alenka Rebula »Klicanje matere«. V petek, 29. junija, ob 19. uri v amfiteatru gradu Kromberk bosta potekali delavnici z naslovom »Zven diha (negovanje dihanja in zvočna kopel)«. POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI V RONKAH v organizaciji knjižnice Ronke in urada za kulturo občine Ronke potekajo na trgu pred knjižnico (Androna Palmada, 1) ob 21.15: danes, 28. junija, koncert z naslovom »From tango tipico to tango nuevo«, nastopa kvintet Piazzoleky & Ana Bezjak iz Slovenije. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA ARTE IN-CONTRO v Svetoivanski ulici (Ul. San Giovanni 7/1) v Gorici bo v petek, 29. junija, ob 17.30 na srečanju z naslovom »Punti di vista riguardo Gorizia« Diego Kuzmin predstavil svoje poglede na posebne arhitektonske, urbanistične in zgodovinske tematike Gorice. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, VSO - Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve vabi na 21. obletnico osamosvojitve Slovenije v petek, 29. junija, ob 20.30 pod lipo (Klanec 14 v Šte-verjanu). Slavnosti govornik bo evropski poslanec Milan Zver, kulturni program bo izvedel MPZ Rado Simoniti. ŠZ DOM vabi vse ljubitelje košarke in radovedneže na prvi turnir »12 ur košarke« v soboto, 30. junija, od 10. ure dalje na igrišču doma Andreja Buda-la v Štandrežu. Ves dan bo deloval dobro založen kiosk z mesom na žaru in pijačo, od 22. ure dalje bo koncert skupine Radio Zastava; vpisovanje (brezplačno) in informacije na dom-gorica@tiscali.it, marinandrej @ali-ce.it ali po telefonu 329-2718115 (David Ambrosi) ali 338-5889958 (Andrej Vremec). 0 Mali oglasi KOTALKE št. čevljev 43, malo rabljene, z opremo, po ugodni ceni prodam; tel. 0481-882339 ob uri kosila. Pogrebi DANES V ŠTMAVRU: 11.15, Slavko Fe-ri (iz goriške splošne bolnišnice ob 11. uri) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 10.30, Ermenegildo Callegari iz splošne bolnišnice v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Maria Zu-liani vd. Sandrin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.50, Cesare Antonio Stolfa iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 11.00, Giuseppe Battistutta (iz splošne bolnišnice v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. 1 6 Četrtek, 28. junija 2012 APrimorski r dnevnik MANDŽUKIČ ZA BAYERN MÜNCHEN - Hrvaški reprezentančni napadalec Mario Mandžukič bo okrepil nemškega nogometnega velikana Bayern iz Münchna. Kot je potrdil Bayernov športni direktor Christian Nerlinger, bo dosedanji član Wolfs-burga pogodbo z Bavarci podpisal po zdravniškem pregledu.Šestindvajsetletni Mandžukič, ki je v dveh sezonah in 56 liga-ških tekmah za Wolfsburg zabil 20 golov, bo podpisal štiriletno pogodbo, mediji pa navajajo, da bodo Münchenčani Wolfsburgu odšteli 13 milijonov evrov odškodnine. KJE STA? BERLIN - Kje sta Materazzi in Gentile, se sprašuje nemški Sued-deutsche Zeitung. Dnevnik, kot tudi ostali nemški mediji, zelo spoštujejo italijansko reprezentanco, menijo, da so Buffon, Barzagli, De Rossi in Pirlo pravi lovski psi, vendar hkrati ugotavljajo, da se zdijo »azzurri« pacifisti. To naj bi po njihovem mnenju potrjeval podatek, da so Italijani prejeli malo rumenih kartonov in delajo malo prekrškov, kar naj ne bi veljalo za pretekle generacije «azzurrov«. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu »URADNO« 98,6-ODSTOTNA ZASEDENOST KIJEV - Pred prvo polfi-nalno tekmo je krovna evropska zveza (Uefa) razkrila podatke o zasedenosti stadionov med tekmovanjem do četrt-finala. Dosedanjih 28 dvobojev si je ogledalo 1,3 milijona ljubiteljev nogometa, povprečno 45.435 na tekmo. Uefa je očitno upoštevala predvsem podatke o prodanih vstopnicah, saj so bili na nekaterih tekmah prazni številni sedeži. Uradno pa je bila zasedenost objektov 98,6-odstotna. EURO 2012 - Portugalci padli šele po 11-metrovkah Španija prvi finalist Španija - Portugalska 4:2 po 11-m (0:0, 0:0, 0:0) Portugalska: Rui Patricio, Joao Pe-reira, Pepe, Bruno Alves, Coentrao, Ve-loso (od 106. Custodio), Meireles (od 112. Varela), Moutinho, Nani, Cristiano Ronaldo, Almeida (od 81. Oliveira). Španija: Casillas, Arbeloa, Pique, Ramos, Alba, Busquets, Alonso, Xavi (od 87. Pedro), Iniesta, Silva (od 60. Navas), Ne-gredo (od 54. Fabregas). DONECK - Španci so se kot prvi na letošnjem Euru prebili v finale. Do njega so prišli šele po enajstmetrovkah, saj so bili Portugalci trd tekmec, ki je imel ob koncu drugega polčasa tudi lepo priložnost za zmago, a je Ronaldo izkoristil. Španski selektor Vicente Del Bosque je polfinale začel s spremenjenim napadom. V njem nista mesta dobila Cesc Fabregas ali Fernando Torres, temveč napadalec Seville Alvaro Negredo, ki je do te tekme na Euru igral vsega minuto. Na drugi strani je eno menjavo v primerjavi s prejšnjo tekmo proti Čehom v začetni postavi opravil tudi Paulo Bento, poškodovanega napadalca Helderja Postigo je zamenjal Hugo Almeida. Prvi polčas je bil dokaj previden z obeh strani. Španci so skušali uveljaviti svojo igro kratkih podaj, a so se Portugalci izkazali za več kot dostojnega tekmeca in bili na trenutke celo podjetnejši na igrišču. A ob pričakovano ne ravno jurišni predstavi, ki je predvsem ob španski posesti nad žogo požela tudi nekaj žvižgov negodovanja s tribun, je bilo priložnosti le za vzorec. Del Bosque je kljub živahnejšemu začetku drugega polčasa hitro spremenil svoj napad, iz igre je potegnil Negreda, ki Ronaldo spet praznih rok. V zadnji minuti rednega dela je zamudil lepo priložnosti, pri enajstmetrovkah pa sploh ni prišel do strela, Španija je Portugalsko izločila že pred njegovim poskusom ansa očitno ni upravičil pričakovanj, v igro pa poslal Fabregasa, malce zatem pa je Davida Silvo menjal s Jesusom Navasom. Španija je v teh trenutkih pritiskala proti portugalskemu kazenskemu prostoru, a prave nevarnosti za Ruija Patricia ni bilo. V 90. minuti so Portugalci izvedli hiter protinapad, žoga je na levi strani prišla do Ronalda, ki pa je slabo streljal. Sledili so podaljški in v 104. minuti so imeli Španci izjemno priložnost za vodstvo, toda Iniesti iz bližine ni uspelo ugnati Ruija. Proti koncu podaljškov so bili Španci vse nevarnejši, vendar jim ni uspelo zabiti zmagovitega gola. Tako so finalista odločile enajstmetrovke, pri katerih so bili uspešnejši Španci. Zgrešil je le Alonso, zadeli pa so Iniesta, Gerard Pique, Sergio Ramos in Cesc Fabregas. Pri Portugalcih sta zadela Pepe in Nani, Joau Moutinhu je Iker Casillas strel obranil, Bruno Alves pa je zadel prečko. Portugalska Četrtfinale Španija 2 0 Francija 4 Španija 1.7. ob 20.45 ■s! Španija c! EE j KIJEV danes, 28.6. 20.45 VARŠAVA Polfinale Italija Četrtfinale Anglija 2 4 Italija ITALIJA-NEMČIJA Oboji obljubljajo napadalnost KRAKOV - Pred današnjo tekmo selektor Italije Cesare Prandelli ne napoveduje sprememb. No, postavo bo morda spremenjena, toda slog igre ostaja enak. »Igrali bomo ofenzivo, četudi to pomeni, da se bomo bolj izpostavljali nasprotniku. Toda dela zadnjih dveh let, ne moremo zanikati,« je dejal Prandelli, ki začetne postave, kot vedno, ni sporočil, zdravniški štab pa intenzivno dela na tem, da bi za igri usposobilo tudi poškodovane Chiellinija, Abeteja in De Rossija (morda bodo igrali vsi trije). Pran-delli ne išče nobenih alibijev glede utrujenosti. Adrenalin pred takšno tekmo je močnejši od utrujenosti,« pravi selektor, ki je prepričan, da ima Italija zdaj eno najboljših zveznih vrst na svetu. Njegov kolega na klopi Nemčije Joachim Loew je bil leta 2006, ko je Italija izločila »elf« v polfinalu SP, pomočnik selektorja Jurgena Klinssmana, večina igralcev sedanje reprezentance pa je tedaj igrala med mladinci, zato Loew pravim da nimajo manjvrednostnih občutkov. Tudi nemška postava je »top secret«, verjetno pa bo v konici napada igral Miroslav Klose in ne Gomez. Tudi Loew napoveduje napadalno igro. Se torej obeta pravi spektakel? NAŠA ANKETA - Pet odbornikov »za« Nemčijo, dva »za« Italijo, dva enajstmetrovke Prosečani napovedali zmago »elfa« Nocoj ob 20.45 bodo ceste po mestnem središču prazne. Prometa ne bo. Velika večina ljudi bo buljila v televizijske ekrane. Tekma Italija - Nemčija je prava nogometna klasika. Podobno kot sta Dante Allighieri in Johann Wolfgang von Goethe za italijansko in nemško literaturo. Favorita resnici na ljubo ni. Na taki tekmi lahko zmaga kdorkoli. Kaj pa so napovedali odborniki oziroma člani proseškega Primorja, ki so se v torek zvečer zbrali na občnem zboru v proseškem Kulturnem domu? Predsednik proseškega društva Roberto Zuppin je prepričan, da bo Nemčija zmagala z 2:1. »Nemci imajo bolj kvalitetno in homogeno reprezentanco. Tudi Italijani ustvarijo veliko priložnosti za gol. Pred nasprotnikovimi vrati pa niso natančni. Cassano in Balotelli niso v najboljši strelski formi. Mogoče bi se moral Prandelli odločiti za Di Nataleja, ki je pri Udi-neseju zabijal gole kot za stavo,« meni Zuppin. Tudi tajnik Primorja Danjel Grbec je napovedal zmago Nemčije. »Elf« naj bi po Grbčevem mnenju zmagal s 3:2. »Želel bi, da bi na tekmi padlo veliko golov in da bi se gledalci lahko zabavali ter videli lepo tekmo. Do- slej jih nismo videli veliko. Čeprav po drugi strani dvomim, da bo končni izid po 90 minutah 0:0,« je dodal Grbec. Nekdanji predsednik proseškega društva Dario Kante namenja več možnosti »azzur-rom«, ki naj bi po njegovem mnenju zmagali z 2:1. »Nemčija je boljša ekipa, Italija pa bi lahko presenetila, čeprav je v napadu šibkejša,« pravi Kante. Danilo Zuzič, ki je na Proseku in v širši okolici bolj poznan pod vzdevkom »Uwe« (kot nekdanji nemški napadalec Uwe Seeler) je napovedal 60 odstotkov možnosti Nemčiji, 40 pa Italiji. »Nemčija bo zmagala z 2:1. Nemci so boljši od Italijanov, saj igrajo bolj napadalno.« Sergij Ukmar, prav tako nekdanji predsednik proseškega društva, je podobno kot večina naših anketirancev napovedal zmago Nemčije. »Zmagali bodo z dvema goloma razlike. V napadu so Nemci boljši, v zvezni liniji pa se bodo najbrž organizirali in dobro pokrivali Pirla, ki je najboljši italijanski igralec. Italija ima nekaj mladih igralcev, ki so premalo izkušeni. Nemčija je obenem bolj organizira ekipa,« je ocenil Ukmar. Nemško zmago z najvišjo gol razliko je napovedal Drago Bukavec. »Končni izid mora biti 3:0. Zakaj? Ker sem tako stavil,« je izustil Bukavec in se hkrati na glas po-smejal. Giorgio Zoch je bil doslej navdušen nad nastopi Italije: »Prandellijevi fantje so me prepričali. Igrali so dobro in dokazali so, da se lahko prebijejo do finala. Bili so enakovredni Španiji, mogoče bi jo lahko celo premagali. Le proti Irski niso blesteli, čeprav so z lahkoto zmagali. Nemčijo bodo premagali z 2:1.« Zadnja dva anketiranca sta napovedala izvajanje enajstmetrovk. Oskar Rustja ni hotel »tvegati« napovedi z verjetnim rezultatom: »Odločali bodo kazenski streli, ki so vedno loterija,« je dodal Rustja. Podobno razmišlja tudi Dario Sardoč, ki ga na Proseku imenujejo »U'ljka«: »Končni izid bo 2:2, nato pa bodo o finalistu odločale enajstmetrovke,« je napovedal Sardoč. Med člani Primorja se je med anketo šu-šljalo, da bo tisti, ki bo pravilno napovedal izid, častil pijačo. Kdo bo komu? Jan Grgič Italijanski selektor Cesare Prandelli ansa / SVET Četrtek, 28. junija 2012 17 1 PO HITREM POSTOPKU WIMBLEDON - Roger Federer je v 2. krogu teniškega turnirja v Wimbledonu z gladkim 6:1, 6:3, 6:2 premagal Italijana Fabia Fogninija. Dvoboj na osrednjem igrišču je trajal le 74 minut, Federer pa je v celem dvoboju naredil le osem neiz-siljenih napak. Močna vtis je spet naredil 21-letni Hrvat Miliš Raonič, ki je s trojnim 6:4 odpravil Kolumbijca Giralda in dosegel kar 20 asov. Zaradi dežja so prekinili mnoge dvoboje. Slovenec Žemlja bo proti Špancu Verdascu zato igral šele jutri. ROSSI VEDNO ODLOČILEN ASPEN - VN Nizozemske za motocikli-sitčno SP bo konec tedna na sporedu že v soboto. Čeprav je proga skrajšana, ohranja svoj čar, negotove vremenske napovedi pa dodajajo negotovost. Ta je še večja kar zadeva »prestopni rok« motociklistov. Razporoka med Valentinom Rossijem in Ducati-jem ni več tako gotovo, saj Italijan trdi, da želi zmagovati s tem moštvom, ki pa ni še sestavilo konkurenčnega motorja. Konec sezone se bo upokojil tudi Casey Stoner, vendar poznavalci ocenjujejo, da je vse odvisno od Rossije odločitve. MESEC DNI DO IGER LONDON - Na znamenitem mostu Tower of London so včeraj razobesili olimpijske kroge. Opozorili so, da manjka do začetka olimpijskih iger v Londonu 30 dni. Igre se bodo namreč začele 27. julija in trajale do 12. avgusta. Prireditelji iger bodo letos podelili 302 kompleta odličij v 26 športnih panogah. Moški bodo tekmovali v 162 disciplinah, ženske v 132, na osmih tekmovanjih bodo pari mešani. KOLESARSTVO - Pred dirko po Franciji Wiggins prvi favorit LIEGE - Sodeč po ugibanjih poznavalcev skoraj ni nobenega dvoma, da je Bradley Wiggins edini favorit letošnjega Toru de France, ki se začenja v soboto v Liegeju. Britanec v dresu moštva Sky je letos že slavil zmago na dirkah od Pariza do Nice, na dirki Criterium du Dauphine, na španski vuelti pa je bil tretji. Poleg tega lahko računa na zelo močno moštvo, ki učinkovito tekmuje bodisi v gosrskih bodisi ravninskih etapah. Špornti direktorji večine moštev pravijo: Wiggins je favorit. Tudi zato, ker kolesari zelo preračunljivo, energij ne troši po nepotrebnem. Po drugi strani mnogi opozarjajo tudi, da Tour ne traja le en teden kot dirka Dauphine, temveč tri in da je julija precej bolj vroče kot v začetku junija. Čeprav je star že 32 let, pomeni Wiggins novost letošnje dirke, tradicijo pa pooseblja Cadel Evans. Lanski zmagovalec Toura (leta 2007 in 2008 pa je bil drugi) že sedmič nastopa na francoski pentlji. Odkar je pri 35 letih postal oče (v etijopski sirotišnici je posinovil malega Robla), je mentalno še močnejši. »Mislim, da lahko zmagam, zagotovo bom to poskusil. Nič se ni spremenilo. Živim v isti hiši, ljubim isto žensko in vsak dan treniram na enak način,« pred dirko pravi Avstralec, ki namerava tekmovati vsaj še do konca leta 2013. Med favorite je treba uvrstiti tudi Italijana Vincenza Nibalija. Zastavonoša moštva Liquigas ne gre odpisati niti glede končne zmage. Isto velja tudi za Rusa denisa Men- Bradley Wiggins je tudi kralj kronometra ansa čova, ki pa nima ob sebi tako močne ekipe kot Wiggins. Velike ambicije ima pred dirko, kot smo že poročali, tudi Slovenec Jani Brajkovič, kolesarski talent, ki še ni izpolnil velikih pričakovanj. Tokrat nima nobenih alibijev. Moštvo Astana bo garalo zanj. ATLETIKA - EP Meucci le peti na 5.000 m HELSINKI - Prvi dan EP v atletiki so podelili le en komplet medalj. V teku na 5.000 m je zmagal favorizirani Anglež Mo Farah (13:29,91), Italijan Daniele Meucci, 26-letni inženir, ki ni skrival svojih ambicij pa se je moral zadovoljiti le s 5. mestom. Slovenska reprezentantka Marija Šestak (14,09) in Italijanka Simona La Mantia (14.14)sta se uvrstili v finale troskoka, kar pa ni uspelo Primorki Snežani Rodic (13,95 m). Iz finale je presenetljivo izpad-las slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej, ki je bila v kvalifikacijah 21. z izidom 51,59 m, letos pa je že zmogla 65,24 metra. V finale pa se je v tej disciplini uvrstila Italijanka Zahra Bani (56.67). V finalu 100 m bo nastopil Italijan Simone Collio, Matic Osovni-kar pa je izpadel. Brent LaRue, Američan, ki nastopa za Slovenijo, je bil na 400 m ovire diskvalificiran. Današnji finali: daljina ženske, 5.00 m ženske, višina ženske, 100 m ženske, kopje in 100 m moški. KOŠARKA »12 ur« ŠZ Dom v Štandrežu V soboto bo potekal na igrišču doma Andreja Budala v Štandrežu prvi »12 ur košarke« v organizaciji ŠZ Dom. Dan, katerega glavni protagonist bo košarka, se bo začel ob 10. uri, ko se bo med sabo pomerilo več ekip kategorije minibasket. Od 13. do 16. ure bodo na vrsti dvanajstletniki in kategoriji U13 in U14, od 16. do 19. ure pa bodo moči merile ekipe petnajstletnikov, U17 in U19. Zvečer pa bodo na prizorišče stopili člani vseh let, ki se bodo spopadli od 19. do 22. ure. Poleg tega bodo tekom dneva na sporedu tudi raznorazna tekmovanja, kot npr. v metu za tri točke ipd., zmagovalcem pa bodo dodeljene nagrade. Seveda 12. ur je dolgih, tako da ne bo zmanjkalo časa tudi za pijačo in meso na žaru. Po koncu košarkarskih tekmovanj pa bo na sporedu koncert glasbene skupine Radio Zastava, ki predvaja mešanico balkanske, klez-mer ter swing glasbe in je minuli konec tedna nastopila tudi na koncertu Emirja Kusturice pri Briščikih. Zagotovo se bo po zaslugi skupine večer nadaljeval še dolgo v noč. Če bi se še kdo želel prijaviti na turnir, tako posamično kot skupinsko, naj se oglasi prek telefonske pošte dom-gorica@tiscali.it ali marinan-drej@alice.it ali po telefonu 3292718115 (David Ambrosi) ali 3385889958 (Andrej Vremec). Vpisnina je brezplačna. Poleg ŠZ Dom, turnir organizira tudi KD Oton Župančič, s podporo Fundacije Goriške Hranilnice in podjetja Mark. (av) PLANINSKI SVET Dinara Kar deset članov SPD Trst se je pridružilo prijateljem iz Planinske skupine Kulturnega prosvetnega društva Bazovica z Reke na simbolični akciji, izvedeni v prazničnih dneh Dneva državnosti v Sloveniji in Hrvaški. Odlična zamisel, v sklopu praznovanj 10. obletnice delovanja planinske skupine, poimenovana TRILOGIJA - pohode na DINARO in TRIGLAV -najvišja vrhova obeh držav ter na UČKO, simbol kraja, kjer živijo, je povezala 132 planincev iz Hrvaške (poleg domačinov, predstavniki HPS, PD Opatija), Slovenije (PD Snežnik Ilirska Bistrica, OPD Koper, PD RTVS) in rojake s Tržaškega. Vse tri skupine so bile v nedeljo istočasno, ob 12. uri, na vseh treh vrhovih in se telefonsko povezale, iz Dinare pa se celo javile na Val 202. Sodelovalo je 13 društev. Vrh Dinara (1831 m) je najvišji vrh na Hrvaškem, v gorskem masivu Dina-ra (dolg 20 in širok 10 km), ki se razteza v smeri jugovzhod, nad mestom Knin, po njem ima ime največja gorska veriga na Balkanskem polotoku. Dinara je bogata zakladnica vseh značilnosti dinarskega krasa, zato je za obisk vse prej kot enostavna in lahka gora, še posebej v vročih poletnih dneh. V zameno pa nudi izjemno pristno in slikovito doživetje divjih prostranstev. Vse to in še veliko več so doživeli udeleženci vzpona na Dinaro. Že samo potovanje z Reke do Kni-na je bilo zanimivo, še posebej ob prijazni razlagi Darka, ki je opozoril na vse pomembne znamenitosti in nas seznanil z zgodovino krajev. Pot nas je vodila ob prelepi obali mimo Bakra, Bakarca, preko prelaza Vratnika do Senja, nad Gospi-škim poljem in dolino Zrmanje v Knin z znamenito Kninsko trdnjavo - središče hrvaškega kraljestva v 11. stol. Knin nas je sprejel v veliki vročini (to je najbolj vroče mesto na Hrvaškem), a s prijaznimi in mehkimi ljudmi, čeprav jih oblikujejo težki življenjski pogoji. Prava avantura pa je bila vožnja po razdrapani vojaški cesti v še bolj razdra-panem kombiju do podnožja našega prvega vzpona na Badanj (1281m) oz. Planinske koče na Brezovcu (1050m). A zgovorni in radoživi voznik je vnesel med nas veselje, da smo pozabili na vročino in prah. Po več kot poldnevnem potovanju je bilo tri ure hoje še kako dobrodošlo za naše telo. Vrh Badnja nas je razveselil z lepim razgledom na Kninsko kotlino in vrhove Dinare. V domu pa nas je čakala zaslužena večerja, domarjeva dobra fi-žolova mineštra in "roštilj", ki so ga pripravile članice in člani planinske skupine Bazovica. Preživeli smo lep večer v okrilju doma pod visokimi bukvami. Zjutraj pa je šlo zares, tri in polurna hoja do vrha. Pravi užitek: najprej po prekrasnem gozdu, nato pa po kraških travnikih, polnih prelepega cvetja in niti sonce ni bilo nadležno, saj se je skrivalo za oblaki. Vsi smo dosegli kamniti vrh in se veselili uspeha skupaj s tistimi, ki so bili na Triglavu in Učki. Spust v dolino, do vasi Mirkovič je bil veliko zahtevnejši in napornejši, prizaneslo ni tudi sonce in močno pripekalo do avtobusa na asfaltni cesti. Kljub ohladitvi v rečici Krkič, smo komaj čakali na tuš v Kninu. Kako tudi ne, saj je bil za nami 1400 meterski spust in to pri 40 stopinjah celzija! Počutili smo se pravi junaki. Zoran Bistričič, planinski vodnik, nas ni samo popeljal po zanimivih planinskih poteh, pozabil ni niti na kulturno dediščino teh krajev, saj nas je presenetil z organizacijo prelepega večera ljudskih pesmi in plesov na trdnjavi z impresivnim ozadjem - Dinaro, osvetljeno z žarki zahajajočega sonca. Naslednji dan je bil turističen. Simpatični mlad vodič nas je popeljal, kljub neznosni vročini, po ogromni trdnjavi z dolgo in bogato zgodovino. Osvežujoč je bil obisk izvira Krke in slapov reke Krkič in že smo se morali poslovili od Kni-na, čakalo nas je samo še veselo potovanje do Reke. Gostitelji z Reke so se izjemno potrudili in zelo smo jim hvaležni za njihovo organizacijo ter za njihovo skrb za naše počutje in varnost ter seveda veselo razpoloženje, ki ga znajo pričarati. Izleti v mesecu juliju Zaradi nepredvidenih tehničnih razlogov je bilo Slovensko planinski društvo Trst prisiljeno spremeniti datume nekaterih za mesec julij predvidenih izletov. Za 1. julij načrtovan avtomobilski izlet v Sappado z vzponom v območje gore M. Ferro je bil tako pre-nešen na 15. julij 2012. Za ta datum predviden vzpon na Vrtačo pa je bil anticipiran na 07. julij. Ker gre v tem primeru za zahteven , izkušenim planincem namenjen avtomobilski izlet, bo, kljub soupadanju datumov (07.-08. julij), ostal neizpremenjen datum izleta za mlade družine v organizaciji Mladinskega odseka. Nadrobnejši opis izletov na območje M. Ferro in na Vrtačo bomo podali v naslednji rubriki, odprto pa je vpisovanje na oba izleta. Pokličete lahko tel. štev. 040 413025. Istočasno obveščamo planince, da je za Potepanje po Bolgariji (26.07. - 05. 08.) na razpolago še nekaj prostih mest. SKOKI V VODO Sofia Carciotti po zimskem tudi za poletni naslov Konec tedna bo v Rimu državno poletno prvenstvo v skokih v vodo. Za tržaško Slovenko Sofio Carciotti bo odločilen že jutrišnji nastop, ko bo med mladinkami tekmovala s stolpa. Sofia, ki je aktualna državna zimska prvakinja, upa, da bo zmagala tudi tokrat, čeprav spet ni imela srečo z zdravjem, saj jo muči poškodba, prejšnji teden si je namreč pretegnila triceps na levi roki. »Že dva tedna mi pomaga fizioterapevt, za mojo moralo pa seveda ta poškodba res ni prišla ob pravem času. Vsekakor računam na rezultat okrog 325 točk,« je pred odhodom v Rim povedala 18-letna Sofia, ki trenira zdaj po prilagojenem programu. Prvenstvo šteje tudi kot kvalifikacija za evropsko prvenstvo, ki bo od 11. do 15. julija v avstrijskem Gradcu. S 314 točkami Sofia že ima normo za EP, v po-štev pa prideta dva najboljša izida s treh državnih tekem, tako da nastopa v Gradcu še nima zagotovljenega. ŠD VESNA Robert Vidoni ostaja Občni zbor je imelo tudi Športno društvo Vesna iz Križa. Čeprav je lani napovedoval svoj umik, se je predsednik Robert Vidoni - zaradi splošnega težkega finančnega položaja odločil, da ostane na svojem mestu še za en mandat, hkrati pa je obžaloval, da se premalo ljudi odloči za odborniško funkcijo v vaških organizacijah. V svojem poročilu je minulo sezono ocenil za pozitivno, predvsem kar zadeva mlade, saj so jih precej vključili v prvo ekipo, veliko truda pa vlagajo v mladinski sektor, kjer zgledno sodelujejo tudi v projektu združenih ekip. Novi odbor: Giuseppe Del Latte, Alfredo Ghira, Giuliano Vascotto, Tul-lio Simeoni, Aleks Sedmak, Fabio Zuc-ca, Roberto Vidoni, Miloš Košuta, Darko Magania, Fabio Urilini, Stefano Ma-gania, Sonja Sirk, Nadia Luxa, Walter Purich. Nadzorni odbor: Niko Sirk, Franko Cossutta, Angelo Sullini. Igor Meden pri KK Bor Priznani sežanski strokovnjak Igor Meden bo v novi sezoni vodil vadbeno skupino Under 13 KK Bor, ki jo imajo v društvu za posebno obetavno. Meden, oče Marka, ki je pri Boru igralec in trener minibasketa, je bil pri nas tudi osem let trener pri Kontovelu. Meden je diplomiral na fakulteti za šport univerze v Ljubljani z diplomsko nalogo iz košarke. LACHI - Danes bosta v Križu pol-finala nogometnega turnirja Matej Lac-hi-Lah. Ob 20.30 bo tekma Kosovel -Kržani, ob 21.30 pa Real Kras - Gorjan-sko. Jutri bodo igrali tekme za 7. (20.30) in za 5. mesto (21.30). V soboto ob 19.00 bo tekma za 3. mesto, ob 20.00 pa še finalni obračun. ODBOJKA - Turnir ŠZ Soča brez meja. Polfinalna izida: Ferr Allumino -Olympia 2:1 (25:17, 24:26, 15:10), Sloga - Soča 2:0 (25:16, 25:23). Tekmi za 3. in 1. mesto bosta jutri od 19.30 dalje. 13 Obvestila AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti. Kamp bo od ponedeljka, 2. julija do vključno sobote, 8. julija na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 339 3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek 10. julija 2012 ob 20.30 v prvem sklicu in 21.00 v drugem sklicu, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči, prvomajska ulica 120/a. 1 8 Četrtek, 28. junija 2012 AVTOMOBILI / PEUGEOT - Ob enaki a olajšani platformi SLOVENIJA Novi malček se imenuje 208 in je manjši od predhodnika 207 Posebno pozornost so namenili dizelskim motorjem, po katerih je vedno večje povpraševanje Pred kratkim je Peugeot predstavil svoje novo vozilo 208, ki je nekoliko manjši in lažji od predhodnika 207, ki so mu očitali, da je prevelik in da je bolj namenjen moški publiki. Od predhodnika so vzeli platformo, ki so jo posodobili in olajšali (od 110 do 170 kg), ter zarisali novo notranjost in obliko, ki je zdaj bolj dinamična in tudi bolj vpadljiva. Je tudi za 7cm krajši (396 cm), predvsem na račun krajših previsov čez kolesna para. Ob enaki medosni razdalji je 208 tudi malce ožji in nižji od predhodnika, a vendarle je v njem več prostora - tako na zadnji klopi kot v prtljažniku. Kako jim je to uspelo? Naslonjala prednjih sedežev in zadnje klopi so bolj ozka, armaturno ploščo pa so porinili naprej. Ob več prostora na zadnji klopi in daljšem odmiku prednjih sedežev ima 208 tudi večji prtljažnik - 285 l ali 15 več kot prej. Ob prevrnjenem naslonjalu zadnje klopi pa je v njem 1076 l prostora namesto 923 kot v 207. V notranjosti najprej pade v oči povsem na novo oblikovana armaturna plošča z visoko postavljenimi merilniki in dir-kaško majhnim volanskim obročem. Tudi po novem bo na voljo kot tri-ali petvratna kombilimuzina, razmerje naj bi bilo 75 proti 25 v korist petvratne. Glede naslednikov modelov CC in SW pa so pri Peugeotu skrivnostni. Povejo, da ne bo neposrednih naslednikov, kakšni bosta karoseriji novega kabrioleta in družinskega malčka, pa nikakor nočejo izdati, obljubljajo veliko presenečenje! Opozarjajo na vse večje povpraševanje po dizelskih motorjih tudi v razredu majhnih avtomobilov. Računajo, da bodo dizli navdušili kar okoli polovico kupcev, zato so se nanje dobro pripravili. Poudarek zasluži dejstvo, da prav vsi dizli po tovarniških podatkih v zrak spuščajo manj kot sto gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Na tehničnem področju je manj novega, saj je 208 postavljen na enako platformo kot njegov predhodnik. Tudi motorje že poznamo - bencinska sta 1,4 VTi s 95 KM in 1,6 VTi z 120 KM (1,6 THP s 155 KM pride na vrsto pozneje), dizelski pa 1,4 HDi s 70 KM (tudi v »e« različici s sistemom start & stop) in 1,6 HDi z 90 in 13 KM. V drugi polovici leta bosta na voljo trivaljni bencinski novosti - litrski z 68 KM in 1,2-litrski z 80 KM -, ki prevzemata vlogi osnovnih motorjev s povprečno porabo 4,3 in 4,5l/100 km. Predlagajo • v • nižje kazni za kršitelje Slovenski minister za infrastrukturo in prostor, Zvonko Černač, je napovedal, da v Državni zbor pošilja predlog za spremembo nekaterih členov zakona o pravilih cestnega prometa.Globe in stranske sankcije za manjše kršitve prometnih pravil prilagaja zakonodaji nekaterih sosednjih držav in ZR Nemčije, da bi v prometno zelo povezanem prostoru vozniki imeli bolj skladne rešitve. Globe za manjše kršitve se znižujejo na 40 evrov, pri vrsti kršitev, npr. uporabi smernih utri-palk, kjer res ni bilo razloga za ostro obravnavo, se ukinjajo kazenske točke. Predlog sprememb pa v ničemer ne posega v najhujše kršitve prometnih pravil (npr. hude kršitve omejitev hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola, pobeg s kraja nesreče, vožnja v nasprotno smer), za katere ostajajo enake globe in enake stranske sankcije. Predlog sprememb želi le opozoriti, da so ravnanja v prometu, ki se voznikom zgodijo zaradi trenutne nezbranosti in nepozornosti, zaradi katerih jih je treba ustrezno opozoriti, ne pa dra-konsko oglobiti. Da so te spremembe nujne, so opozorile predvsem slabe prakse nekaterih občinskih in medobčinskih redarstev, ki so celo leto dni po storjenem prekršku pošiljala cele spiske kršitev. Saab postaja japonsko kitajska firma Za švedsko avtomobilsko znamko SAAB lahko zatrdimo, da ima več kot življenj kot mačka. Potem ko so vsi napovedali njen neslavni konec, zdaj vse kaže bo Saab vendarle rešen, saj ga kupuje konzorcij National Electric Vehicle Sweden AB, za katerim stoji japonska investicijska družba Sun Investment in kitajsko podjetje National Modern Energy Holdings. Omenjeni konzorcij je bil ustanovljen izključno z namenom, da kupijo Saab in iz njega naredijo proizvajalca vozil na elektro pogon. To je med drugim napovedal tudi stečajni upravitelj, ki pravi, da bo novi Saab začel s poslovanjem na sedanjemu sedežu družbe, v Trollhattnu, in bo fokusiran izključno na razvoj in proizvodnjo električnih vozil. V temu trenutku še ni znano koliko je bil vreden posel. Saab je v stečaju od decembra 2011, kar je manj kot dve leti odkar je General Motors oslabljenega Šveda prodal Spykerju. Stran pripravil Ivan Fischer NISSAN Električni NV200 bo prišel iz Barcelone Nissan je sporočil, da bo popolnoma električni kompaktni dostavnik e-NV200 nastajal v njegovi tovarni v Barceloni, z zagonom izdelave v sredini prihodnjega leta. Novi model bo razvit iz obstoječega, večkrat nagrajenega NV200, ki ga že izdelujejo v tovarni in bo inovativno razširil Nissanovo globalno ponudbo lahkih gospodarskih vozil. e-NV200 bo Nissanovo drugo popolnoma električno vozilo, saj bo sledilo od leta 2010 ničkolikokrat nagrajenem modelu Nissanu LEAF. Tako bo dodatno izpostavilo Nissanovo dolgoročno zavezanost mobilnosti z ničelno stopnjo izpustov. Za izdelavo novega modela bo Nissan v Španiji vložil 100 milijonov evrov, s čemer bo ustvaril približno 700 novih delovnih mest v lastni tovarni in pri lokalnih dobaviteljih. e-NV200 bo tako družinam kot poslovnim uporabnikom ponujal funkcionalno in prostorno notranjost, s številnimi inovativnimi in praktičnimi rešitvami najnovejšega NV200, v povezavi z najbolj naprednim pogonskim sklopom modela Nissan LEAF. Vse to bo zagotavljalo doseg vožnje in zmogljivosti, primerljive z Nissan LEAF, ob najbolj ugodnih stroških vzdrževanja v razredu. RANGE ROVER - Minimalistične posodobitve v potniški kabini Rahlo osvežen aristokratski terenec Model sport so temeljiteje obnovili že lani - 5,0-litrski bencinski V8 motor Pri znamki Land Rover so pred kratkim pokazali fotografije rahlo osveženega range roverja sport, ki je ob vstopu v modelno leto 2012 dočakal nekaj manjših sprememb, ker so bolj obširno prenovo izvršili že lani. Med poglavitnimi novostmi so Britanci omenili pet novih karoserijskih barv (Barolo, Barossa, Causeway, Havana in Mariana) ter nekaj novih modelov lahkih platišč. Kupci, ki se bodo odločili za nakup aristokratske različice tega modela, ki jo premika prisilno polnjeni (mehanski kompresor) 5,0-litrski bencinski V8 motor (510 KM in 625Nm motornega navora), bodo po novem deležni rdeče obarvanih Brembovih zavornih sedel, ki jih bodo Britanci ob kupčevem nestrinjanju z izbiro barve brezplačno obarvali v črno. Podobno minimalistično so izvedli tudi prenovo v notranjosti potniške kabine, kjer bosta kupcem na voljo dve novi barvni kombinaciji (svetli sedeži in temno ostalo oblazinjenje ali obratno) sedežnega in ostalega oblazinjenja. Poleg tega bodo kupcem ponudili tudi nove aplikacije s podobo ogljikovih vlaken. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. junija 2012 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Ameriški antilopa 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx koncert, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina estate 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.10 Športne vesti 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.10 Aktualno: Unomattina Vitabella 11.00 Aktualno: Unomattina sto-rie vere (pon.) 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (pon., v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Film: Veleni a Guguleto (rom., Nem., '07, r. P. Samann) 16.50 Dnevnik in Parlament 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Rea-zione a catena 20.00 Dnevnik 20.25 Nogomet: EP, semifinale 23.00 Dnevnik - kratke vesti 23.05 Šport: Notti Europee Rai Due V" Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: L'amore a tredici anni (dram., ZDA, '02, r. M. Me-doff, i. S. Lee, J. Pichler) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque cronaca (v. A. Viero) 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: Rosamunde Pilcher: Lascia che sia amore (rom., Nem., '09, r. S. Bartmann) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.20 Nan.: La complicata vita di Christine 10.40 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.00 Aktualno: Giudizio di parificazione del rendi-conto generale dello Stato 12.00 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia co-stiera 16.15 Nan.: The good wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik 23.40 Variete: Fratelli d'Italia 21.10 Film: Che pasticcio, Bridget Jones! (kom., V.B., '04, r. B. Kidron, i. Rene Zellweger, C. Firth) 23.30 Film: Friends with money (kom., ZDA, '06, r. N. Holofcener, i. J. Aniston, J. Cusack) O Italia 1 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: Rai Parlamento 10 minuti di... 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nella prateria ROBIN WHÜAMS 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Resn. šov: Mammoni, chi vuol sposare mio figlio? 17.10 Nan.: Friends 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Reportaža: Mistero ^ Tele 4 La 7 15.50 Film: Good Morning Vietnam (dram., ZDA, '87)17.50 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Šport: Sta-dio Europa 20.25 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Sulle tracce del crimine 23.00 Nočni in deželni dnevnik 23.40 Rubrika: Nanuk Short u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Cuore contro cuore 12.55 Nan.: Distretto di poli-zia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life 16.30 Film: La mortadella (It., '72, r. M. Monicelli, i. G. Proietti, S. Loren) 18.55 Dnevnik 19.35 Aktualno: Ricette di sera 19.45 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.30 Nan.: La signora in giallo 21.10 Show: Sfilata d'amore e moda (v. E. Follie-ro) 23.20 Nan.: Criminal Intent 0.05 Reportaža: Sognando Italia (v. M. Witkin) ski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.50 Nad.: Blisk 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Film: Zgodba o Mary Whitehouse (pon.) 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved (t Slovenija 2 8.00 Otroški infokanal 8.45 23.40 Zabavni infokanal 10.35 Tedenski izbor 10.35 Igralci brez maske (pon.) 11.35 Igralci tudi pojejo (pon.) 12.05 Dok. serija: Zdravje Slovencev - Biološka zdravila (pon.) 12.45 Žo-garija (pon.) 13.15 EP v nogometu: 1. tekma polfinala, posnetek iz Donjecka (pon.) 15.20 Atletika: EP, posnetek iz Helsinkov 16.25 Atletika: EP, prenos iz Helsinkov 18.45 Univerza 19.10 Bilo je... 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 EP v nogometu 20.35 2. tekma polfinala, prenos iz Varšave 23.00 Vrhunci 23.15 Hum. nad.: Sodobna družina (pon.) Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 Poročila Tvsl 11.05 Kontaktna oddaja 12.35 Slovenija in Evropa 13.30 Prvi dnevnik Tvsl 15.00 Globus (pon.) 16.00 Poročila Tvs 1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 0.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 SMS - glasbena oddaja 15.2018.00 Dok. odd.: City Folk 15.50 20.15 Avtomobilizem 16.05 Alpe Jadran 16.35 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 17.05 Arhivski posnetki 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 21.35 Vsedanes TV dnevnik 19.25 20.30 Šport 19.30 Effe's Inferno 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: La Genuinita 8.05 14.15 Dok.: Il Portolano 11.15 Dok.: Teatro Olimpionico 12.05 Aktualno: Salus Tv 12.15 20.00 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.25 Tg Agenparl 12.35 16.05, 22.25 Rotocalco ADNKronos 12.55 Dok.: Borgo Italia 13.30 Dnevnik 14.00 Video-motori 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi 2012 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Sotto il sole di Roma (dram., It., '48, r. R. Castellani, i. O. Blando, F. Golisano, L. Mancini, A. Sordi) 22.45 Aktualno: Nuovo piano del traffico 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Aktualno: Pensioni - Punto interrogativo 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: Ti ci porto io (pon.) 12.30 18.00 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Hollywood Party (kom., ZDA, '68, r. B. Edwards, i. P. Sellers, C. Longet) 16.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Il treno (zgod., Fr./It./ZDA, '64, r. J. Frankenheimer, i. B. Lancaster) 23.25 Dnevnik in športne vesti 0.05 Nan.: Halifax iT Slovenija 1 6.45 22.50 Poletna scena (pon.) 7.20 Odmevi (pon.) 8.0015.40, 18.25 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe (pon.) 9.30 Pozabljene knjige naših babic: Sneguljčica 9.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.35 Mlad. nan.: Potplatopis (pon.) 10.55 Pouč.-razv. nan.: Taborniki in skavti 11.15 Dok. film: Daleč od doma (pon.) 11.30 Igr. nan.: V dotiku z vodo (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Črno-be-li časi (pon.) 12.20 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča (pon.) 14.25 Sloven- 20.40 EP v nogometu: Nemčija - Itali- ja21.45 EP v nogometu: 2. polčas 22.35 Lynx Magazin 23.25 Minute za... 23.55 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 10.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.30 Tv prodajno okno 17.30 Vaš krog 18.00 V poslanski pisarni - Patricija Šulin 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Sklaveni, Sloveni, Slovenci - pogovorna oddaja 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.25 8.40, 10.05, 11.30 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Mojster Miha (ris. serija) 9.05 Jaka na Luni (sinhr. ris. serija) 9.20 Diego in prijatelji (ris. serija) 9.30 Avatar (sinh. ris. serija) 9.55 Radovedni George (ris. serija) 10.35 14.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.0017.45 Nad.: La-rina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Princ odkriva Ameriko (ZDA) 22.15 24UR zvečer, Novice 22.45 Nan.: Detektiv na Floridi 23.45 Nan.: Vohun v nemilosti A Kanal A 7.00 Svet (pon.) 8.00 Yu-Gi-Oh! (sinh. ris. serija) 8.25 Raziskovalni junaki (ris. serija) 8.55 Dogodivščine Jackieja Chana (ris. serija) 9.25 13.15 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.55 16.05 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.15 Naj reklame (zab. odd.) 12.45 Tv prodaja 13.40 17.05 Na kraju zločina C.S.I. (nan.) 14.30 Film: Policijska akademija 7 (ZDA) 18.00 19.45 Svet 18.55 0.00 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film 21.50 Film: Beer league (ZDA)23.25 Ka- liforniciranje (nan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro in pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patricija Jurinčič in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Posameznik in družba - Pogovori z dr. Martino Flego; 12.15 Glasbeni gost - Andrejka Moži-na; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena: V studiu Mairim Cheber in Da-njel Malalan; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric: Most na Drini - 11. nad.; 18.00 Portret Bojana Adamiča; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00, 18.15 Evro 2012; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35, 18.00-19.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 Pillole estive di cultura; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Proza; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožven-ket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50 EP v nogometu; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 28. junija 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6Vdfn nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA A o GRADEC 14/27 TOLMEČ O 12/28 TRBIŽ O _ 11/22 11/28 O 11/22 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O - ri18/31 17/32 O PORDENON 18/31 20/32 CELOVEC O 13/26 O TRŽIČ 16/25 _ O KRANJ o 15/24 S. GRADEC CELJE 15/26 O MARIBOR O 15/27 M. SOBOTA O 15/28 PTUJ O O N. GORICA 17/27 O -iT LJUBLJANA 15/27 V-, N. MESTO 16/28 ZAGREB 17/29 O O 14/24 KOČEVJE C^i *\ _ O ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno, z občasnimi pooblačitvami zaradi meglic. Ponekod v gorskem svetu bodo popoldan vseeno možne pooblačitve. Pihal bo lahen veter. Pretežno jasno bo. Popoldne bo ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 17, najvišje dnevne pa od 26 do 31 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r V naslednjih dneh se bo nad Sredozemljem ustalil tropski anticiklon, ki bo tudi v deželo prinesel vedno toplejše zračne plasti. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.40 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.02 in zatone ob 1.00 A Nad delom zahodne Evrope je ciklonsko območje, nad preostalo Evropo pa prevladuje območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje priteka toplejši in razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.27 najnižje -38 cm, ob 7.50 najvišje 5 cm, ob 12.15 najnižje -13 cm, ob 18.47 najvišje 52 cm. Jutri: ob 2.13 najnižje -51 cm, ob 8.51 najvišje 14 cm, ob 13.23 najnižje -10 cm, ob 19.36 najvišje 54 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........26 2000 m ..........13 1000 m ..........21 2500 m ..........12 1500 m ..........16 2864 m ..........10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v visokogorju 10,5. O GRADEC 17/29 CELOVEC O 16/27 TOLMEČ O 14/30 TRBIŽ O 13/30 o 12/23 KRANJSKA G. T^f ČEDAD O ^ VIDEM O ^18/32 17/33 <{c.)> O PORDENON 18/32 O TRŽIČ 17/26 PTUJ O O KRANJ o 16/26 S. GRADEC CELJE 16/29 0 ° ¿3" LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 17/28 N. MESTO 18/30 20/33*° ^ 19/29 £°S™NA TRST O ^ ŠT-! O _ 23/30 ^ ^ o - — — ^ ^ V ČRNOMELJ > MARIBOR 016/29 M. SOBOTA O 18/31 . ZAGREB 19/31 O (NAPOVED ZAJUTRI ^Povsod bo jasno vreme. Pihal bo lahen veter. Popoldan se V petek, soboto in nedeljo bo sončno in vse bolj vroče. V bo ponekod v gorskem svetu pojavila oblačnost. petek popoldne bodo možne posamezne vročinske ne- vihte. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER lnr MESNI CENTER AIIL KOPFR ______1\V/ .j 1\ Ulico 15, mojo 19 i 6000 Koper NOVO V KOPRU: NAJBOLJŠE SLOVENSKO MESO NA ENEM MESTU V Kopru smo Hidprli At liSN I CE\N"TE\R AVI L t. bo^jlu ponudbo mesu* mesnih izdelkov in izdelkov i?, programa AVE GRILL Skupina Psnvita ?4ru2uj? ] 3 podjciij, ki nadzirajo eclntno reprodukcijsko verigo, od pridelave fit, rt je živili do končnega mesnega izdelka., 90-Letni tradicija odrtia i udi v certifikatih viije kakotosii ¡ta rejo pi££an£jeg* in svinjskega mesa. SEVERNA IRSKA - Kraljica in bivši vodja Ire Elizabeta II. se je rokovala z Martinom McGuinnessom wivw,pfinviia.si v lit Mlk-lil. I.rji t amj .TlUH L i tktm.liK v j IlIlV BELFAST - Britanska kraljica Elizabeta II. se je včeraj rokovala z nekdanjim vodjo Irske republikanske armade (Ira), Martinom McGuinnessom. Njuno gesto so mnogi že označili za zgodovinski mejnik v mirovnem procesu in simbol napredka v procesu sprave na Severnem Irskem. Rokovanje kraljice in McGuinnesa, ki je sedaj namestnik prvega ministra na Severnem Irskem, je potekalo daleč od medijskih luči, za zaprtimi vrati na zasebnem srečanju v gledališču v Belfastu. Medijem dostop do srečanja ni bil dovoljen. Si je pa dvojica pol ure kasneje segla v roke še pred televizijskimi kamerami in fotografi. McGuinness je vodil Iro v času, ko je ta leta 1979 izvedla atentat na kraljičinega bratranca, lorda Louisa Mountbattna. V štirih desetletjih nasilja med protestanti in katoliki je na Severnem Irskem umrlo 3700 ljudi. Ira se je odpovedala nasilju in razorožila leta 2005. McGuinnessova irska nacionalistična stranka Sinn Fein pa je vse do danes zavračala vse stike z britansko kraljevsko družino. Kraljica je na Severno Irsko prispela v torek v okviru slovesnosti ob diamantnem jubileju, ki zaznamuje njenih 60 let na prestolu. (STA) Mehiški zdravniki dvoletniku odstranili 15-kilogramski tumor CIUDAD DE MEXICO - Mehiški zdravniki so dveletnemu otroku uspešno odstranili kar 15-kilogram-ski benigen tumor. Kot je povedal glavni kirurg Gustavo Hernandez, je bil v času operacije tumor težji od samega otroka, saj je ta tehtal 12 kilogramov. Hernandez je pojasnil, da se je otrok, ki prihaja iz severne mehiške zvezne države Durango, že rodil s tumorjem. Ta je kasneje dobesedno prerasel desno stran njegovega telesa od pazduhe do bokov. Zdravniki v bolnišnici v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico so za operacijo potrebovali deset ur. Kot so pojasnili, se otrok po operaciji počuti dobro in uspešno okreva. Povedali so še, da so v Mehiki tokrat prvič s človeka odstranili tumor, ki je bil večji od njega samega. (STA)