SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclJa^T Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 231.
V Ljubljani, v torek 9. oktobra 1894.
Letnilt XXII.
Vojaška bolnica in preskrbo-valno skladišče v Ljubljani.
(Govor gospoda poslanca E1 u n a v delegaciji dne 5. oktobra).
Visoka delegacija! oglasil sem se za besedo, da spregovorim o stvari, o kateri se je že večkrat govorilo v visoki delegaciji, o kateri pa tudi letos ne smem molčati, ker se nadejam, da bodo naše ponižne prošnje in besede c. in kr. vojna uprava vender jedenkrat uslišala in se nanje ozirala. Jaz mislim c. in kr. garnizijsko bolnico in preskrbo-valno skladišče v Ljubljani, o kateri stvari opeto-valno govoriti ne spodbuja delegatov kranjskih samo pregovor: Gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo", temveč tudi okoliščina, da nahajamo nekaj podobnega v proračun c. in kr. vojne uprave.
V 2. zvezku, 2. delu prilog k proračunu o skupnih stroških in dohodkih nahajam na strani 21 pod IV. A, naslov 11, postavko s svoto 130.000 gld. kot četrti obrok za zgradbo novega vojaškega pre-skrbovalnega skladišča v Eošicah. Ta zahteva se je že leta 1892. predložila delegaciji in s tem utemeljevala, da ni moč razširiti premajhnega skladišča, ki se nahaja sredi mesta.
Ravno tako je tudi s c. in kr. preskrbovalnim skladiščem in garnizijsko bolnico v Ljubljani. Pri-majhni nista, o pomanjkanju prostora se tudi tožiti ne more; ali stojita v sredi mesta ob ulicah, po katerih hodi največ ljudij, nasproti največjima iu najbolje obiskovanima hoteloma „pri Maliču" in „pri .Slonu". Po tem je lahko umljivo, da občinski zastop v Ljubljani kakor tudi občinstvo brez razlike narodnosti želita, da se prestavita ta dva predmeta bolj zunaj mesta in na kak kraj bližje vojašnic. Natančneji uzroki za to so se navajali že prejšnja leta tukaj v delegaciji tako obširno, da bi bilo odveč, jih tukaj še ponavljati. Le jedno naj omenim.
Jedva 200 korakov od vojaške bolnice je deželna civilna bolnica. Z ozirom na zdravstvene razmere, in na to, da se mesto mora razširiti, se je odločil deželni zastop, da proda dosedanjo civilno bolnico z obširnim vrtom za 120.000 gld. in zunaj mesta s stroški nad 600.000 gld. zgradi novo in vsem novodobnim zahtevam ustregajočo bolnico, kar je pa bilo za deželo Kranjsko jako težko.
Nadejali smo se, da po odstranjenju civilne bolnice izgine tudi vojaška bolnica iz mesta. Mesto Ljubljana je tudi storilo, kar je v njega močeh, da se to zgodi. V tem, ko je dežela morala še le iskati kupca za staro bolnico in k njej spadajoča zemljišča, in ga je le našla, ker jo kupi velikodušen mož, kateri podari staro poslopje v dobrodelne obrtnoizobra-ževalne namene; je pripravljeno mesto Ljubljana vojni upravi olajšati zgradbo nove novodobnim zahtevam ustrezajoče vojaške bolnice in preskrboval-nega skladišča s tem, da kupi od nje poslopja in k njim spadajoča zemljišča za 180.000 gld.
Kdor pozna stare v javnozdravstvenih in humanitarnih ozirih pomanjkljive bolnice, bi bil po pravici pričakoval, da bode vojna uprava porabila priliko, ki se jej ponuja v Ljubljani, da zgradi c. in kr. vojaško bolnico, kakeršno zahteva javno zdravstvo, da bode za zboljšanje zdravstvenih in preskrbovalnih potreb pokazalo isto skrb, kakor za oboroževanje.
Zdravje je pač najdražje, kar ima človek. Ce mora vojak v službi za domovino žrtvovati svojo fizično moč, svojo svobodo in voljo, bode vendar po-vekševalo njegov pogum in ga pomirjevalo to, da je, če zboli, z vsem preskrbljen, kar zmore človeška umetnost.
C. in kr. garnizijska bolnišnica in preskrbo-valno skladišče je staro poslopje, bivši samostan kla-risaric, ki po zagotovljenju vojne uprave zadošča sicer svojemu namenu. Mej starim poslopjem in novo po vseh zahtevah javnega zdravstva vrejeno
bolnišnico je pa pač velika razlika. To spozna tudi vojna uprava in bi rada imela za vojaško bolnišnico in preskrbovalno skladišče novo poslopje, da bi le sama ničesa ne žrtvovala. Naznanila je ljubljanskemu mestu, da odstopi stara poslopja in zemljišča, ako mesto iz svojih sredstev zgradi vojaškemu eraru novo, vsem zahtevam javnega zdravstva vstrezajočo garnizijsko bolnišnico jednake velikosti in novo preskrbovalno skladišče na primernem kraju.
Ljubljansko mesto tega nikakor storiti ne more; za stara poslopja vendar ne more toliko dati, kakor za nova, temveč le toliko, kolikor so vredna Pa ie svota 180.000 gld. bode Ljubljano hudo zadela, ker s pridobljenim zemljiščem ne bode delala špekulacije, temveč je bode največ zastonj morala dati v javne namene.
Da je visoka vojna uprava to stvar že dosedaj rešila, bila bi gotovo jako ustregla vladi v državnem zboru zastopanih kronovin in dežel. Deželna vlada Kranjska ima v najemu neko deželno hišo in mora sedaj gledati, da zgradi svoje poslopje, ker se jej je odpovedalo. Mesto, kjer je sedaj c. in kr. preskrbovalno skladišče, bilo bi za to pač najugodnejše stav-bišče. Tako se bode pa poslopje zidalo popolnoma zunaj mesta. Stavbišče za novo poštno in brzojavno poslopje kupiti se je moralo za nečuveno visoko ceno in je pri tem še majhno in stisnjeno, in novo gimnazijsko poslopje se mora tudi postaviti prav na koncu mesta. Vse te in še druge občne koristne zgradbe bi bile našle dovolj prostora na tem mestu, ko bi bilo c. in kr. vojno ministerstvo vsprejelo ponudbo ljubljanskega mesta.
Seveda se odgovarja, da poslopja, ki so služila vojaškim namenom in se opuste, se prepuste finančnemu ministru dotične kronovine, da preskrbi potrebna denarna sredstva za nove zgradbe. Jaz nočem preiskovati, ako je opravičeno to načelo, ali v Ko-šicah se niso ravnali po njem, ker sicer bi res vi-
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XLV.
Tako stanje bila je prava bolezen; ne vem, bi li smel reči, nekak sonambulizem. Bil je brez dvojbe učinek velike utrujenosti, prouzročene po premišljevanju in bdenju.
A prišlo je še huje. Po noči nisem mogel nikdar spati in večinoma me je tresla mrzlica. Vsled tega nehal sem piti zvečer kavo, spal pa vender le nisem.
Zdelo se mi je, kakor bi bila v meni dva človeka, jeden, ki hoče vedno pisma pisati, drugi, ki hoče delati kaj druzega. Poravnajva se torej, lo piši pisma, pa piši jih nemški, tako se priučimo nemškemu jeziku.
Pisal sem torej vse v slabej nemščini. Tako sem vsaj v tem učenju nekoliko napredoval.
Zjutraj sem po dolgem čuvenji utrujenih možgan nekoliko zadremal. Po tem se mi je sanjalo, ali bolje : mešalo se mi je, da vidim očeta, mater ali koga druzega meni drazega, obupajočoga o mojej nesreči. Slišal sem njihov jok in takoj se vzbudil jokaje se in prestrašen.
Mnogokrat zdelo se mi je v tem kratk*m spanju, da slišim mater, kako tolaži druge stopaje ž njimi v mojo ječo in govorečo mi najsvetejše besede, o dolžnosti, vdati se v božjo voljo; ko pa sem se jaz najbolj veselil njenega poguma in poguma druzih, pritekle so jej nenadoma solze in vsi so se zjokali. Nihče si ne more misliti, kake muke je prestajala potem moja duša.
Da bi se oprostil tako mučnega stanja, odločil sem se, da ne poj dem prav nič več v posteljo. Imel sem celo noč luč, stal pri mizi, bral in pisal. Pa kaj I Prišel je trenotek, da sem bral popolnoma vzbujen, a umel nisem ničesar in mi ni bilo nikakor mogoče zbirati svojih mislij. Potem pa sem kaj prepisaval, a prepisovaje mislil sem kaj popolnoma druzega, premišljeval sem žalostno svojo usodo.
In ko sem se ulegel v posteljo, bilo je še slabeje. Nobene lege nisem mogel prestajati, premetaval sem se sem ter tja, tresoč se in moral sem vstati. Ako sem pa malo zaspal, prouzročevale so mi brezupne sanje mnogo večje zlo od čuvanja.
Molitve moje bile so brezvspešne, pa vendar sem jih ponavljal pogosloma, ne mnogo govoreč, a klicaje Boga na pomoč ! Boga, ki je kot človek sam skušal bolesti človeške!
V strašnih teh nočeh razburila se je včasih moja domišljija tako, da se mi je zdelo, akoravno vzbujenemu, sedaj da slišim stokanje, sedaj prikrit smeh v ječi. Od otročjih let sem nisem nikdar verjel v čarovnice in strahove, a sedaj me je razburjalo to stokanje in ta smeh in nisem vedel, kako bi si to razlagal, bil sem prisiljen dvomiti, ni li to morda nagajanje neznane mi hudobne moči?
Večkrat sem prijel trese se luč in pogledal, ni li kedo pod posteljo, ki mi nagaja. Večkrat začel sem dvomiti, me li niso prestavili iz one v to sobo, ker je tu kaka past ali pa so v steni kake skrivne duri, skozi katere moji preganjalci vohajo vse, kar delam in se razveseljujejo s tem, da me neusmiljeno strašijo.
Ako sem bil pri mizi, zdelo se mi je, sedaj, da me kedo vleče za obleko, sedaj, da je kedo sunil kako knjigo, ki je pala na tla, sedaj, da kedo za mano piha v luč, da bi jo ugasnil. Potem pa sem skočil po konci, gledal nazaj, hodil nezaupljivo sem ter tja in vpraševal samega sebe, sem li nor ali sanjam. Nič več nisem vedel, je li stvar, katero vidim ali slišim, resnična ali samo domišljena in vzkliknil sem tesnega srca:
»Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«
(Dalje stedi.)
soke svote 595.000 gld. ne našli v proračunu skupnega vojnega ministerstva, temveč v proračunu ogerskega finančnega ministerstva.
Tudi v Kožicah je bilo za vojaške namene namenjeno poslopje, ki se je opustilo; kaj se je s tem poslopjem zgodilo, se je li dalo na razpolago oger-skemu finančnemu ministerstvu, iz poročila ni razvidno, to se pa jasno vidi iz predlog skupnega ministerstva predloženih delegaciji, da je za novo zgradbo proračunjeni znesek prevzel se v potrebščino skupnega finančnega ministerbtva, za katero doprinaša Cislitvauija 70 odstotkov, Ogerska pa le 30 odstotkov.
Ce je to bilo mogoče na Ogerskem, bode to v Cislitvauiji iu zlasti v Ljubljani tem ložje mogoče, ker bi bil velik del za novo zgradbo potrebne svote pokrit iz skupila za stara poslopja in bi ostanek največ, t. j. 70 odstotkov, zadel zopet le Cislitvanijo. Naj se nikar ne utrjuje vera, ki se vedno bolj širi v naših deželah, da se Ogerski vse dovoli, Cislitva-niji pa ničesa. Zaradi tega to stvar še jedenkrat priporočam naklonjenosti visoke vojne uprave. (Dobroklici.)
Iz ogerske gospodske zbornice.
Iz Budimpešte, 8. okt.
Seja se je začela že ob desetih dopoldne in je bilo že ob začetku zbranih jako veliko velikašev. Prišla sta tudi Pavel Esterhazy in knez Artur Odes-calchi, katerih ni bilo, ko se je obravnaval zakon o svobodnem bogoslužju. Liberalni baron Ludovik Si-monyi, bivši trgovski minister pod Tiszo, se je dal bolan od dveh slug pripeljafi v zbornico.
Začelo se je posvetovanje o predlogi, ki se tiče jednakopravnosti židovske vere. Pavel pl. Z s o n-tagh je prvi govoril za predlogo in pel hvalo pa-trijotizmu ogerskih židdov.
Grof Ferdinand Zichy tudi priznava, da so židje dobri ogerski domoljubje in on tudi ni proti temu, da se urede zadeve židovske vere na Ogerskem. On je pa odločoo proti temu da bi se dovolilo kristijanom prestopati v židovstvo, ker to nasprotuje pojmom krščanstva. Židje pa že sedaj lahko pristopajo h krščanstvu. Tudi se boji govornik, da nastane kaka nevarnost, ker še ne poznamo dovolj židovskega nauka.
Učni minister je naglašal, da se le dajo Židom jednake pravice, če je dovoljeno pristopiti od jedne krščanske vere k drugi, zakaj bi ne bilo dovoljeno od krščanstva k židovstvu. Tukaj se ne gre ozirati na stališče kake vere, temveč se je treba postaviti na objektivno stališče zakonodajstva. Zidom se z vladno predlogo ne dado nobene predpravice, ali se jim le jednakopravnost pripozna.
Alojzij pl. D uru vary je tudi za predlogo. On misli, da dogmatični oziri v tacih predlogah ne bi smeli priti v poštev.
Višji dvorni maršal grof Anton Szecsen je odločno proti temu, da bi se zakonito dovolil prestop v židovstvo. Krst je neizbrisljiv in se ga znebiti nikdo ne more, naj stori kar koli in zatorej se krščencu ne more postavno dovoliti, da bi se požidil.
Bivši učni minister je tudi seveda predlogo zagovarjal.
Grof Geza Szapary se je tudi odločno izrekel proti vladni predlogi z jednakim povodom kakor Szecsen in Zicby.
Končno sta grof Štefan Keglevich in pravosodni minister predlogo zagovarjala, potem se je seja zaključila.
Pri glasovanju se je predloga zavrgla s 109 proti 108 glasom. Vlada je podlegla nekaj zaradi tega, ker se nekateri protestantski duhovniki, kakor škofa Zelenka in Baltik, potem luteranski višji pro-kurator baron Desiderij Pronay in njegov brat, dalje nekateri liberalni aristokrati, kateri so dosedaj podpirali vlado, kakor grof Aladar Andrassy, grof Emerich Szecheny in grof Nikolaj Zay niso udeležili glasovanja. Dvorni maršal Szecsen je glasoval proti predlogi. Knez Pavel Esterhazy in grof Elemer Batthyany sta prvi pot prišla v zbornico, da sta oddala svoj glas proti predlogi.
Danes je tudi zbornica poslancev imela sejo. Ministerski predsednik jej je naznanil, da je propal zakon o svobodnem bogoslužju in se je bati, da še druge predloge padejo v gospodski zbornici. On je nasvetoval, da se predloge, ko se vrnejo zbornici, kar v plenumu razpravljajo in povrnejo nespremenjene gospodski zbornici.
Temu sta ugovarjala Ugr o n in Polonyi. Končno se zbornica še le odloči, kako bode postopala, ko pride poročilo gospodske zbornice.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. oktobra.
Porak ogerske vlade. Propala je vladna predloga o svobodnem bogoslužju in propala je predloga o jednakopravnosti židovske vere. S tem sta podrta dva stebra cerkvene politike sedanje vlade. Ees je, da predlogi pojdejo se v zbornico poslancev, ali vlada nima dosti upanja, da bi bil ugodnejši izid zanjo, ko pridejo drugi pot v gospodski zbornici na vrsto. Najhuje je pač za vlado to, da so jo sedaj že zapustili nekateri liberalni magnatje, kateri so jo podpirali, ko je šlo za civilni zakon. Gospodje so pa prišli do prepričanja, da vladna politika pelje Ogersko le v pogubo.
Cankov se je bil zopet obrnil do srbske vlade, da bi mu dovolila naseliti se v Pirotu blizu bolgarske meje. Srbska vlada, ki noče trpeti nobenih agitacij proti Bolgariji, mu je to prošnjo odklonila. Cankov zatorej misli v kratkem ostaviti Srbijo. Nastaniti se misli v Rumuniji ali pa v južni Eusiji, od koder bode ruval proti bolgarski vladi. Mož hoče vsekako še igrati kako politično vlogo.
Makedonija. Po poročilih bolgarskih listov se roparji vedno množe v Makedoniji, mej uradniki pa vlada velika korupcija. Od marca sem je samo v mouastirskem vilajetu bilo 23 ropnih umorov. Roparji so napali več vasij. Bolgarski listi tožijo, da se bolgarski živelj zatira v korist srbskemu v skopeljskem vijaletu.
Nemški državni poslanec dr. Haas. Alzaška vlada je nedavno bila pozvala dr. med. Haasa v Metzu, da naj prostovoljno se odreče mestu učitelja na šoli za babice. Proti dr. Haasu je nedavno kričalo vse nemško časopisje, ker je poslal svojega sina v francosko vojaško šolo v Saint Oyru. Dr. Haas pa ni hotel odložiti svoje službe, zato ga je pa sedaj vlada odstavila. Nekateri časopisi so zahtevali, da bi se državnozborski red tako premenil, da bi zbor smel izključiti nevredne člane, ali to se pa vendar ne bode zgodilo, ker stranke vedo, da bi to bilo nevarno orožje. Bismarck je ob svojem času vse naprednjake razglašal za sovražnike države in bi bil gotovo zahteval, da se izbacnejo iz državnega zbora.
Učna reforma na Španjskem. Spanjski učni minister je izdal neki dekret, kateri ima namen pouk srednjih šolah postaviti na neko novodobno brezversko podlago. Ta dekret našteva nič manj kakor 40 predmetov, kateri naj bi se učili na srednjih šolah in to predmeti, kateri nikakor niso za srednješolce. Tako se bodo tudi učile v srednjih šolah razne filozofične sisteme in še več druzih predmetov, ki so jako pripravni učencem zmešati pamet in brezverskim profesorjem dajo jako lepo priložnost prodajati svoje brezverske nazore. Proti reformam se je pa že začel hud upor mej katoliškim španj-skim prebivalstvom. Upati je, da bode vlada sama popustila vso stvar, ali bode pa v kratkem prisiljena umakniti se.
Kiiajci in Japonci. Večkrat se je že poročalo, da so Japonci že prestopili kitajsko mejo. Vse to se pa sedaj še ne potrjuje. Res je, da prodirajo dalje, ali po slabih potih v tamošnjih krajih še niso mogli priti do meje. Ker pa sedaj nastopa zima in je od meje do Mukdena še 280 kilometrov, se najbrž Japonci letos ne bodo upali na Kitajsko, temveč bodo prezimili na Koreji, ki je popolnoma v njih rokah. Pred vsem bode jim pomisliti, kako težavno bi bilo po Kitajskem vojno preskrbovati z živežem, kajti kitajska vojna navadno vse opustoši za seboj. — Poročila o vstajah na Kitajskem iz Shan-ghaia niso zanesljiva. Prihajajo od raznih časniških dopisnikov, ki brzojavljajo vsako še tako nezanesljivo govorico.
Razgled po slovanskem svetu.
Preradovičev spomenik.
O-nenil sem že v enem svojih dopisov, da dobi mesto Zagreb v kratkem krasen spomenik pesnika Preradoviča, ki ga je mestni občini poklonil domoljub dr. Miletič. Dolgo so ugibali naši mestni očetje, kam da postavijo ta spomenik. Tu po časopisih se je razpravljalo o tem, ali ne odločno, kakor je bilo potrebno. Poslednjič sklenejo, da postavijo spomenik zadej za kemični laboratorij, okoli katerega se ima
sčasoma razširiti perivoj vse doli do novega kolodvora. Da ni kemični laboratorij že sam na sebi spaka za ta bodoči perivoj, ne bi gotovo nobeden nič imel proti temu, da se na opredeljenem mestu postavi spomenik. Ali zadnji del te zgrade zares ne odgovarja estetičnemu okusu, a še nevmestneje bode, če se bode zadej postavil spomenik, ki ima biti ures omenjenemu predelu mesla. Pravijo, da bode zasajeno drevje pokrilo zgrado, da se ne bode videla. Vkljub temu ostane ta kraj neumesten za tako lep spomenik. Zakaj niso ostali pri prvem sklepu, da se postavi spomenik z desne strani akademije, kjer bi bil sčasom postavljen na levi strani Gajev? To bi bilo harmonično in ukusno urejenja trga. Lepo bi bilo tudi, da se postavi omenjeni spomenik sred novega perivoja med kemičkim laboratorijem iu državnim kolodvorom. Seveda je treba ta perivoj še le urediti ; ali bilo bi bolje, da so počakali, dokler se perivoj uredi in potem spomenik postavi tjekaj, mesto da ga postavljajo v tako zakotje. Ker so se v najnovejšem času oglasile proti temu delu prav ugledne osobe, je še mogoče, da se spomenik postavi na katero drugo prikladneje mesto, saj je to tudi želja vseh inteligentnejih prebivalcev Zigreba.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina
dne 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu.
(Dalje).
Brzojavno so pozdravili družbo sv. Cirila in Metoda v Novem mestu:
Bela Peč: Gospod, otmi nas, ginemo! Sv. brata Ciril in Metod, prosita za nas! Morituri vos salutant!	ertin, Maly.
Bohinjska Bistrica : Zbrane skupščinarje srčno pozdravljata, seleč najboljšega vspeha.
Predsednici ženskih podružnic šentpe-ter sko v Ljubljani in krške: Ana dr.
Zarnikova in Marija PJeiferjeva.
Brežice: Ker je naš zastopnik službeno zadržan, pozdravljamo tem potom najsrčneje vse ude-ležnike. Živela družba, rešiteljica slovenske mladine!
Podružnica v Brežicah.
Biuljejevice: Čehi, na slovesnosti v Budje-jevicah zbrani, spominjajo se Vaše slavnosti in kličejo bratom Slovencem prisrčno: na zdar! živela slovanska vzajemnost!	Lenz.
Celje : Kdor je bogat, daj rokohvht — dočim reven mož, vloži mali groš: in naš narod siromak — bode imovit orjak.
Dragotin Hribar, duhovnik Marzidovšek, notar Svetina, profesor Bezenšek, Va-troslav Holz.
Celovec: Metropoli Dolenjske na velevažnem shodu zbranim rodoljubom in rodoljnbkinjam sr-dačni živio I Bog blagoslovi delo slavne družbe, ki bodi narodu našemu upanje na boljšo bodočnost !	Podružnica celovška.
Celovec: Zadržani udeležiti se shoda pozdravljamo vse udeležence želeč, da prospeva slavna družba in utrdi ob mejah skale zoper naših nasprotnikov navale.
Jagodic, dr. Kraut, Legat.
Črmošnice: Slavna družba sv. Cirila in Metoda, danes Te pozdravlja Rim in Slovanski Velegrad, zbrano v glavnem mestu vesele Dolenjske. Tudi mi dva te danes ponižno pozdravljava s srčnim vzdihom do ljubega Boga ; naj blagoslovi na prošnjo sv. bratov Cirila in Metoda za dušni in telesni blagor milega naroda delajočo družbo sv. Cirila in Metoda. Bog živi!
Brata Ciril in Metod.
Črnomelj: Živeli vrli branitelji naše dece! Slava kliče Vam	rodovina Kupljenova.
Črnomelj: Bog blagoslovi delo slavne družbe! Prva belokranjska ženska podružnica.
Črnomelj : Zbranim narodnim bojevnikom gromoviti: Živeli!	Notar Kupljen.
Črnomelj: Vrlim braniteljem naše mladine: Slava in gromoviti živio i
Franjo Šusteršič, Ivan Nagu.
Gleichenberg: Za domovje se borite, za domovje vdarite!	Slovenci in Hrvati.
Gleiclienberg: Blagoslovi mili Bog delovanje prepotrebne družbe! Prisrčno pozdravljam vse prečastite skupščinarje, ker sem sam zadržan. Zakaj, pojasnjuje kraj. V" duhu sem pa pri Vos in z Vami. Od tu Vam kličem z brati Hrvati: Na zdar!	Doktor Štor.
Gleichenberg : Ovdje boraveči Hrvati i Slovenci Vam kliču: Napred sa dom i slavjanstvo. Živili!	Stanko Tuškan, dr. Franjo Stor.
Herpelje: Is Materije v tusni Istri: Bodi pozdravljena slavna skupščina, ki deluješ za narodne pravice. Naj Tvoji napori dosežejo zaželeni vspeh, da bi sijalo solnce enakopravnosti našemu narodu, kateri Sivi sa cesarja in domovino.
Kastelic, župan.
Idrija : Idrijska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda kliče udeležnikom glavne skupščine trikratni živio!
Karolina Lapajnetova, predsednica.
Idrija : Živi družba Cirila in Metoda! Živi vrlo vodstvo! Slava zbrani skupščini!
Delavsko bralno društvo.
Knstav : Glavna skupščina deluj v združenje duha, moči in srca Slovencev. Sveti Ciril in sveti Metod, varujta slovenski rod!
Dekan Rogač, dr. Sebesta, Požar, Šifrer, Štemberger, Volk.
(Konec sl&li.)
Dnevne novice.
V L i ubij a 11 i, 9. oktobra.
(Državni zbor) se snide dne 16. oktobra. Dasi nekateri listi trde, da bode zborovanje kratko, vender se je tega težko nadejati, ker imajo odseki dela preobilo.
(Socijalno-demokratične surovosti.) Z nedeljskega shoda smo izvedeli več podrobuostij, ki označujejo, kakšna podlost diči ljubljanske socijaliste. Jed-nemu izmej kat. članov so mej shodom skrivaj razre-zali suknjico; druzega je jeden z nožem ranil v prst. Imeli so seboj tudi pripravljene krogle in palice s svinčenimi bunkarei. Pri ti priliki omenjamo, da so s a m o s 1 o v. k a t. d e 1 a v c i dvakrat rešili socijaliste v Kamniku, da jih ni razjarjeno ljudstvo pošteno nabilo. Tudi v nedeljo bi bili lahko zmleli tisto peščico socijalnih demokratov, če bi bili hoteli. Toda slov. kat. delavci se ne bojujejo s surovostjo in divjaštvom, marveč z resnico.
(Od sv. Mihela poleg Šoštanja) se nam poroča, da so nova zvonova, katera so premilostni gospod knezoškof lavantiuski dne 27. septembra t. I. posvetili pri tukajšnjem dvornem zvonarju Samassi, srečno pripeljali k sv. Mihelu in da s> ju tudi srečno potegnili v zvouik. Z lepim ubranim zvo-nenjem so farani jako zadovoljni.
(Vinoreja) Iz St. Jerneja se poroča da je trtna uš uničila oudi skoraj vse vinograde, ker so ljudje malo ali skoraj uič sturiii proti temu nevarnemu sovražniku vinorodnih krajev. Sele letos uvidevajo koristi previdnejših mož, ki so škropili ter z ameriškimi trtami pomlajali svoje vinograde. Ljudem gre na roke tamošnja kmetijska podružnica, ki si je nnpraviia 6854 št'rj. metrov veliko trtnico. Deželni odbor je dovolil 120 gld. podpore, ob jednem je podružnični odbor prosil državne podpore.
(Podružničen shod v Črni na Koroškem) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Orno in okolico je imela minulo nedeljo dne 7. t. m. pri Stulerju v Črni svoj letni občni zbor. Udeležilo se je jako mnogo rojakov tudi iz daljše okolice in od Meže, da je bilo zborovanje nepričakovano dobro obiskauo. Slavnostni govornik je v daljšem govoru uiemeljeval in pojasnoval potrebo verske in slovenske šole in opominjal v lepem številu došle rojake, naj se zavedajo svoje narodnosti iu naj odločno zahtevajo za svojo mladino katoliško-sloveoskih šol. G. Kandut je govoril o potrebi in namenu Ciril-Metodove družbe, na kar se je še govorilo o narodnosti in kratko o zgodovini našega narodnega prebujenja in zato zaslužnih mož Vodnika, Bleiweisa, Einspielerja itd., katerih podobe so z venci lepo okinčane krasile zborovalno sobo. Vmes je prepeval „Gorotan".
(V Prevaljali) na Koroškem se med tamošnjimi mnogoštevilnimi delavci pokazujejo socijalni demo-kratje. Dne 30. sept. so imeli shod, na katerega so vabili tudi kmete. Raztrosili so i tam znane rudeče listke. Prepotrebno bi bilo v Prevaljah slovensko kat. delavsko društvo iu važno narodno delo bi dovršili rodoljubi, ki bi ga osnovali. Tedaj na delo!
(Iz Celovca) dne 9. okt.: Dne 1. t. m. je imelo nemško kat -konštitucijelno društvo tu svoj letošnji občni zbor. Po poročilu posnamemo, da je društvo letos, zlasti ob času državno- in deželuo-zborskih volitev jako odločno in marljivo delovalo, napravilo od zadnjega zbora, t. j. v času ne čisto 9 mesecev
3 3 s h o d o v, pri katerih je nabralo 1412 udov. V prejSnih 20 letih svojega obstanka doseglo je društvo le 1118 udov. Razdelilo je med ljudstvo jako veliko število dobro pisanih knjižic in vrlo delovalo, da razširi i na Koroškem krščanska misel. Taka delavnost je pač poznemanja vredua I
(Javen shod) napravi „Kat.-pol. in gosp. društvo za Slovence na Kor." prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. v Dolinčicah pri Rožecu v Zgornjem Rožu. Zborovanje obeča biti prav zanimivo. Govorilo se bode o razmerah kmetskega stanu, o šolah, političnem položaju itd.
(Bratovščina hrvatskih ljudij v Istri) imela je dne 20. min. mes. občni redni zbor. Vkljub usta-novljenju šolske družbe sv. Cirila in Metoda, za katero se je tudi nabiralo, podelila je bratovščina podpore 755 gld. iu nje premoženje se je zvišalo za 288 gld. 27 kr. ter znaša danes 10.686 gld. 48 kr. Podporo je dobilo 5 vseučiiiščnikov, 19 gimnazijal-cev, 19 učiteljskih pripravnikov in pripravnic, 16 učencev delavske šole in 5 pripravnikov za učiteljišča. Od 20letnega obstoja družbe potrošilo se je podpore 9835 gld. — Družba je že pred petimi leti naprosila vlado za dovoljenje, da more v javnih lokalih napraviti nabiralnice za milodare, no, do današnjega dne ni dobila odloka. Menda potuje po polževi železnici!
(Brez naslova.) Pod tem zaglavjem dobivamo iz Istre nastopno: Že več let pogajajo se deželni odbori isterski, tržaški in goriški, kako bi sezidali skupno norišnico; no, do želenega rezultata še ni prišlo in menda še ne pridejo tako hitro. V tržaški norišnici je vse prenapolnjeno, v mestni bolnišnici ni prostora. Istra pa ne more nikjer hraniti svojih nesrečnih deželanov. V Trstu jih je precej veliko in za te mora poskrbeti dežela. Kakor javljajo, večina deželnega odbora isterskega — katera menda tudi spada v norišnico — poskusila je v Vodnjanu in Pulju pri mestnih bolnišnicah najti prostora za mirnejše umobolnike, ki se nahajajo v Trstu in katere upravništvo tržaške umobolnišnice noče dalje vzdrževati. Omenjena mesta nista hotela dovoliti prostora za umobolnike z dežele, ker imajo v obilici meščanov oskrbovati. Ker torej isterska dežela nima prostora, kje bi nesrečneže pod krov spravila, poiskala je prostore na Italijanskem in v resnici našla na Furlanskem, kamor v kratkem iz Trsta odpošlje do 60 mirnejših umobolnikov, za katere bode morala plačevati tuji državi. — Vse to počenjanje in nesloga italijanskih deželnih odborov in gospSde zahteva, da se čim prej kaj stori, kako da se prepo-trebna norišnica sezida za vse vkup ali — za vsako deželo posebej.
(Prvo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda za Istro) ustanovili so pazinski rodoljubi. Otvoritev se je vršila v nedeljo dne 30. min. mes. Bodi srečna I
(Obsojeni italijanaši.) Pišejo nam iz Lovrana: Dne 26. min. mes. je bil obsojen na 90 gld. globe pred okrajnim sodiščem v Voloski nekdanji „veliki" Hrvat in Starčevičantc, ki se je v Zagrebu na pre-parandiji šolal ter po mestu v rudeči čepici hodil, znani Kuzma Battestini - Krstic iz Lovrana v Istri, sedanji italijanski učitelj na Reki in največji naš narodni nasprotnik. Obsojen je bil že v tretjič, ker je razžalil lovranskega župana Turčiča. Oni gospod je provzročeval razne nerede v lovranski občini ter potem po italijanskih časopisih trosil, da so Hrvati nerede provzročevali. Ce kje, to pri tem gospodu velja rek: Gorji poturica nego Turčin! — Pred okrožnim sodiščem v Rovinju je bil obsojen na tri tedne zapora neki Jurij Persico, ker je demonstrativno obstal pokrit ob priliki ustoličevalne procesije veleč. g. župnika NedteJa v Šterni. — Kje so pa krivci, ki so cesarsko iu narodno zastavo o istej priložnosti raztrgali? Bili so že pod ključem, a vsled intervencije bujske gospode iz zapora izpuščeni. Mari za njih ne obstojijo zakoni?
(Mrtva roka.) Iz Zagreba, 7. oktobra OJkar se je naselil zagrebški uadškof v svoje dvore[, deld se zopet vsake sobote milodari zagrebškim siromakom. Z množenjem prebivalstva v Zagrebu , raste tudi revščina progresivno. Ogromno je število siromakov, ki zahajajo vsako soboto v Škofovsko dvorišče, kjer se deli miloščina od 11—12 ure. Vsakrat pride sam tajnik nadškofov dr. Premuš s znatno svoto denarja, ali ga po navadi vselej zmanjka prej nego je na-daril vse ter mora veliko mošnjo po dvakrat napolniti. Posobno mnogo se razdeli tudi med sramežljive berače, seveda se med nje vmeša tudi mnogo nesramežljivih, to pa seveda ne preči plemenitega nad-
škofi niti najmanje v njegovej darežljivosti Pridite, obrekovalci duhovnov, le enkrat pogledat v nadško-fovo dvorišče prigodom delitve milodarov, zagotovim vas, da vas bode ta prizor ganil, tudi ko bi bilo vaše srce od kamna, in prepričani bodete, da je prava darežljivost in milosrčnost v istini doma v duhovskih dvorovih.
(Proračun mesta Zagreba ea 1. 1895.) Raču-narski oddel mestuega poglavarstva je že izdelal osnovo proračuna za bodoče leto ter ga izložil na uvid v mestnej hiši. Kakor se mesto razvija iu prebivalstvo množi, tako rastejo tudi svote mestnega proračuna. Za bodoče leto bode mesto potrebovalo za upravo svojo 651.928 gld. rednih in 57.987 gld. izvanred-nih, tedaj vkup 709 915 gold. Dohodkov ima pa 647.129 gld., tedaj zmanjkuje za prihodnje leto celih 62 786 gld. Ta primankljej se bode pokril z 12% občinsko nakiado, ki bo iznašala 62.832 gold. Potem takem ostane pri proračuuu mali presežek od 47 gld. Bodoče leto bodo tedaj Zagrebčani začeli plačevati občinsko naklado na direktne davke. To se imajo zahvaliti onim modrijauom v hrvatskem taboru, ki so se dali pregovoriti, da se je spremenila postava o občinskih dohodkih ter dozvolili, da se uvede to-čarina. Mesto je pokrivalo do zdaj svoje stroške z občinskimi duhodki, pa bi jih bilo še, da ui omenjena postava spremenjena, če tudi se v novejšem času izvajajo velika mestna podjetja, kakor kanalizacija itd.
(V Ljubljanico skočil) je včeraj ob tri četrt na 7. uro na vtčer neki moški s čolna v obližju frančiškanskega mostu ter zgiail v vodi, ne da bi se ga bilo moglo rešiti. Poizvedbe se vrše.
(Posknšen samomor.) Včeraj okolu 5. ure popoludne skočil je nek nadomestni rezervuik domačega pešpolka z Janescheve plovnice na sv. Petra nabrežju v Ljubljanico, da bi se utopil. Dasi se je nabralo ondu mnogo gledalcev, vendar ni imel nihče poguma skočiti v vodo po samomorilca in stoprav mimo prišedši magistratni sluga Tomaž Krivic skočil je za utopljencem ter ga po obilem naporu izvlekel iz vode iu mu tako otel življenje. Ljubljanica je ondu nenavadno globoka.
(Vsled težke poškodbe na glavi,) katero je za-dobil včeraj 41etni delavčev sin Karol Vojska na škarpi za Obrezovo hišo, umrl je imenovani danes v deželni bolnici.
Darovi za dom katoliške družbe.
Darovali so p. n. gg.:
Mil. st. prošt dr. Leonh. Klofutar 50 gld. ; kanonik Rihard Frank 25 gld.; župnik Matej Tavčar 100 gld.; župnik Frančišek Jarc 15 gld., župnik Janez Gerčar 10 gld.; župnik Martin Narobe 10 gld.; župnik Anton Steuovec 10 gld. ; dekan Tomaž Kajdiž 10 gld.; kanonik Monsgn. Luka Jeran 50 gld. ; gospodičina Ivanka Zakotuik 5 gld.
Narodno gospodarstvo.
Dobava opravilih in oblačilnih predmetov za c. in kr. vojsko.
C. in kr. drž. vojno miuisterstvo namerava si za 1. 1895. potrebščino raznih oblačilnih in opravnih predmetov za vojsko zagotoviti potem splošne konkurence. Mej dobavnimi predmeti so mej drugimi: podloge za sedla iz klobučine, čevlji iz klobučine, zaponke za pasove, usnjene rokovice, volnene roko-vice, stremeui, podbradue verige za konje, infante-rijske lopate, konjska česala, ponve za vodo, kuhinjska posoda, pokrovne skledice, jedilne skledice, vrvi za povezavanje krme, napojna vedra, konjski količi, konjske krtače, cveki za čevlje, žeblji za čevlje, staro-vrstue podkovice z žeblji itd. Vsi predmeti morajo biti narejeni po vzorcih, kakoršni so na ogled pri monturnih skladiščih v Brnu, Budapešti, Gradcu in Kaiser Ebersdorfu in jih je proti plačilu tudi možno od tam dobiti. Ponudbe je vložiti do 1. decembra 1894 pri c. in kr. drž. vojnem ministerstvu na Dunaju. Podrobnosti poizvedo se v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Telegrami.
Kolera.
Dnnaj, 8. oktobra. Poslednja dva dni jih je v treh bukovinskih okrajih 7 zbolelo za kolero in 2 umrla, v Levovu sta 2 zbolela in 2 umrla, v Krakovu 3 zboleli in 2 umrla. V 19 galiških okrajih jih je pa 14(3 zbolelo in 76 umrlo.
Peterburg, 9. oktobra. Od BO. septembra do 5. oktobra je v Peterburgu 25 oseb zbolelo za kolero, 16 pa umrlo. V varšavski guberniji jih je od 25. do 30. septembra 6 zbolelo in 6 umrlo, v kališki guberniji jih je od 16. do 21. septembra 18 zbolelo in 11 umrlo, v kijelski v ravno tem času 56 zbolelo in 25 umrlo, v Besarabiji pa 143 zbolelo in 67 umrlo. Od 16. do 29. septembra jih je v saratovski guberniji 162 zbolelo in 96 umrlo, v kijevski 44 zbolelo in 41 umrlo. Od 23. do 29. septembra jih je v Podoliji 290 zbolelo in 142 umrlo, v Besarabiji 157 zbolelo in 63 umrlo. Od 10. do 15. septembra jih je v kurski guberniji 28 zbolelo in 21 umrlo, od 13. do 26. septembra pa v tavrški guberniji 9 zbolelo in 4 umrli.
Vojska mej Kitajci in JaponoL
Tientsin, 9. oktobra. Parnik „Venšovu je deset milj južno od Cheffoa srečal sedem velicih japonskih ladij, ki so povpraševale po gibanja kitajskega južnega brodovja.
Peterburg*, 9. oktobra. Pod poveljstvom generala Nešenka poslala je Busija na kitajsko mejo v varstvo pred kitajskimi roparji pet vzhodnosibirskih batalijonov, dve stotniji kozakov in tri baterije.
Dunaj, 9. oktobra. Cesar je podelil pred-maršalu Alboriju dostojanstvo tajnega svetnika. Podinaršala Galgoczyja je tudi cesar odlikoval z dostojanstvom tajnega svetnika imenujoč ga hkratu poveljnikom 12. voja v Sibinju. Podmaršal Merta je imenovan poveljnikom 9. voja in poveljujočim generalom v Jožefovem ; generalnemu majorju Becku je pa cesar podelil viteški križ Franc Jožefo-vega reda
Dunaj, 9. oktobra. Bivšega avstrijskega generalnega konzula v Ohicagi, Palitschka, ki je poneveril v diplomatični službi in kot avstro-ogerski komisar v Ohicagi večji znesek, so zaprli. Izročili so ga deželnemu sodišču. Ko so ga prijeli, so našli pri njem nabasan revolver.
Dunaj, 9. oktobra. Promet na progi Radgona-Ljutomer se je zopet začel.
Brno, 9. oktobra. Župan Wieser je pri tukajšnji dopolnilni volitvi za deželni zbor izvoljen.
Leyov, 8. oktobra. Včeraj je bil tukaj v mestni dvorani shod delavcev, ki so sklenili resolucijo, da naj se vpelje občna volilna pravica. Potem so šli delavci v sprevodu po mestu pojoč in kličoč: „Živela občna volilna pravica!"
Budimpešta, 9. oktobra. Zborovanje delegacij se je včeraj zaključilo.
Budimpešta, 9. oktobra. Parlamentu se je predložil proračun za leto 1895, ki kaže 421,053.088 gold. rednih troškov, 26,470.263 gld. več nego letošnji, preneslji-vih troškov kaže budget 20,046.853 gld., za 27,580.030 gld. manj nego letošnji, investicij 20,095.195 gld., za 3,643.220 gld. več nego v letošnjem. Izrednih troškov za skupne stvari je 6.597.602 gld., za 67.041 gld. več. Skupaj znašajo troški 467,792.748 gld., ali 2,600.494 gld. več, nego so bili za letos pro-računjeni. Bednih dohodkov je proračunjenih
445,375.831 gld., več za 28,467.737 gld., nego za letos, prenesljivih 22,435.226 gld., za 25,960.622 gld. manj, vkupe 467,811.057 gld., več 2,507.115 gld., kakor za letošnje leto. Prebitek je proračunjen na 18.309 gld., torej za 93.379 gld. manj, nego letošnje Teto. Pri primerjanju rednih troškov kaže se proračunski prebitek 24,322.732 gld.
Budimpešta, 9. oktobra. Zbornica poslancev je sklenila, da bode dne 17. t. m. obravnavala zopet o načrtu zakona o svobodnem bogoslužju, katerega je gospodska zbornica odklonila.
Budimpešta, 9. oktobra. Finančni minister Wekerle naglaša, da je budget sestavljen popolnoma na realni podlagi. Ko se državni kredit še bolj utrdi, prišli bomo tjakaj, kjer so že druge vlade, da bode mogoče vzeti triodstotno posojilo. Zaloga zlata je koncem septembra znašala 2131/2 milijona goldinarjev in že zadošča, da se končno izvrši uravnava valute. Minister upa, da se tudi v Avstriji potrebno zlato poskrbi. Dohodki morajo se povišati, pa vendar vsaj prihodnje leto še ne s povišanjem direktnih davkov. Wekerle pravi, da se najbolj mora gledati na povišanje indirektnih davkov. Zastran davka od špirita se je z Avstrijo doseglo neko sporazumljenje.
Belgrad, 9. oktobra. Kralja Aleksandra bodeta spremljala na potovanje v Budimpešto poslanik Thommel in srbski poslanik na Dunaju, Simič.
Augsburg, 9. oktobra. Škof Denkel je včeraj umrl.
Antwerpen, 8. oktobra. Najzanimivejši predmet tukajšnje razstave, Stari Antwerpen, gori.
Antwerpen, 9. oktobra. Ogenj v razstavi so pogasili.
Carigrad, 9. oktobra. Včeraj je bil povabil sultan italijanskega veleposlanika Oata-lanija s soprogo k obedu in mu podelil veliki kordon Osmanlijevega reda.
Rive de Grier, 8. oktobra. Včeraj zvečer je bil iz ničevhega povoda v neki kavarni pretep mej italijanskimi in francoskimi delavci. Trije delavci so težko ranjeni, dva lahko. Pet oseb so zaprli. Sodnijska preiskava se je začela.
London, 9. oktobra. Lord Rosebery včeraj prišel s Škotskega.
Umrli so:
7. oktobra. Leopold Sparovic, delavec, 48 let, Kravja dolina 11, suet.
V bolnišnici:
6. oktobra. Anton Brežic, delavec, 60 let, fraetura pelvis.
Tu j ci.
6. oktobra.
Pri Slonu: Rieger, Sess, Kuranda, Chalaupka, Prasse, Heimayr, Eisler, Brener z Dunaja. — Meyer iz Brna. — Krauss iz Oseka. — Stiegler iz Zagreba. — Biichler iz Esslin-gen-a. — Marussig iz Vidna. — Bubak iz Trsta. — Gatsch iz Kostanjevice. — Mejač iz Komende.
Pri Maliču: Herz, Eder, Lendbach, Klof, Schvvarz, Zeiler, Langer, Dupsky, Weiss, Schonstein z Dunaja. — Caspar iz Kočevja. — Dinkelspiel iz Trsta. — dr. Horak iz Bos. Novi-ja. — Domladiš iz Ilir. Bistrice. — Habl iz Novega Mesta. — Dosel iz Prage. — Gorianj iz Pariza. — Lovrenc z Jesenic.
Pri bavarskem dvoru: Mayer iz Doba. — Kaplan iz Litije. — Vilfan iz Beljaka. — Merčun iz Gradca.
Pri avstrijskem caru: Kreis iz Kostanjevice. — Scbnpnik iz Miess-a. — Nedelkovits iz Temešvara.
Vremensko sporočilo.
rt Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	S a 3 2 a i •g« i S rt m a
opazovanja		zr.kom.ra T mm	toplomer, po Celziju			
8	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. zveč.	739 1 738-6 739 8	66 16 0 110	brezv. si. svzh. si. zapad	megla jasno del. jasno	000
Srednja temperatura 11.2 za 1-3° pod normalom.
JPozor !
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjam da sem se preselil
na Valvazorjev trg št. 4
in se ob enem prav toplo priporočam v izdelovanje
talar|ev, havelok-, vrhnjih sukciij itd.
530 3-3
France Pavšner,
krojač.
Najsigtirnejše in najboljše
nalaganje glavnice s
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemliško-k reditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavoij;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotckarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri "V" I^j 11 t>lj »nI. 295 36
D n n a j s k a borza.
Dne 9. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....98 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....98 „
Avstrijska zlata renta 4%......123 „
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97
Ogerska zlata renta 4%.......121
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1028
Kreditne delnice, 160 gld.......367
London vista...........124
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	61
20 mark............12
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........45
C. kr. cekini......................5
75	kr.
70	„
30	„ 70 „
45	„ 30 „
40 10 21
90 25 90
Sne 8. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	148 gld.	75	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155	„	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196	„	50	„
4 % zadolžuice Rudolfove želez, po 200 kron	93	„	50	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......142	„	—	„
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . .	127	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	35	,,
Posojilo goriškega mesta.......—	„	—	„
4 "jo kranjsko deželno posojilo.....67	„	50	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4%	98	„	50	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	220	„	—	„
„ „ južne železnice 3% .	162	„	50	„
„ „ južne železnice b% .	128	„	40 „
„ „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50 „
Kreditne srečke, 100 gld........195 gld. 50 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ - „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld.......69
St. Genois srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke..................24
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	164
Akcije Ferdinandove sev. železn.,1000gl.st.v.	3375
Akcije tržaškega LIoyda, 500 gld. ...	478
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75
Montanska družba avstr. plan.....84
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	171
Papirnih rubljev 100........133
50 50 50 50
75 50
25 30 50
SJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E K C U H"
Vfollzeile it. ID Dunaj, Hariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila TfcS v vseh gospodarskih in Rnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocesa obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.