LJUBLJANSKI ČASNIK. 76. Vforii* Ilimorcn. 1831. mbljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačujc se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku G gold., za pol leta 3 gold., za i leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za po 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. četert leta Vradiii del. Oznanilo. Za pogorele prebivavce Ižke vasi so prišli spet po naberi sledeči milodarovi in sicer: a) Od c. k. okrajnega poglavarstva v Ra-dolci z noto od 22. augusta 1851, št. 5068 od občine srednje vasi 1 gold. 22 kr. in z noto od 7. septembra t. 1. št. 5256 po visokočastitem fajmoštru Gregorju Zajcu v fari Lesje nabrani znezek 1 gold. 10 kr. b) Po c. k. okrajnem kamniškem poglavarstvu z noto od 3. septembra t. I. št. 7274 milodarovi, ktere so sledeči milodarniki poslali,.in sicer 1. Visoko častita duhovščina in c. k. vradniki v Kamniku..... 9 gld. 34 kr 2. Zaloška občina . . . 3 n 36 n 3. Prebivavci fare zgor- njega Tuhinja .... 7 n 6 ii 4. Prebivavci fare Vodic . 7 y> 16 n 5. Občina spodnjega Kosca...... 1 n 13 n 6. Občina Homca . . . 2 r> 28 7. „ Radomlj . . . 1 n 35 V2 5) 8. Vaška občina . . . . 1 n 3 11 9. Občina Konj . . . . 2 » 20 11 10. . „ Terzin . . . . 3 » 46% V 11. „ Šmarca . . . 2 n 30 11 12. •» „ Lukoviea . . . 6 n 6% » .13. „ Verhpolje . . 3 ii 6 11 14. Kapla vas . . 3 ii 46 11 15.. „ /Volije . . . . 2 n 38 11 • • ' ' Skupej 58 gld. 4y2 kr. c) Iz časopisnice Ignaca od Kleinmayer-a ia Fedora,- flamberga: 1. Gospod dr. Maksimilan Wurzbach. . . . . 5 gld. 2. Gosp. Martin Robe kaplan na Studencu .. i „ 3. N. N.......2 „ Skupej 8 gld. Vsega skupej 68 gld. 36 %, kr. S tem, da se ob enem potrebno stori, milo-dare med vboge pogorelce razdeliti, se v njih imenu žlahtnim dobrotnikom c. k. okrajno poglavarstvo s tem očitno zahvali z željo, da bi še zanaprej v polajšanje nadloge za pogorele milodarovi nabirali. C. k. okrajno poglavarstvo. V Ljubljani 18. septembra 1851. Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirsk. denarstv. deželnega vodstva 15. Avgusta 1851. Premembe davšin za vlaganje soli v Teržaškim okraju. Najvišji kabinetni dopis Nj. V. cesarja predsedniku ministrov dne 20. Avgusta 1851, s kterim se ustanovi pomen in obsežek odgovornosti ministerstva, in tiste odločbe, ki se iz tega za njega dolžnosti in prihodnjo postavlje-njc podajo. — Najvišji kabinetni dopis Nj. V. cesarja predsedniku ministrov 20. Avgusta 1851, s kterim se naznanijo ministerstvu tiste premembe, ki so se v postavljenju in ustano-vilu derž. svetvavstva slorile. — Najvišji kabinetni dopis Nj. V. cesarja predsedniku ministrov 20. Avgusta 1851, s kterim se taji— slemu naznanijo (pod št. 194 derž. zakonika natisnjeni sklepi zastran odgovornosti in pri-hodnega postavJjenja ministerstva, in večpre-memb o postavljenju in ustanovilu (statutu) derž. svetovavstva ustanovi. — Najvišji kabinetni dopis Nj. V. cesarja predsednikov ministrov 20. Avgusta 1851, s kterim se mu naroči, vkupno s predsednikom derž. svetovavstva, mnenje podati čez to, kako bi se imelo posvetovanje glede na obstanek in izpolnji-vost uslave 4. Marca 1849 začeti. Danes bo NLVI1. del, III. tečaja 1851, deželnega zakonika in vladnega lista za krajnsko kronovino izdan in razposlan. Ljubljana 23. septembra 1851. Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko. 19. septembra 1851 je bil XLVI. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan,,ki zapopade:. Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 6. Avgusta 1851 podeljenih izklenivnih privilegij. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirskega dnar-stvinega deželnega vodstva 8. Avgusta 1851. Odrajtovanje davšin za družbine pogoje, v kterih opravilo ni z določeno postavljenim zneskom, temuč z najvišjo izmero izrečeno. — Me vradiii del. Kaka bi se dala v vsaki soseski bukvarnica napraviti. (Konec.) De pa bravnice po deželi svoj namen dosežejo in de se taka koristna reč po lepim redu vpelje, je potreba, de vsaktero bravnico trije možje, kot vodniki, prevzamejo, ki imajo skerb za shranjenje in razpošiljanje bukev, za kupovanje novih, za pobiranje mesičniga brav-niga plačila in družili darov, ki jih rodoljubi bravnici v bukvah ali denarjih namenijo. Ti trije uiožje naj bojo: duhoven gospod (tehant, ali fajmošter ali kaplan), učitelj, in pa en pameten sosesken mož. So ti možje pridni in za podučenje.ljudstva skerbni, bojo kmalo pri svojih sosedih toliko nabrali, de bojo saj za začetek-kakih 20 bukvic kupiti zamogli, ktere, če se ene bukvice po 15 kraje, rajtajo, ne bojo več kakor 5 gold. znesle — in ta mer-vica se bo vender lahko skupej spravila! S petemi goldinarji se zna matica za soseskino bravnico napraviti, ktera se bo — če bo veliko sosedov bukve bralo, in vsaki izmed njih za posojilo Ie po pol krajcarja plačal — vsako leto pomnožila, de se bojo zamogle nove bukve kupovati. Kaj ne, de se zamore po ti poti ob kratkim v vsaki deželi veliko veliko bravnic začeti? in kakšiio veselje bo to! Kakošne bukve pa naj bi se v bravnico jemale, smo že v začetku tega sostavka govorili in zgorej imenovani možje naj razsodijo to, kteri so nalogo na-se vzeli, za dušni in posvetni blagor ljudstva skerbeti. Če želijo bravci kakšne bukve imeti, ki še niso v bravnici, naj pa razodenejo svoje vošila vodnikam bravnice, kteri bojo radi občnim vošilam vstr.e-gli, ako bukve niso zoper namen bravnice, in če je njeno premoženje zadostno, jih omisliti. Rodoljubi pisatelji, če bojo nove bukve na svitlo dali, gotovo tudi ne bojo saj ene in druge bravnice pozabili in ji podarili novo knjižico. Tako bo rasla bravnica od leta do leta, de bo veselje! Ali bi učitelju, ki je varli bravnice in pisar v njenih zadevali, za papir, peresa in druge pisarske orodja, kakšno majhno odškodovanje dati treba bilo, bojo že vodniki bravnice presodili; (o pa naj bi se povsod izgovorilo: de bravnica ostane lastnina tiste soseske, ktera jo je začela in na noge spravila. Neizrečeno dobro bi bilo, če bi bila vsaka bravnica v stanu, ludi en časopis, kteriga za dobriga spozna, si omisliti, ki bi šel po tem med bravci od rok do rok. Tako bi se za majhin denar tudi la potreba oskerbela. Po ti poli, kakor smo jo razložili, bi se znale bukvarnice po deželi prav lahko in v veliki prid napraviti. Zdej hočemo še ob kratkim dokazati, zakaj de mislimo, de je to nar pripravniši pot za napravo bukvarnic po deželi. De smo za vodnike bukvarnice eniga duhovna, šolniojstra in eniga ^renjskiga moža za potrebno spoznali, tega nam mende ni treba še z več besedami podpirati. Duhovin in šolmojšter sta že po svojim stanu dolžna, za omiko ljudstva skerbeti, in ker imata tudi potrebno vednost v teh rečeh, zamoreta (udi nar bolj za bukvarnico skerbeti. Srenski mož je pa zato pri vodstvu bukvarnice potreben, de ji srenja veči zaupanje naklone. Opravilo bu-kvarja se pa da zalo nar pristojniši šolmojštru izročiti, ker ima on že lako v šoli z bukvami in otroci opravili, po kterih se da nar lože ljubezin do branja pri njih starših, bratih in sestrah, in pridružili žlahtnikih obuditi. Duhovni gospodje bodo zamogli marsikak groš bukvarnici pridobili, če pri posebnih veselih priložnostih kakor pri porokah, kerstih, cerkvenih shodih i. t. d. eniga in druziga bolj premožniga človeka na kako dobrovoljno darilo za bukvarnico spomnijo. Nekteri duhovni mislijo sicer — kakor nam je dobro znano — „čmu kmetu branje? matika in kramp sta njegove bukve". Pa v čast duhovnim moramo reči, de jih je le malo tacih, in de je dosih-mal nar več občnokoristnih bukev pri nas na Slovenskim ravno po duhovnikih na svitlo danih bilo. Vse zatiranje Ijudskiga poduka bi prihodnjič tudi le prazno prizadevanje bilo, ker je za vse ljudstva nova doba nastopila, de stopajo iz tamote na dan, — Rog le daj! de bi jih bliš noviga časa ne oslepil! — De tisti, ki se bukev iz bukvarnice poslužijo, kako mervico vsak mesec plačajo,ne bo mendebu- kvarnici nič deležnikov odtegnilo, marveč jih več naklonilo, ker skušnja kaže, de ima človek do tega več veselja, kar plača, kakor od tistiga, kar se mu z a stoj n sili. — Nekteri bojo morebiti rekli, de zdaj vni pravi čas za napravo bukvarnic, ker je svet preveč zbegan in ima na druge reči misliti, na pa na bukve". Svet je zares zlo zbegan — pa te zmešnjave mora vunder enkrat konec biti, in bolj ko od vojske in moritve svoje oči proč obernemo in za mirni dušni in telesni blagor skerbimo, pred bo tudi teb zmešnjav konec. Po J. P. Jordanu. Austrijansko cesarstvo. Krajnska. V Milanu je kaznovan, kdor teleta, prešice itd. na voz naloži, da jim glave raz voza vise, z 10 gold. ali je pa 8 dni zapert. — Ko bi se pač tudi na Krajnskem taka postava dala, ker mesarji zares tako neusmiljeno z živino ravnajo , da vsacega človeka , ki še kaj čuti, serce boli. * Na zemlji je zdaj 32 milionov svetopisemskih knjig v 200 raznih jezikih; pred oOlet-mi je bilo komaj 4 milione knjig v oOjezicih. Celi čas od leta 1440 do 1800 se je le za dva miljona knjig pomnožilo. Zdaj se trudi 5000 društev sveto pismo med kristjani in nekristjani razširati. Koroško. * Iz Koroškega dve vesele novice zastran slovenskih ljudskih šol oznaniti zamoremo. U Gospej sveti (Maria Saal) je služba šolskega učitelja prazna. Kakor se iz oznanila vidi, bode občina iz občinske denarnice vsako leto 160 rajn. sr. novemu učitelju plačevala Ako se še drugi dohodki te službe zarajtaja, more se ta služba med najboljše šteti. U ozna-nilu očitno stoji, da mora novi učitelj slovensko znati; občina sama je tako izrekla in gosp. dekan so to tudi u Celovških novinah oznanili. Pa vendar slišimo, da se mislijo tudi terdi Nemci zato službo oglasiti. Da so Nemci dro u stanu in tako prederzni, se kej tacega podstopiti, bi ne bilo nič kej tako novega; alj ko bi pa bilo kej novega, ko bi gospodi ne bili mož-beseda, in sicer take besede, ki so jo pred celim svetom izgovorili. — Druga veselica je tale: U srednjih Trušnjah (Mittel-trixen) pri Velkovcu se bode o vsih svetih tega leta nova šola odperla. Gosp. Jožef Na-gele, posestnik gornjih Trušenj da k tej reči lepo njivo, lep vert s sadjem i drevjem vred in še potrebno pohištvo na 10 let, in vse to iz gole ljubezni do ljudske omike in sreče. Občina se je zavezala prihodnjemu učitelju 200 rajn. sr. iz občinske denarnice dajati. Kmalo se bode na občinske stroške vse potrebno pripravilo s tim, da se bode to, kar ima patron priložiti, poznej zarajtalo. Lepa hvala in velika slava gosp. Nagele in celej občini, pa tudi čest slavil. Velkovskej okraj-nej glavarii in gosp. dehantu, ki sta se tako hitro in tako gorečo dobre reči poprijela in jo k cilju dopeljala. Po tem taj sliši ta služba me najboljše; nadjamo se, da'bode hvalevredna občina tudi učitelja dobila, kteri bode nje čest, veselje in sreča! Slovenci posnemajte te lep izgled svojih slovenskih bratov! — (Rčela.) Horvaška. Vse druge čete se imajo iz Hervaškega napotiti, perve pa na dom podati. * Časopis „Pravdonoša" , ki uŽadru izhaja, dobiva vedno več sočutja in donaša prav imenitne sodniške obravnave. Avstrijanska. Časopis „Presse" začne 25. t. m. na Dunaju spet izhajati. * Do 16. t. m. je bil za nov zajem sledeči znesek vložen: V banko v Beču 36,584,700 gld. Na spodnjem Avstrijanskem 145,100 » » zgornjem » 308,600 n V Solnogradu 73,100 n Na štajarskem 894,000 n „ Koroškem 31,000 55 „ Krajnskem 79,500 55 V Terstu 2,032,300 55 „ Tirolih 345,300 55 Na Češkem 4,129,900 55 „ Moravskem 1,192,300 55 „ Sileskem 223,300 55 V Galicii Na Ogerskem 1,432,500 55 „ Horvaškem 23,000 55 Skupej 47,640,700 gld. w 57. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista prinese sledeči ukaz. ministrov notranjih zadev in denarstva 4. septembra 1851, s kterim se dodatno k §. 6 najv. patenta 11. aprila 1851 derž. zak. št. 83 razglasijo na-tanjčneje odločbe čez poplačanje dolžnim na dolg prerajtanih kapitalov odškodbe in odkup-Ijenja pri odvezi zemljiš. 1. Načini poplačila. Dolžnim na dolg prerajtani odškodninski in odkupni kapitali za odvezo zemljiš z obrestmi (prihodki, rentami) vred, — kteri se imajo po preteku v 6 patenta 11. aprila 1851 (št. 83 derž. zak.) postavljene enoletne dobe najpozneje v dvajsetih letih s tim izplačati, da se letni zneski pravilno odplačujejo, se zamorejo na dvojni način (dve viži) poplačati: 1. ali s tem, da dolžni plača vsako leto prihodek (obresti po pet od sto) od kapitala, kar ga je bilo o koncu preteklega upravnega leta še na dolgu ostalo, in poverh tega dvajseti del (dvajsetino) tistega odškodninskega kapitala, ki ga je bil tikrat še dolžan, kadar je v 6 postavljena doba (brišt) nastopila, — ali pa 2. s tim, da se odškodninski kapital z vsemi obrestmi, kar se jih do popolnega izplačanja nabere, v več enačili letnih odplačil (oddol-živnih prihodkov, letnin) premeni, in da se — s plačevanjem teh večletnih nepremenljivih oddolživnih prihodkov ali letnin — kapital in obresti izplačajo. § 2. Razkazek ali tabela letnin A. Razkazek ali tabela A kaže oddolživne prihodke, z letnim plačevanjem kterih se v per-veni prcdelku nastavljeni znesek kapitala v 5, v 10, v 15 ali v 20 letih z obrestmi že v znesku zapopadenimi vred izplačati zamore. 3. Dolžnim je dano na voljo, se z letninami oddolžiti. Od 1. novembra 1851 naprej je vsacemu, ki je kak kapital za odvezo zemljiš dolžan, na voljo pušeno, si izbrati, da taistega z od-dolživnimi prihodki poplača, in zaprositi, da se kapital, kar ga je on za odvezo zemljiš dolžan, z obrestmi vred od začetka prihod-nega upravnega leta naprej, premeni v oddolživne prihodke, ki se bodo skozi 5, 10, 15 ali 20 let vsako leto plačevali. §. 4. Oblastnija, pri kteri se ima izreči, da hoče kdo tako plačevati. Ta prošnja se ima pri dačnii (davkarskem uredu),ki pobera davek od zemljiša, na kterem leži dolg za odvezo, uslno (z besedo) razložiti, in čez to se naredi in da pismo, za ktero ni treba nobene davšine plačati. Pogoj privoljenja v to prošnjo. Dačnija se ima, preden pismo napravi, od resničnosti kapitalov, za kterih spremembo gre, prepričati s tim, da uredske bukve in tiste dokazala pregleda, ki jih vdeležena sabo prinese, kakor tudi s tim, da vdeleženca samega zasliši in izpraša; ona ima zaderžke,če bi jih kaj bilo, odpraviti, in na to siliti, da se, preden pismo izda, vsi tisti deli kapitala in obresti (prihodki ali rente) v gotovem izplačajo, kteri so se bili za plačilo iztekli pred upravnim letom, s kterim se ima letnina začeti. Dačnija mora na pismu poterditi, da se je to zgodilo, in daje v lelnine spremenjeni znesek kapitala vgotovljen. 6. Tisti dolžni, ki v enoletni, v 6 patenta 11. aprila 1851 ustanovljeni dobi spremembe v lelnine ne sprosijo, izreko s le-tim, da si v §. 1. tega ukaza pod 1. povedano izplačevanje izvolijo, in imajo po tem dolžnost, s početkom pervega upravnega leta naprej: a) dvajsetino od veznega kapitala, kar so ga v tej dobi še dolžni, in ft) obresti po pet od sto, kteri se rajtajo od tistega kapitalovega zneska, ki je bil s koncom preteklega upravnega leta neplačan ostal, vsako leto v odvezni zalog (fond) plačevati, dokler se celi kapital ne poplača. S. 7. Tudi tem dolžnim, s kterimi je glede izplačevanja po poprejšnem §. 6 ravnati, je do-pušeno, v pervih za plačanje njih kapitala tekočih 15 letih, kadar si koli bodi, prositi, da bi se od sledečega upravnega leta naprej njih ostali dolg kapitala z obrestmi vred v tisto izmed letnin, ki jih tabela A pripuša, spremenil, ktera k večjemu toliko let znese, kolikor jim jih je bilo po poprejšnem izplačevanju še ostalo do polnega plačila. S takimi prošnjami je ravnati po prepisu §§. 4 in 5 tega ukaza. §. 8. Dobi ali brišti plačila. Kar ima kdo po enem ali drugem v 1 omenjenem izplačevanju na leto odrajtati (§. 6 a in b), mora v vsakem upravnem letu v štirih enacih delih od treh do treh mescev najpozneje dne 15. decembra, 15. marca, 15. junija in 15. septembra pri dačnii (davkarskem uredu) na račun odveznega zaloga plačati , ker bi ga sicer k temu s tistimi sredstvi prisilili, ki za iztirjevanje zemljiškega davka veljajo, in bi on moral ee opraviti zamudne obresti po pet od sto od dne, kterega bi bi I imel plačati, do dne, kterega je res plačila opravil. §■ 9. Dačnije imajo dolžnost, trimesečne ali kva-terne odplačila letnega dolga, preden se iz-teko (zapadejo) , jemati, kakor tudi dopustiti, da se na eno ali drugo kvaterno odplačilo le nekaj naprej odrajta, in vse opravljene plačila v plačilnih bukvicah zapisovati, ki jih imajo dolžni zastran odveze zemljiš. §. 10. Vsaki dolžni zamore enega ali več letnih zneskov svoje letnine, kakor tudi eno ali več odplačil kapitala (§. 6 a) naprej plačati. Ako kdo take poslednjič omenjene kapitalo-ve odplačila naprej plača, se mu zavoljo tega za sledeče upravno leto le tikrat po primeri obresti premene, če se odrajtajo , dokler perve tri kvatre upravnega leta teko. Te predplačila ima kontrolor nakazovati, davkar pa kakor plačila na rajtengo (a conto~) v dnevnik zapisovati. g. n. Vsaka dačnija je dolžna, tri dni po preteku vsacega mesca a) narejene letninske pisma z zaznamkom vred, in b) izkaz tislili dolžnih, s kterimi je ravnati po 6 tega ukaza, vodstvu (direkcii) odveznega zaloga pošiljati, in ob enem naznanovati, koliko je še kapitalov na dolgu ostalo. Tudi se dačnijam naloži dolžnost, slednjemu vdeležencu, kteri si letnino izvoli, le-to v njegove plačilne bukvice za odvezo zemljiš zapisovati. §. 12. Vodstvo odveznega zaloga ima poslane letninske pisma in zaznamke dolžnih, s kterimi je po §. 6 tega ukaza ravnati, po računarii prestresti dati, zaderžke ali spotike, če jih je kaj, odpraviti in potrebni predpis (zapis) napraviti v računskih bukvah odveznega zaloga , ktere se po obojem načinu izplačevanja posebej sumarno derže. §. 13. Po storjenem prepisanju v bukvah se imajo potrebni novi nakazi za potirjanje letnih dol gov dačnijam izdati, in dačnije izroče vdele-žencom take plačilne bukvice za odvezo zemljiš, ki v sebi zapopadejo, kar ima vsakteri na leto odrajtati po tistem izplačevanju, ktero si je izbral. H- 14. Vsakteremu dolžnemu, kteri s plačilnimi bu-kvicami za odvezo zemljiš izkaže, da je popolnoma vse letne dolge poplačal, mora, če po tem praša, vodstvo odveznega zaloga izročiti poglavitni in odpovedni pohotni list (kvi-tengo), s kterim se da izbris sprositi. Češka. V Pragi je bilo mesca augusta 120 za kolero bolnih. Med temi se jih je 41 ozdravilo, 66 umerlo in 13 je še bolnih ostalo. Tudi po kmetih se je kolera razširila in je samo v 10 občinah 235 oseb zgrabila, kterih se je 95 ozdravilo, 93 pa jih je umerlo in 47 je še bolnih ostalo. * Mesto Praga leži na prostoru 1398 oralov 1035 □ sežnjev. Ima 255 gazov, 59 tergov in 3337 hiš. Prebivavcev je razun Višehrada in posadke 124,181. * Iz Prage se piše, da se ima kneZjVVin-dischgraetz za civilnega in vojaškega poglavarja na Češkem izvoliti. * Čelakovski bo izdal pomnoženi slovnik Jungmana. Moravska, Moravska narodna jednola ima 80 vtemelji-telnih, 16 delavnih in 52 vdeležnih udov. Ogerska. Začasna občinska postava zaOgersko je že gotova in se ima skoraj razglasiti. * O povodji v Aradu se mnogo žalostnega naznani. Že čez 80 hiš se je sosedli. Mnogo utonjenih so že našli. Več rodovin je brez strehe, in brezkončno nadlogo tcrpe nekteri ljudje. Starši zdihujejo po svojih, otroci pla-kajo po svojih starših, cele rodovine zgubiv celo premoženje, prosijo pomoči. Naj starših ljudje se ne vedo spomniti, da bi bila kdaj tako strašna povodenj in da bi bila toliko nesrečo storila. Lombardo-beneško kraljestvo, Prihod njegovega veličanstva cesarja ima, kakor se pripoveduje, tudi politiški namen, ker bo v Verono več laških knezov, posebno velki vojvoda Toskanski, vojvoda Parme in Modene prišlo, tudi papež in kralj neapolitan-ski bosta ondi imela svoja poslanca. w Cesar ima dva dni pred kakor je bilo namenjeno v Milano priti, se pa 1. oktobra že spet na Dunaj vernuti. Tuje dežele. Bosna. Iz Carigrada se piše, da so mnoge tožbe zoper sedajnega poglavarja Bosne Hairedin pašata, ki je vse na to delal, staro trinoštvo spet vpeljati, turško vlado primorale, ga odstaviti in Sami pašata, pravičnega moža na njegovo mesto postaviti. Omer paša je posebno na to gnal, da se je Hairedin paša, pod kterim Bosna ne more srečna biti, odstavil. w „Osservatore dalm." naznani, da je seraskier Omer paša prepovedal avstrijanske ča-čopise brati. * Iz bosniške meje se piše 14. t. m. sledeče: Politiška vravnava Bosne je ravno beli dan zagledala. Dežela se bo v pet kajma-kamatov razdelila. Sedeži kajmakanov bodo: Bistrica, Banjaluka, Gradac, Tuzla in Zvor-nik. Kristjani ne nehajo tožiti, oni imajo zdajno stanje za težavno in ne pričakujejo nič boljega. Bolgarska. Iz Bulgarskega se slišijo žaloslne novice. Uboji se pogostoma pripete, ravno tako mo-ritve. — Deželni poglavar iz Drinopolja llalis paša je odstavljen, ker ni za to mesto. Njegov naslednik, bosnjak je vse tatarske beie odstavil in jih v ječo vergel, ker so bili za-stopljeni z nepokojneži. ♦ Francoska. * Na Francoskem je spel vse napeto. Govori se, da vlada meni narodni zbor že 10. oktobra spet skupej poklicati, ker sedajni stan ne dovoli, da bi do 3. novembra čakala. * Število tujcev, ki imajo po poslednjej postavi Francosko zapustiti, se na 10,000 raj-ta. — Sliši se, da je Košut vMarseille prišel. * Hči vojvodnje Montpensierske je dobilo pri kerstu nasledja imena: Marif, Amalie, Luise, Enriquita, Felipa, Antonie, Fernanda, Kristina, Isabella, Adelaide, Jeusa, Josefa, Joaquina, Anna, Francisca, Justa, Rulina, Francisca de Paula , Ramona , Helena , Ka-rolina, Bibiana, Polonia, Gaspara, Melchiora, Baltasara, Augustina, Sabina. — Londonski „Punch" misli, da bi bilo bolj prav malo in-fantko imenovati „lvalendara." Angleško. Angleški poslanec v Neaplu je zavolj imenitnih pogovorov v London poklican bil. Laška. V Rimu so pri preiskovanju mnogo orožja našli; vse puške in samokresi so bili nabiti in sablje in meči nabrušeni. * Siccardi je tiste denarje, ki so bili za njegov spominek nabrani, za spominek Kolumba dal, ki se bo v Genui napravil, vendar pa se bo tudi Siccardia spominek postavil. Španska. Španska vlada je sklenula spet 4000 vojakov na otok Kuba poslati. Španski poslanec v Londonu je več bark na Angleškem v ti namen kupil. En parobrod in dva vojaška brodova bosta veslala proti Kubi. * Na Španskem upajo, da se bo angleška in francoska vlada zoper severno Ameriko dvig-nula, da otok „Kuba" ne pride severnim Ame-rikancem v vlast. Rusovska. O kratkem ima ruska vlada razglas dati, po kterem se povabijo poljski bolj ari, knezi, grofi in baroni v ruski vojaški stan stopiti. * Ruski poslanec na Dunaju je c. k. mini-sterstvu zunajnih zadev 10,366 gold. 38 kr. izročil, ki so bili nabrani na Poljskem za pogorele, Krakovčane. * Med rusko in perziansko vlado je neka dražlijivost vstala, od ktere nekteri nič prida ne pričakujo. „Journal de Conslantinople" hoče vediti, da so Turkomani pred nekterimi mesci neke ruske barke na Černemmorju zažgali in ljudi v njih pomorili. Zavolj tega je ruska vlada tirjala, da se poglavar Mazan-derana odstavi in povelje dala cesarsko zastavo sneti, ako se to ne zgodi. Poglavar se pa ni odstavil, in tako je sovraštvo med Rusio in Perzio vstalo. Potem se naznani, da je poglavar Herata, Mehemed Khan umeri in da je Šah Perzije to mesto, akoravno je angleški poslanec zoper to bil, ukazal z vojaki posesti. Poljsko. Ruska vlada je povelje dala, da mora vsak, ki na Poljsko pride vse svoje imetje skazati, ako bi se primerilo, da bi se pozneje pri kom kaj več našlo, kakor je bilo napovedano, se mu bo vzelo. Turška. Na Turškem v mejnih deželah so vsi čolni vradniki odstavljeni in denarje in spise so zapečatili. * Res je, da je turška vlada begune v Kiu-tahii oprostila, kterih se bo nekoliko na Angleško in nekoliko v severno Ameriko podalo. Gerška. Iz Gerškega se piše, da je ondi vse napeto in da se vsako uro pričakuje kaj posebnega. Govori se o ovohanju velike demokratiške za-kletbe, ktere se je več imenitnih oseb vdele-šilo. Vradniki se odstavljajo in novi postavljajo. Skoraj vsi vradniki so prestavljeni. Sumi se, daje to vse zavolj zakletbe. Tudi mnogo ponarejenih bankovcev je med občinstvom; narodna banka je zavolj tega v velikem strahu. Amerika. Telegrafiško naznanilo iz New-Jorka pravi, da se je v VVašingtonu zvedilo, da sa je Lo-pec 25. augusta še deržal, pa malo moči je več imel; on če obupati in išče svoje in življenje svojih obvarovati a Ji pa drago prodati. Iz Nevv-Orleona ni pomoči dobil in vlada skerbi za to, da je tudi ne bo dobil. Afrika. Turška vlada je le pod tem pogojem dovolila železnico med Kairo in Aleksandrio napraviti, da se denar ne sme iz zunajnih de-želj na posodo vzeti in ljudje ne pri delu tlako delati. Azija, Iz Kantona se naznani, da na Kitajskem vstaja silno rase. Celi oddelki carskih vojakov so zastave popustili in se v verste vstajnikov vrinuli. Vstajniški car zapoveduje že čez 180,000 vojakov. Versko navdahnutje tira vstajnike naprej, ki hočejo čisto vero Konfucia ohranuli. Keršanstvo bo, ako vstajniki zmagajo, veliko terpelo, ker ga bodo hudo preganjali. Car je poslal v Tatario pomoči prosit ondašnje poglavarje. Vstajniki pa menijo vse Tatare sognali iz Tatarie. * Vstaja na Kitajskem se vedno širi, in cesarski vojake se ne morejo več braniti. V-stajniki so že glavno mesto dežele Kwang-si vzeli in denarnico glavnega komisarja uplenili. Stanišča vradnikov so poropali, drugih ljudi pa si niso ničesar dotaknuli. 30+ — S? jft Hfip MPMUrAlNUU 11®»» (Dalje.) Potem mu razjasne, še vedno stermevšu, čudne nagibe svojega djanja, omeni sanj, prošnje deklice, i kako da je ganjen od nje pobožnega moža poklical, ki mu je božje povelje razložil; naposled oznani terden sklep, s Petri-slavom mir storiti, njemu pa, ako serce ni nasproti, svojo Košaro v zakon dati, s ktero bi enkrat, ker sam ni imel naslednika, tudi bolgarsko žeslo prejel. Potem pokliče hčerko, da bi ji Vladimir sam zaročni perstan s desne podal. Duri se odprejo, plašne deklice stopijo v dvorano. Kakor v jasni noči med svetlimi zvezdami svetleja luna sije, taka je bila Košara med družicami vidili. Junak se zavzame i zastidi, ugledav jo, ter pobesi plašno oči v tla. Kdo popiše kipenje vnete deklice, ko vidi pred seboj, kogar je toliko dni v mislih i sercu nosila! Ali Vladimir, ko se mu stermeči duh poverne, ne more več besede v persih zaperte deržati, posili mu glas uide: .,0 nebeška de-„klica! zakliče, vili enaka, ki v naših gorah ,,junakom pomagajo, kakor ti meni, kako se ti hočem primerno za nezasluženo dobroto »zahvaliti? O svoboda je sladek dar, orlu pod »oblakom i košuti na planini, kakor blagorodnu »junaku enako draga! Ako mi Bog da, ter se »zdravo povernem v bogati dom očetni, te ho-»čem seboj, preserčno ljubo ženo, vzeti. Ne-»zmerno zakladov leži r kraljevih hrambah, »vsi ti tvoji bodo: zlato, srebro, drage ka-»mene, visokocene svilene i bagrene obleke, »vse ti bom poklonil, i česar bi še poželela, »ti bodo naše barke, ki brez čisla po sinjem »morju jadrajo, iz bogatih latinskih mest