r » ? Uiti® Upravništvo »Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 IvUaia .»bIi IaMaI« nmoMmt««a.t,»: četrtletno t di«, poiietao i« di», cei«kt» 31 di.; „ i„. Uredništvo ..Domovine«, Knaflova ulica 5/H, telefon 3122 do 3126 «"818 VSBKJCetrteK = gn^un « Foitnina plačan d t> gbtovlnJ^ Štev. 11. V Ljubljani, dne 10. marca 193? Kriza ima svoje korenine v pomanjkanju človečanstva Vse išče vzrokov svetovne gospodarske krize. Večina učenih ljudi trdi, da je vzrok današnjih hudih časov preobilica življenjskih dobrin, ki jo je zakrivil stroj. Pri tem pa pozabljajo, da so pri vseh neizmernih zalogah silni milijoni ljudi lačni in goli, drugi pa tekajo s svojimi zakladi iz ene države v drugo in gledajo, kje bi jih skrili. Morda bo pri teh besedah kdo mislil na razmere pri karteliranih industrijah. Toda kaj bi le tja gledali, na našo vas poglejmo! Danes so dražbe prav pogoste. Izklicna cena zemljišč, poslopij in nepremičnin dosega komaj četrtino resnične vrednosti. Če bi se prodajalo za resnično vrednost, koliko kmetij bi še ostalo, zmanjšanih sicer, toda še vendar zmožnih za življenje. Kakor gladne živali se zberejo sosedje k dražbi in se med seboj pomenijo, kdo bo kaj kupil. Tako gre vse posestvo na dražbi brez draženja za vzklicno Sveto pismo pripoveduje o starih Babiloncih, da so živeli v velikem blagostanju. Zgradili so ponosna mesta, da se še danes čudimo veličastnim zgradbam, ki jih odkrivajo v Mezopotamiji. Zlata, žlahtnih kamenov in dragocenih tkanin so bile polne hiše, po dolinah so se pa pasle črede tolste živine. . Blagostanje rodi kaj rado napuh in se je tudi babilonski narod v svojem izobilju prevzel. Pa so sklenili Babilonci, da bodo postavili stolp, ki bo segal prav do neba, da pogledajo, če stoluje gori res Bog. Ves narod je z navdušenjem pozdravil ta sklep in se je z vso vnemo vrgel na gradbo stolpa. S kraja je šlo delo naglo izpod rok. Seveda je požrla stavba mnogo denarja. Čim višji , je bil stolp, tem bolj so se praznile zakladnice. Narod je pričel godrnjati in lenariti pri gradbi, ker je videl, da ne bo nikoli dosegel s svojim stolpom neba. Tudi med učene graditelje je prišel razdor, ko so videli, da so se zmotili v svojih računih. Nič niso pomagale grožnje oblastnikov. Nihče se ni zmenil več za končni smoter gradbe, nastala je zmeda, da ni razumel več sosed soseda. Razočaran in truden se je vrnil narod na svoje domove. Nikdar več ni prišel do blagostanja in je izginil iz zgodovine. Za vse čase pa je ostala zapisana zgodba o babilonskem stolpu. Poznejši narodi sveta so tudi izkušali najti zadnjo resnico življenja. Toda zgodovina nam priča, da so jo zaman iskali. Človeštvo pa kljub vsem razočaranjem ne odneha. Zadnjih sto let je odkril človeški duh celo . vrsto prirodnih tajn in jih upregel v svojo korist. Blagostanje se je večalo iz roda v rod, ž njim je rasla samozavest narodov in prehajala v napuh. Angleški učenjak Darwin je postavil trditev, . oprto na dolgoletna lastna in tuja opažanja, da so se razvile današnje oblike in vrste rastlin in živali postopno iz nepopolnih in enostavnih. Njegov učenec Nemec Haeckel je pričel učiti, da se je človek postopno razvil iz opice. Vse to pa se seveda ne da dokazati. Tega se je zavedal tudi Haeckel sam in se je v svoji vnetni,' da dokaže resničnost svoje trditve, tako daleč izpozabil, da je ponaredil slike nerazvitih človeških plodov, da so bili slični opičjim. Napačno razumljeni nauk o izvoru človeka iz živali je škodoval dostojanstvu človeka. Človek je le prosvetljena žival, so premišljali slabiči, ki jim je bila odgovornost za slaba dela Ie v napotje pri brezobzirnem gaženju in tlačenju sočloveka. Če namreč nismo nič drugega kakor živali, tudi nimamo nikakšne odgovornosti ne pred seboj ne pred človeštvom. Če ni odgovornosti, je pa. človeku vse dovoljeno kakor vsaki živali. Nravni zakoni so na podlagi takih razglabljanj začeli vedno bolj izgubljati obveznost za človeštvo. Sebična želja po uživanju na račun sočloveka je bohotno rasla, z njo pa vse druge temne strasti,, ki so jih prej uzdali zakoni človeške duhovnosti in zapovedi verstev. Denar je postal edino merilo za vrednost človeka. Pohlep za de-j onim, ki jo obdelujejo, narjem je gnal človeštvo v zločine in dovedel do j Od veleposestniške zemlje v dravski bano-razsula človeške družbe, ki mu pravimo danes vini pride pretežni del na gozdove, zato je vse-kriza. I kakor težišče agrarne reforme v Sloveniji v ure- ceno na kose, gospodar z družino, ki mu je bila zemlja edino zavetišče, pa odrine v širni svef med gladujoče brezposelnike. Kje je tukaj duh človečanstva, kje so predpisi verstev! V vseh drugih stanovih je prav isto ljudožrstvo. Tako vidimo pri raznih podjetjih, kako znižujejo mezde siromaku delavcu. Človeštvo je ponosno na svoje tehnične pridobitve, aeroplane, avtomobile, radio in drugih sto in sto dobrin. Tako je ponosno na ta babilonski stolp našega dvajsetega stoletja, da je prodalo za ta stolp svojo lastno diiševnost in se ponižalo v sužnje strojev in denarja. Prav kakor pri gradbi svetopisemskega babilonskega stolpa so tudi danes zmedeni vsi narodi in se ne razumejo več med seboj. Kje je izhod iz te strašne mlakuže? Ni ga, trdijo prosvetljene glave. Ne verjemite jim, ker vam lažejo za svojo korist. Rešitev mora priti in bo prišla, ko bo človeštvo spet našlo pot nazaj do človečanstva in uresničilo nravni zakon vseh verstev: Božje kraljestvo mora biti v nas! Uveljavljenje novega obrtnega zakona Dne 9. t. m. je dobil zakon o obrtih obvezno moč. V šestih mesecih od tega dne se morajo, ne da bi se pobirale kakršnekoli takse, vpisati v registre vse sedaj obstoječe obrti, ki spadajo v krajevno in stvarno pristojnost dotičnih obče-upravnih oblastev. Vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, zavezan temu zakonu, mora v treh mesecih, to je do dne 9. junija, prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje svojo obrt ali svoj poklic. Prijavi je priložiti po dva prepisa in izvirnik obrtnega lista, odnosno koncesijske listine, če se prijava v predpisanem roku ne izvrši, obrtna pravica omenjenega dne ugasne. Imetniki obrti, za katere je poslej potrebno dovolilo, morajo v roku treh mesecev zamenjati dosedanje koncesijske listine, odnosno obrtne liste, odnosno dovolila z dovolili po novem zakonu. Vlogi je priložiti zgolj izvirno listino brez prepisov. Kdor se je doslej bavil s poklicem, ki se smatra po tem zakonu za obrt, pa po dosedanjih predpisih ni bil zavezan določilom obrtnega reda, mora v roku treh mesecev zaprositi za pooblastilo, odnosno dovolilo po novem zakonu pri pristojnem občnem upravnem oblastvu. Le-temu se listina izda, čeprav ne izpolnjuje pogojev tega zakona, ako je po dosedanjih predpisih pridobil pravico. Pratne osebe, med katerimi se razumejo tudi rokodelske zadruge, ki vodijo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, rokodelske obrti, smejo te obrti še naprej opravljati, če v, roku treh mesecev prilagode svoje delo odredbam tega zakona, sicer jim pravica ugasne. Če gostilničarji nimajo predpisane strekovne ali posebne izobrazbe, imajo pravico, opravljati obrt, čeprav ne izpolnjujejo pogojev tega zakona o dokazu izobrazbe, postaviti pa morajo usposobljenega poslovodjo, s katerim se odgovorni za izvrševanje obrti. Do nadaljnje odredbe se smejo dosedanje gostilniške obrti tudi še nadalje voditi z. imeni in nazivi kakor doslej in v obsegu, ki je bil doslej v navadi, toda z dosedanjimi nazivi se te obrti ne smejo premeščati ali zanje izdajati nova dovolila. Če so se na dan, ko je stopil ta zakon v veljavo, dobili vajenci brez pismene pogodbe, mora službodajalec najkesneje do 9. aprila skleniti za preostali čas pismeno pogodbo. Pogodba se sklene pri obrtni zadrugi, katere član je službodajalec, če pa take zadruge ni, pri občini, ki je pristojna po sedežu obrtne poslovalnice ali delavnice. Občina je pristojna tudi, če gre za ban vinsko zadrugo ali če ima zadruga sedež zunaj področja dotičnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, v katerem je poslovalnica ali delavnica. Zadruge ali občine morajo skrbeti za to, da ustrezajo sklenjene pogodbe predpisom tega zakona. Zadruga ali občina vodi za svoje področje register vajencev, ki se dobi v zalogi ekonomata kraljevske banske uprave, kjer naj občine, odnosno zadruge potrebno število izvodov lakoj zahtevajo. Prav tako je razdeljena v novem obrtnem zakonu tudi pristojnost glede registracije pomočnikov. Poslovne knjižice pomočnikov v smislu zakona se dobe v zalogi ekonomata kraljevske banske uprave, kjer naj občine in zadruge zahtevajo takoj potrebne izvode. | Razlastitev veleposestniških gozdov Z zakonom o likvidaciji agrarne reforme je j ditvi gozdne posesti. Zakon navaja glede ure-bila zaključena enoletna borba za pravično raz- ditve gozdne posesti posebne določbe za kraje, delitev zemlje onim, ki so je potrebni, odnosno ki jim primanjkujejo za obdelovanje potrebna zemljišča in kjer je prebivalstvo navezano na gozdno industrijo. Za take kraje se smatrajo srezl Sušak, Delnice in Vrbovsko (Gorski kotar) in vse področje dravske banovine. V Gorskem ko- taru in v dravski banovini morejo biti po zakonu, zemljiške zajednice, imovinske občine in skupine kmetovalcev (kot pravne osebe) agrarni subjekti tudi za gozdove, ki so potrebni za pašo, za oskrbo z drvmi in za ostale gospodarske potrebe. Te odredbe pa se nanašajo samo na ona velepose-stva, katerih gozdovi presegajo 1000 ha. Za razlastitev predpisuje zakon rok šestih mesecev po preteku roka, ki je bil določen za vlaganje prošenj interesiranih agrarnih subjektov za* dodelitev gozdnega zemljišča. Z izvršeno razlastitvijo je sedaj vprašanje ureditve gozdne posesti rešeno. Ker bi torej 18. februarja letos potekel rok za izdajo odlokov o razlastitvi gozdov, ki prihajajo za to v poštev, je minister za kmetijstvo izdal 16. februarja v sporazumu z ministrom za gozdove in rudnike in v soglasju z ministrskim svetom odloke, s katerimi se v dravski banovini razlasti v prid občinam okoli 40.000 ha veleposestniških gozdov. Kot agrarni subjekti so bile upoštevane le občine. Razlaščena zemljišča se bodo do nadaljnjih odredb vzela v državno upravo, ker bo končni odlok o upravi razlaščenih gozdov kakor tudi o načinu preskrbe kmetovalcev (na katerih korist se gozdovi razlastijo) z drvmi in lesom za gospodarske potrebe izdal kmetijski minister v sporazumu z ministrom za gozdove in rudnike. Razlastitev je bila izvršena tako, da so vele-posestvom, ki so prišla v poštev, z odloki razlastili celotno gozdno površino. Ono površino gozdov, ki veleposestnikom ostane kot izključna last po razlastitvi, pa si vsak veleposestnik izbere sam v teku pol leta. Po preteku tega polletnega roka pa se bodo na osnovi predloga veleposestnika v svrho zemljeknjižnega prenosa razlaščenih nepremičnin točno ugotovile parcele gozdnih površin, ki se imajo pustiti veleposestnikom. Pri tem se bo ugotovila tudi odškodnina za razlaščene gozdne površine in za morebitne stavbne objekte. Ker predpisuje zakon, da se mora pri razlastitvi gozdov gledati na ohranitev celote gospodarskih edinic in na potrebe lesne industrije v zvezi s preostalimi gozdnimi površinami veleposestva, zategadelj niso prišle v razlastitev vse gozdne površine do 1000 ha in je bilo veleposestnikom po večini prepuščeno več kakor 1000 ha. Od skupne površine razlaščenih gozdov v izmeri okrog 40.000 ha pride na veleposestvo Auersper-govih dedičev (v srezih Kočevju in Novem mestu) skoro polovica. Gozdna površina tega veleposestva meri okrog 22.600ha, od te površine ostane po razlastitvi veleposestvu še 3000 ha. Istočasno so bili tudi veleposestnikom v sosednem Gorskem kotaru izdani odloki o razlastitvi gozdov. Od ogromnega gozdnega velepo-sestva grofa Thurn-Taxisa v obsegu 41.600 oralov se razlasti 40.000 oralov. Ostane mu pa še 10.000 oralov v srezih izven Gorskega kotara. Končno se razlasti še od veleposestva dr. Kolo-mana Ghiczya 17.000 oralov, od veleposestva Sare Neubergerjeve 2670 oralov in od veleposestva Josipa Neubergerja 1600 oralov. Druga banovinska vinska razstava z vinskim sefmom v Ptufu oficijelni prijavi sreskemu kmetijskemu referentu v Ptuju. 3.) Za razstavo prijavljena vina odpošlje ali osebno odda vsak razstavljalec franko do 1. maja na naslov: Sreski kmetijski referent v Ptuju. 4.) Od vsake vrste vina je odposlati pet steklenic po sedem desetink litra, belo vino v renskih, rdeče vino pa v bordojskih steklenicah. Destilatov je poslati po dve steklenici. 5.) Kdor nima takih steklenic, naj pošlje vino od vsake vrste v treh slatinščakih po pet četrtin litra. 6.) Vino, namenjeno za razstavo in sejem, mora biti čisto in brez napak. Uporabijo naj se novi zamaški. 7.) Vsebina vsake steklenice mora biti zaznamovana na etiketi. Te so razstavljalcem pri sre>-skem kmetijskem referentu v Ptuju brezplačno na razpolago. 8.) Udeležba na razstavi in sejmu je brezplačna, prazne steklenice se vsem razstavljalcem vrnejo. 9.) Za razstavljalce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gnojil in za razstavljalce vina v lastnih paviljonih veljajo posebne določbe. V vinski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev ni. Vinska razstava, združena z vinskim sejmom, se prireja, da se vinska trgovina poživi. Iz teh razlogov so vabljeni vinogradniki in vinski trgovci kakor tudi izdelovalci strojev, orodja, umetnih gnojil in drugih sredstev, ki jih potrebujeta vinogradnik in kletar, da sodelujejo na drugi banovinski vinski razstavi in vinskem sejmu v Ptuju s svojimi proizvodi. Vsa pojasnila dajeta Vinarsko društvo in pa sreski kmetijski referent v Ptuju. Na seji Vinarskega društva v Mariboru je bilo sklenjeno, da priredi društvo ob priliki prihodnjega občnega zbora v Ptuju vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom. Načelništvo Vinarskega društva je v sporazumu s podružnico v Ptuju sklenilo naslednje: VI. redni letni občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju v soboto 7. maja letos ob 18. Dne 8. maja ob 8. bo imelo Vinarsko društvo četrti vinarski kongres v Ptuju istotam. Po kongresu 8. maja ob 11. bo v dvorani Društvenega doma v Ptuju otvoritev druge banovin- ske vinske razstave z vinskim sejmom, ki bo trajala od 8. do 10. maja. V tem času bodo poučni izleti v bližnjo in daljno okolico Ptuja, predvsem v Haloze. Pogoji za razstavljalce na vinski razstavi in sejmu so sledeči: 1.) Na razstavo so pripuščeni vsi proizvodi vinske trte iz dravske banovine (namizno vino, vino v steklenicah, peneče, dezertno in medici-nalno vino, konjak, tropinovka, droženka itd.), sredstva za pokončevanje trtnih škodljivcev, umetna gnojila in sodarski izdelki. 2.) Vina in drugo za razstavo je pripraviti zanesljivo do 1. aprila letos po točno izpolnjeni Politični pregled Pri proračunski razpravi v finančnem odboru so ob raznih prilikah mnogi poslanci opozarjali na gospodarske kartele, ki so jim očitali, da često zlorabljajo svojo moč na škodo prebivalstva. Napadali so jih, da s pomočjo svojega skoro monopolnega položaja drže cene mnogo previsoko in da zanemarjajo tudi kakovost izdelkov, ker se jim ni bati konkurence. Med drugimi sta bila kritiki izpostavljena Ivan Albreht: Mora Vsakdo bi bil zase prisegel, da govori resnico, za drugega pa spet glavo zastavil, da laže. Celta se je bila medtem prevalila mimo Hojnikovih in so krampi peli že globoko doli v gozdu, kjer se je spoštljivo umikala orjaškim hojam in se v lagodnih serpentinah spuščala po tu in tam precej napeti srtmini nizdolu. Časi je preskočila nagajiv hudournik, ki pa je v juniju miroval in ni dal delavcem niti dosti pitne vode, kaj šele, da bi jih pri delu oviral, časi pa se je v velikem loku splazila mimo grdo razrite grape in se plaho vila po složnem slemenu. Za vožnje, kar jiji je bilo sproti treba, so kmetje dajali vprego in ljudi. Tisti dan je bila poleg drugih spet Tršarjeva hiša na vrsti, gospodar pa je imel že naprošene kosce in grabljice in mu ni bilo prav nič ljubo, da mu je prišlo oboje na kup, vendar ni hotel odpovedati koscev in tudi ne iskati namestnika za cestno vožnjo. Poslal je tedaj Dolfeta tja, češ: <Še ti malo potrkaj cesto, bo vsaj bolj trdab Hlapčon ni bil nič kaj zadovoljen in je kislo gledal, ko je slišal druge odhajati v senožet. Nabralo se jih je bilo kakor kobilic; kajti senožet je bila razsežna in so jo računali na dobrih štirideset koscev. Okrog dvajset jih je prišlo in ne dosti manj grabljic. Dolfe je bil potolažen: «Dva dni imajo dosti in jutri bom lahko pri njih.» Medtem ko so kosci odšli še pred svitom, so se podale grabljice precej kasneje za njimi. Nekatere so nosile na glavi zvrhane jerbase: zajtrk in malico, druge putrihe z vodo in z vinom, vsaka pa še poleg tega svoje grablje. V belih, s čipkami okrašenih rokavcih, z rožastimi rutami čez ramena, v belih in svetlopisanih predpasnikih in z nageljni na nedrijih so bile v jutranjem solncu kakor živa gredica, ki se počasi pomika po kamenitem kolovozu. Zinki, ki je šla bolj zadaj, se je pridružila Hojnikova Minka v nadi, da se bo ta dan sama lahko prepričala, koliko je bilo zadnjič resnice v Cincljinih besedah, ko je pravila, kako je Tršarjeva vneta za Načeta. Z doma grede so dekleta molčala, ko pa se je skrila vas za njimi, ko jela prepevati o ravnem polju in o beli cesti in o fantu, ki gre vriskajoč k dekletu v vas, o rožmarinu in o dragem, ki noče biti pameten. Zinka se je v petju hotela strniti z družicami kakor že tolikokrat, toda glas ji je drhte zastajal. Kar je onim bilo zgolj zabava, je zanjo pomenilo grenko resnico. Mislila je nanj, ki se ga je bila oklenila z vsem srcem. Kaj je z njim? Po tisti prvi noči je ves živel zanjo. Gore bi bil prehodil, se je videlo Zinki, da je le prišel do nje. Nobena nevarnost ga ni splašila in nikdar ni bil pretruden, nič ni potožil, da bi mu kdaj manjkalo časa zanjo, zdaj pa je od ure do ure bolj mlačen. Nekoč ji je obljubil, da jo povede za telovo v Ljubljano, ali praznik je minil in ga ni niti videla tisti dan. Dva dni za tem sta se srečala in j:i je dejal, da je imel tedaj polne roke nujnega dela in da se ni mogel niti ganiti izpod strehe. Telovo — pa naj bi delal? Saj je vendar kristjan! Kmalu je slišala, da je v Za-plani veseljačil in se nekaj slinil okrog Popitove Hane. Kakor nalašč tja ga je moralo zanesti, da je bilo Zinki tem bolj nerodno; kajti k Popitovim bi imela priti Hojnikova Minka za mlado. Ali mora Konrad toliko piti, da ne ve, kaj počenja? Mogoče sploh ni vse res, kar ljudje gobezdajo, čisto iz nič se pa take novice tudi ne skvasč. Zdaj ga že ves teden ni na izpregled in tudi Cinclja nič ne ve o njem. Sploh tale Cinclja: vedno je na njegovi strani in vleče z njim. Za vsako nerodnost ve izgovor in zmeraj roti Zinko, da ne sme gospode soditi s kmetsko pametjo in ne gledati s kmetskimi očmi. Zakaj ji ni znala tako povedati, dokler je bil čas? Prej je bilo vse lepo in svetlo, zdaj je pa tako! Kako more biti takšefl, če je le kanec ljubezni v njem? «Kadar jaz umrla bom», so ta hip zapela dekleta, Tršarjeva pa si je zaželela, da bi jo bela dekla božja objela še tisto uro. clvam si se pa tako zamislila?> jo je pogledala Minka, ko je pesem utihnila. «Poslušala sem, ko so tako lepo pele», je odvrnila Zinka. je pomagala Zalka, Tršarjevi pa je Nevidna zaščita Vaše nežne kože. Volna in svila varujeta' Vaše telo mnogih ne» varnosti vlažnega irf mrzlega vremena. A Vaš obraz? Dajte tudi njemu zanesljivo zaščito -Elida Creme de chaquQ heure! S svileno nežnaf tenčico pokrije kožo,,y jo varuje in neguje . a Vi ste lepa vkijub dežju in neurju! ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE tudi kartel sladkornih tvornic in karte! tvornic za kvas Med poslanci je zato vzbudilo zadoščenje, ko so izvedeli za ukrepe ministra za trgovino in industrijo dr. Kramerja in finančnega ministra dr. Gjorgjeviča. Minister dr. Kramer je preklical svojcčasni pristanek vlade na sklep jugoslovenskih sladkornih tvornic, da se pridružijo mednarodnemu sladkornemu kartelu. Minister za finance pa je v novi zakon o trošarinah, ki je bil predložen narodni skupščini, vstavil predlog, da se poviša trošarina na drože za 4 Din, katerega poviška pa tvornice ne smejo prevalili na porabnike.. Nadalje so se razveljavili predpisi, po katerih'se do leta 1935. ne smejo izdajati nikake nove koncesije za ustanavljanje tvornic za drože. Ako bo narodno predstavništvo te predloge sprejelo, bo s tem razbit kartel tvornic za drože in kvas in je pričakovati, da bodo cene drož v kratkem času znatno padle. Ves svet je pretresla vest da je nenadno preminil bivši francoski zunanji minister Aristide Briand, velik državo k in neumftren poboririk miru. Naša kraljevina se ima velikemu pokojniku, prijatelju našega naroda, zahvaliti za številne usluge med vojno in po njej. Seja naše narodne skupščine v torek se je pretvorila v veličastno žalno manifestacijo, na kateri je naše narodno predstavništvo počastilo spomin velikega državnika. Sejo, ki so ji prisostvovali člani vlade, senatorji, poslanci, člani diplomatskega zbora in osebje francoskega poslaništva, je otvoril skupščinski predsednik dr. Kumanudi, ki je imel obširen govor o pokojnikovem delu. Zatem je govoril še minister za trgovino in industrijo dr. Kramer, ki je med drugim poudarjal, da bo Briandovo ime ostalo z velikimi črkami vklesano v zgodovino jiove Evrope kot največjega pobornika za mir med narodi. Naposled je bilo na predlog poslanca dr. Perica sklenjeno, da bilo, da bi se živa pogreznila v zemljo. V tem se je kopačeva zasmejala in prikimala: «Te dni se ga je bil tako nasrkal, da je za Prelomom onkraj Hojnika sedel na zavrtano skalo, ko je netilna vrvica že tlela in so bili delavci odskočili. Cestni mojster je rjul nad njim. da je bil že ves hripav, in ga nazadnje bojda komaj s kamenjem nagnal, da se je umaknil. Nekaj korakov je zamotovilil in že je počilo. Sama božja sreča, da ga ni ubilo.» Iz smeha so se zapored razposajeno oglasila dekleta: cZuljav ni...» , je spet povzela Hojnikova. «Če takole neumno kolovrati, ga utegne res kdaj zanesti tja noter, ko vendar vodi cesta tik brezna.» «Ali še niso mimo?» je medlo dahnila Zinka, ker se ji je zazdelo, da mora slednjič tudi ona nekaj reči. Lopačeva je povedala, da še niti zemlje niso odgrnili do tja, Zalka pa v smehu: «Potlej ima veseljak še dosti časa za pokoro.> Zinka je čutila njen pogled in trepetala: «Ta gotovo ve .. Mrzel znoj ji je silil na čelo dokler ji'ni Minka nevede priskočila na pomoč, češ: cNazadnje je vse skupaj neumnost. Kaj nas dedec briga, bodi tak ali tak!> Potlej je bilo govorjenje o nesrečah, ki so se že dogodile pri Darinčinovem breznu. Ono leto je bil omahnit vanj stari Zagoda, ki je tam bli/.u BREZJE-MOŠNJE. Sokolska četa Brezje-Moš-nje je pred kratkim prejela od kranjske sokolske župe potrjeno novo upravo, katere člani so: starosta Florijan Pohar, podstarosta Rok Knafelj, tajnica Tinca Švegljeva, blagajnik Jakob Grilc, načelnik Milan Pohar, načelnica Minka Klinar-jeva. Škoda, da ni v novi upravi dveh marljivih sokolskih delavcev, ustanoviteljev Sokola na Lepo bele zobe dobite in istočasno odstranite neokusno barvani zobni ob« ložek s stalno uporabo znane in dobre Chlorodont zobne paste. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. trame tesal. S plankačo vred je odklopotal v globino in ga je potlej ob povodnji šele na jesen tam doli v Planini bruhnila voda vsega razpadajočega iz zemlje. Po škornjih so spoznali, da je res pravi. — Včasih se čudno svetlika iz brezna. Bog ve, koliko duš se tam pokori! Kvatrne dni si nihče ne želi, da bi,ga tam zalotila noč. Naenkrat revež zgreši pot in naj se vrti kakorkoli, pride vselej nazaj k breznu, tako ga zmoti. Vešče švigajo križem, stokanje se sliši in vzdihovanje, ali Bog ne daj, da bi se človek oglasil. Njega dni se je bil tako zgrešil tam doli drvar Lukež. Blodi, blodi, sliši stokanje in pravi: tKriž božji, povej no, kdo si, da ti pomagam!* Tedaj zasliši: «Se bova že zmenila jutri osorej, ko bova dva!» Lukeža je stresel mraz in je ta bi p spet zasledil pot ter se v tek spustil domov. S svitom vred je stopil v hišo, povedal, kaj je doživel, opoldne je pa že zvonilo mrliču. Drvar Lukež je ležal na mrtvaškem odru. Ob teh mrkostih se je deklet zapored lotil strah. «Žareči ogenj brez plamena^, je zadrobila vitka mladenka in ustavila t(,k zamolkle grozni-čavosti, ko je preložila težki jerbas tovarišici in prevzela putrih od nje. V pesem se je z družicami zatopila sedaj celo Zinka, ki je izkušala vsaj za nekaj časa premagati glodanje v sebi. S seuo-žeti so se že jeli z ukan je m odzivati kosci pojo-i čim dekletom. Naenkrat je bilo, kakor da je sa- so stopili prvikrat na oder. Le tako naprej in pričakovati smemo, da bodo «Trije vaški svetniki*, ki jih pripravljamo za prihodnjo prireditev, privabili prav isto množico zabave željnih gledalcev. Naša marljiva režiserja, s. Pečnikova Mojca za mladinski del in br. Gerbec za odrasli del, sta lahko ponosna na uspeh. GORENJI LOGATEC. Brezposelnost je vsak dan hujša. Mnogo družin dobesedno strada. Zato je tem siromakom brezplačna koruza padla kakor iz nebes. Le škoda, da je je bilo premalo pri tolikem številu gladujočih. Obljubljene je še nekaj, ne čisto brezplačno, toda vsaj po znižani ceni. Da bi le kmalu prišla! — Stoletnico doktor Tyrševega rojstva je tudi naš Sokol proslavil nad vse dostojno. Dvorana je bila za tako slabo vreme še dosti dobro zasedena. Na sporedu so bili slavnostni govor, deklamacija, petje, tambu-ranje in izbrane telovadne točke vseh oddelkov. Navdušenje hvaležnega občinstva je raslo od točke do točke in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Vendar dvomimo, da bi si bilo občinstvo svesto, koliko truda in požrtvovalnosti vseh sodelujočih, predvsem pa vodečih funkcionarjev, je treba za en sam tak nastop. — Mraza smo letošnjo zimo postali že kar siti. Mraz je dosegel ob vodi celo 33 stopinj Celzija pod ničlo. Ko je malo odnehalo, pa je prišel zopet sneg. Nekateri prerokujejo, da se nam zato obeta dobra letina. Bog jih usliši! GORNJA RADGONA. Krajevni odbor JRKD je imel te dni ustanovni občni zbor v gostilni pri «Pošti* na Spodnjem Grisu. Izvoljen je bil šestčlanski odbor s predsednikom g. Francem Tala-nyijem, gostilničarjem v Gornji Radgoni, na čelu. KLADJE. Letošnji predpust je bil pri nas v znamenju krize, ker ni bilo v vsem okolišu nobene poroke. — Snega imamo več kakor dovolj in nam je prinesel letos spet obilo smučarjev v naše lepe hribe. Posebno ob nedeljah se jih kar tare in prinesejo tudi marsikakšen dinar v naše kraje. Da so se naši kraji tako priljubili smučarjem, je glavni vzrok pač to, ker so naši hribi v zadnjih desetletjih postali povsem goli. Prej ko je bil les še drag, so ga neusmiljeno sekali, sedaj pa se redkokdo briga za to, da bi spet nasadil posekane parcele. Prav tako so postali ljudje lahkomiselni, kakor je bil tisti osel, ki je bil zadovoljen, da je le zanj rasla trava. Če je že treba plačevati davek za gole parcele, je treba tudi gledati, da bo imel vsaj potomec koristi od tega, saj ni dvoma, da bo les spet dobil svojo primerno ceno. — Še druge vrste tujcev je vsak dan več pri nas, namreč beračev, ki so postali za naše samotne kmetije že prava nadloga. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Sokol je proslavil na svečan način stoletnico rojstva dr. Miroslava Tyrša 6. t. m. popoldne. Obisk je bil dober. Slavnost je otvoril starosta br. Skuhala, ki je podal besedo predavatelju br. Belcu, ki je v obširnih besedah orisal življenje ustanovitelja So-kolstva dr. Miroslava Tyrša. Sledili so nastopa članov in članic, šest deklamacij dece in nastop mladinskega pevskega zbora pod vodstvom šolskega upravitelja. Lepo proslavo je zaključil brat starosta z vzpodbudnim nagovorom. LJUTOMER. Naša Glasbena šola priredi v nedeljo 13. t. m. v Prosvetnem domu Sattnerjevo in Levstikovo proslavo. Nastopi čez 50 otrok v starosti od 5 do 14 let, ki zapojo najnovejše Sattner-jeve mladinske in Levstik-Adamičeve pesmi. Sledijo predavanje in deklamacije. Kot solista bosta sodelovala ga. Drvenikova in g. Schondorfer. Pridite v obilnem številu, da slišite naš mladinski zbor! Vstopnina zelo zmerna. MALA NEDELJA. Dne 14. februarja se je vršil ustanovni občni zbor sokolske čete pri Mali Nedelji. Na občnem zboru sta bila tudi br. Luka-čič in br. Lubej iz Ljutomera kot zastopnika mariborske sokolske župe in Sokola iz Ljutomera. V odbor so bili izvoljeni: starosta Ivan Čeh, pod-starosta Franc Spindler, načelnik Vinko Kapurr, prosvetar Janko Prelog mL, tajnica Nada Jen-čičeva, blagajnik Slavko Senči r, matrikarica Milica Kosijeva, revizorja Janko Prelog st. in Ferdo Lupša. Pristopilo je k četi takoj po občnem zboru 75 članov, člani in moški naraščaj že pridno telovadijo. Dramski odsek pripravlja za belo nedeljo 3. aprila svojo prvo igro Manice Komanove «Krst Jugovičev*. Nadalje irna na programu za binkošt-no nedeljo akademijo, pri kateri bodo sodelovali člani, pevski in dramski odsek. 4. septembra pa bo velika tombola. Sosednja bratska društva prosimo, da se pri določevanju svojih prireditev ozirajo na dneve naših prireditev in nas posetijo v obilnem številu. PODČETRTEK. Tu se bo v kratkem otvoril brezplačni tečaj umetnega vezenja in krojenja. RAČNA. Županstvo občine Račne je naročilo en vagon koruze za siromašnejše prebivalstvo. Občinski proračun za leto 1932. je od banske uprave potrjen. Trošarina na žgano pijačo se zviša od 6 na 8 Din pri litru. — Volilni imenik je na vpogled na občini. Brezjah, ki sta zaradi prevelike zaposlenosti v svojem poklicu bila prisiljena odložiti svoje funkcije. Nova uprava neumorno nadaljuje požrtvovalno delo svojih prednikov. Zaradi splošnih gospodarskih neprilik sicer ne bo mogla žeti tolikih uspehov, upamo pa, da bo kljub temu s pomočjo svojega članstva, ki je zelo požrtvovalno, ogradila in preuredila letno telovadišče ter postavila vsaj :začasno stavbo, da bomo mogli tudi v zimskem času uspešno delovati. — Namesto odstopivšega občinskega odbornika g. Alojzija Kocjančiča je bil imenovan g. Ignacij Šolar, gostilničar in posestnik na Brezjah. — Umrl je 1. t. m. v 61. letu starosti g. Janez Intihar. Zapušča vdovo in sina. Naše sožalje! — Na pobudo župana g. Valentina Tonejca se bo prenovila stara šola v stanovanjsko hišo za učiteljstvo. Dovažanje potrebnega materiala se je že pričelo. CERKLJE OB KRKI. Krajevna organizacija JRKD je bila minilo nedeljo pri nas osnovana. Na sestanek, ki je bil sklican v gostilni g. Vali-čičeve, so prišli' kljub slabemu vremenu pristaši od vseh strani. Sestanek je vodil župan g. Horva-tič, katerega so zborovalci soglasno izvolili za .predsednika. V organizacijo je takoj stopilo 30 Članov, ki so tudi takoj plačali letni prispevek po 5 dinarjev. Ker je občina obsežna, so se izvolili sedem članov broječ odbor in trije računski pregledniki. Porodilo g. predsednika je bilo sprejeto z odobravanjem. Vsi, ki imate smisel za skupno, ]k)šteno in odkritosrčno delo, stopite v novo organizacijo, katera bo vedno in povsod zastopala koristi svojih'članov. Pristopnina petih dinarjev je tako neznatna, da zaradi nje pač ne bo nihče okleval. Vsi, katerim je blagor občine pred očmi, naj se nemudno prijavijo v organizacijo. Čim. močnejša bo organizacija, tem večji bodo uspehi. Organizacija bo imela redne sestanke po potrebi večkrat na leto, odborove seje pa se bodo vršile redno vsaka dva meseca, v izrednih primerih pa tudi prej. Somišljeniki, na delo, da bomo pred-,njačili vsem drugim občinam in organizacijam. DOBOVA. Odkar se je osnoval Sokol, je dobilo naše društveno življenje velik razmah. Zadnja sokolska prireditev je bila Tyrševa proslava 6. t. m. Uprizorili smo s sokolsko deco dva prizora iz igre «Kralj Brkolin*, ki sta občinstvo nad v« zadovoljila. Posebno ljubek je bil nastop palčkov. Člani in članice s sokolsko deco so nam pokazali lepo igro «Krst Jugovičev*. Vsi igralci in vse igralke so se v vsakem oziru dobro odrezali. Čudil smo se tudi spretnosti naših novincev, ki mo božje solnce prepodilo vse neprijetne sence. Ukanje je bilo glasnejše in glasnejše in pesem vedno bolj živahna. Preden so odložile jerbase na ravnici pod orjaškim hrastom, so bile že celo razposajene, pa so zapele o tisti, ki bo vodila moža na sejem. Kosci so smeje se in ukajoč prihajali iz dolinic, s slemen in brežin ter odlagali orodje v senco. • «Rajši ga domov pel jam, še bolj ga bom ljubila*, je Nandeta vroče pogledala Kotnikova, a oče Martin, ki je bil tudi prišel kosit, jo je za-fiknil: 4 ^.Najprej glej, da ga boš dobila!* „ Kakor kresnice so se jeli utrinjati križem nagajivi pogledi. '«Bom pa za teto ostala doma*, se je odrezala Zalka. «Saj kot mi boste privoščili, kaj, oče?* «V bukvah še ni zapisano*, ji je vrnil očanec » Nande je pomagal dekletu: «Bomo pa v trsko vrezali.* Med smehom in dobrovoljnim bodicanjem so dekleta poveznila jerbase, ki so zdaj nadomeščali mize, in napolnila sklede. Pol leže pol sede so potlej zajtrkovali, hvalili vreme in se jezili na skalovje, krtine in mah, ki redči in mori travo. Zinka se je komaj nekoliko razvedrila, ko je spet prišla cesta na vrsto in s cesto vse ono, kar so bile grabijice med potjo premlevale. Moški so seveda bili o gosposkem pisaču drugih misli. Če pije, naj pije, zato je vino na svetu! Še sam Bog ga je pil. In dekleta ima rad? Kdo, zlodja, jih v takih letih nima? ^Nevoščljive, nevoščljive šo si naše dekline*, se je oglasil oče Lopač, ki mu je že sneg silil na glavo. Zinka se mu je prav iz srca nasmejala. Tako dobro ji je delo, da bi skočila in ga objela, čeprav je bil kocinast in zguban. «Vrh glave bi ga manjkalo puščati, če bi ne vedel, da je mlad*, se je očancu po svoje pridružil Brezarjev Nejče, a Kotnikova ga je zbodla: «Bi le rada vedela, kako bi ga pogledal, če bi ti jel siliti v zelnik.* «Kaj,» se je zaliahljal Nejče, «naklestil bi ga in k tebi bi mu svetoval,.. .> «Kujon nemarni*, se je zaskutilo Zalki. Nande je malce kapasto pogledal, Lopačeva Tilda pa je porednežu vrgla šop trave v obraz: Ker denar nekaterih držav, v katerih žive naši izseljenci, ne notira na borzi, navajamo za te valute uradne tečaje. Po teh tečajih dobimo: J avstrijski šiling za 7-80 Din; 1 belgo (belgijski denar) za 7-85 Din; 1 kanadski dolar za 55-90 Din; 1 nemško marko za 13-40 Din; J 1 madžarski pengo za 9-80 Din; p 1 halandski goldinar za 22-75 Din. Vojna škoda se je trgovala na zagrebški borzi po 245 do 247 Din, investicijsko posojilo pa po 62-50 do 64 Din. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na ljubljanskem živinskem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: voli I. vrste 5 do 5-50 Din, II. vrste 4 do 4-50 Diir, III. vrste 3 do 4 Din, krave debele 4 do 4-50 Din, krave klobasarice 2 do 3 Din, teleta 6 do 7 Din. Prasci za rejo so se prodajali po 80 do 100 Din za rep. PERUTNINA. Na mariborskem trgu so prodajali: kokoši po 25 do 40 Din, par piščancev po 30 do 65 Din in purane po 50 do 80 Din. MLEKO se prodaja v Mariboru po 3 Din za liter. JAJCA se trgujejo na mariborskem trgu po 0-60 do 1 Din za kos. KROMPIR se je v Mariboru podražil in se je trgoval po 1-50 do 1-75 Din za kilogram. Kratke vesti — Kmetijsko filmsko predavanje na Poljanah nad škof jo Loko bo v nedeljo 13. t. m. ob 15. v osnovni šoli. Predvajala se bosta dva daljša filma o napredni živinoreji iu o preureditvi zanemarjene kmetije, h koncu pa še dva zabavna filma s poučno vsebino. Vsi filmi so nazorni in nudijo obiskovalcem v živih slikah kratko šolo za izboljšanje kmetijstva. Filme bo pojasnjeval kmetijski poročevalec g. Sustič iz Kranja. Vstopnine ne bo. = XIV. kožuliovinarski sejem v Ljubljani bo nepreklicno 21. in 22. t. m. Ker bo to letos zadnja taka prireditev, je nujno potrebno, da lovci pošljejo vso kožuhovino takoj na «Divjo kožo* v Ljubljani, velesejem. Za sejem je prijavljenih že več dobrih kupcev iz inozemstva. Zrak v tesni sobici se je čedalje bolj mešal s strupenim plinom. Obupanke je oblival mrzel znoj, v obraz ji je pihal dih rešilne smrti. Videla je njeno koščeno roko, ki ji bo skoro zatisnila trudne oči v večno spanje. Kaj porečejo sosedje, ko bodo našli zjutraj mrtva — njo in nedolžnega otroka? Kdo jo bo opravičil pred svetom, kakor se bo opravičila sama pred sodnim stolom ... Tesno je privita k sebi speče dete in mu šepetala: za, ki v veliki meri žive od zaslužka delavstva. Govorili so še g. inž. Dostal, predsednik jeseniške podružnice Zveze kovinskih delavcev g. .kram, g. Urankar, g. Juvan, g. Škerlj in drugi. Po vsestranskih poročilih je bila sprejeta soglasno spomenica, ki se pošlje predsedniku vlade g. Petru Živkoviču, ministru za trgovino in industrijo g. dr. Kramerju, ministru za socijalno politiko in narodno zdravje gosp. Puclju, narodnemu poslancu gosp. Ivanu Mohoriču in drugim odločilnim čini-tc'jem. Spomenica navaja, da je KID napovedala s 14. t. m. odpust vsega delavstva v skupnem številu 2300 delavcev in nameščencev, češ, da nima obratnega denarja. Delavstvo in ostalo prebivalstvo prosi, da se onemogoči preteča katastrofa s j tem, da se da podjetju potrebno posojilo ali pa se. izvrši državen pregled nad podjetjem, kakšno je stanje njegovo in ali so resnične trditve o težavah glede obratne glavnice. * Odposlanstvo genovskega delavstva v Ljubljani. Te dni se je zglasilo v Ljubljani odposlanstvo s Senovega pri Rajhenburgu, da posreduje pri banski upravi zaradi odpustitve 300 delavcev in nameščencev v tamošnjem rudniku Trboveljske premogokopne družbe. Ker sta ban in pomočnik bana obolela, je sprejel odposlanstvo načelnik g. dr. Stare. Odposlanstvo je vodil narodni poslanec g. dr. Rape, ki je prispel iz Beograda. Po sprejemu pri banski upravi se je odposlanstvo zglasilo tudi pri ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe, pri rudarskem glavarstvu in v Delavski zbornici. Zastopstvo senovske občine in delavstva se poda tudi v Beograd. L epi beli zobje Ne bi rad zaostal poročati Vam svoje največje priznanje in popolno zadovoljstvo o Chlorodont zobni pasti. Več let že uporabljam "Chlorodont" in ljudje me zavidajo radi mojih lepib zob,katere sem dosegel le z dnevno uporabo Vaše Chlorodont zobne paste. S. Pavletie, M.... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto," tuba Din. 8.- iu Din. 13.-, ter zavračajte vsak nadomestek. Dobro orodje — lahko delo. Če greš v hosto sekat drva, vzemi s seboj ostro sekiro — potem je delo lahko. Ce fu-raš, vzemi s seboj fitrange, uzde is vrvi najboljše vrste, to je take, ki se ne strgajo zlepa in ki trajajo res dolgo Časa — potem je furanje veselje, ne pa jeza. Prvovrstne strange, uzde in vrvi so pa tiste, ki imajo privezan rdeč listek s pajkom in napis Grosuplje. Zahtevajte pri Vašem trgovcu samo take atrauge, uzde in vi-vi iu furanje bo lahko in luštno. žinskih članov, od katerih večina nima nikakih sredstev za preživljanje in je izpostavljena največji bedi. , vgv r^i * Prenos pupilariiili vlog odgoden za tri leta. Kakor znano, bi morali naši denarni zavodi, predvsem razne regulativne hranilnice, pri katerih se nahajajo vloge pupilarnega denarja, s 1. aprilom prenesti te vloge na Državno liipotekarno banko. Minister za trgovino in industrijo, g. dr. K r a -m e r, je glede na posebne prilike predložil finančnemu odboru narodne skupščine posebno dopolnilo k finančnemu zakonu, po katerem naj bi se prenos pupilarnih vlog na Državno liipotekarno banko odgodil za dobo treh let. Finančni odbor je sprejel ministrov predlog v obliki pooblastila, ki daje ministru za trgovino in industrijo pravico, da v sporazumu s finančnim odborom odgodi prenos pupilarnega denarja za tri leta. Pri tem ima minister za trgovino iu industrijo nalog, predpisati pogoje, ki se tičejo varnosti in obrestovanja pupilarnega denarja. Nove naložbe pupilarnega denarja se morajo s 1. aprilom vršiti izključno pri Državni hipotekami banki in so za točno izvrševanje tega predpisa odgovorni državni in samoupravni uradniki. * Žarnice za javno razsvetljavo oproščene trošarine. Po pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini občine ne plačujejo državne trošarine na žarnice, namenjene javni razsvetljavi, če se žarnice nabavijo neposredno iz inozemstva ali pa iz domačih tvornic za žarnice. Ker je v Jugoslaviji zgrajena tvornica za žarnice, je davčni oddelek finančnega ministrstva predpisal postopek za nabavo žarnic po občinah brez plačila trošarine za razsvetljavo krajev. Občina, ki bi si rada nabavila žarnice za razsvetljavo kraja od domače tvoruice, naj naroči žarnice neposredno pri njej iu naj v naročilnici navede, da bo žarnice rabila samo za razsvetljavo kraja. Nadzorni organ v tvornici žarnic bo dovolil določeno število žarnic brez plačila trošarine in bo o tem obvestil oddelek finančne kontrole, ki je pristojen za občino, katera si je žarnice nabavila. Oddelek finančne kontrole si bo zabeležil te žarnice in bo vršil strogo nadzorstvo nad njih uporabo. * VVestfalski rojaki odklanjajo protidržavno agitacijo. Gosp. minister za trgovino in inustrijo dr. Kramer je prejel spomenico Zveze jugoslo-venskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, ki je priredila 28. februarja v Essentt veliko zborovanje. Zborovanja so se udeležili številni zastopniki 43 društev in podružnic, organiziranih v Zvezi. Na shodu, ki je bil obenem izredni občni zbor Zveze, so vsi zastopniki najodločneje protestirali proti raznim našemu narodu sovražnim ljudem, ki poizkušajo zadnje tedne rovariti v \vestfalski jugoslovenski koloniji proti naši domovini in izkoriščati obupen položaj naših ta-mošnjih rojakov. Spomenica odločno odklanja vse te napade in izreka svojo globoko zvestobo kralju in domovini. Naposled se izraža v spomenici zahvala ministru za trgovino in industrijo gosp. dr. Kramerju in ministru socialne politike gosp. Puclju za vso podporo in zanimanje za vvestfalske rojake. * Komisar pri Kmetijski eksportni zadrugi v Mariboru. Te dni je banska uprava imenovala za komisarja Kmetijske eksportne zadruge dr. Vre- KLOBUKE za pomlad v najrazličnejših, najnovejših barvah iu oblikah, kakor tudi razne športne klobuke in čepice Vam nudi po nizkih cenah MIRKO BOGATAJ, klobučar, LJUBLJANA, Stari trg št. 14. Klobuke sprejema tudi v jjppravilo^ 98 carja. V najkrajšem času bo sklican izredni občili zbor zadruge, na katerem bo prišlo do končn odločitve, ali bo zadruga še nadalje poslovala. I preiskovalnega zapora bodo izpuščeni aretiran Roditelji zadruge Kenda, Krištofič in Zunkovič] ki bodo skupno s komisarjem uredili poslov knjige. * Društvo kmetijskih strokovnjakov za drav! sko banovino bo imelo svoj redni letni občni zbo v Ljubljani v soboto dne 19. t. m. v restavracij i.Zvezdi». Pričetek ob 9.30 dopoldne. Vsi abso venti kmetijskih šol, tudi nečlani, se vabijo redne člane je udeležba obvezna. * Smrtna nesreča Vrazovega pranečaka. Pre zadnjo sredo zvečer se je ponesrečil na pot proti domu g. Avgust Vraz, posestnik v Cerovei in župan občine Žerovincev. Zdtknil je s ceste tr: Padel je v čSPVw zZ.uapzezčk,fosS, hčkppšjlkv metre globoko in "dobil pri tem tako hude no' tranje poškodbe, da ni prišel več k sebi in je pr^ minil. Bil je star šele 52 let. Domoval je na rojsi nem domu Stanka Vraza, ki mu je bil prastfL Blag mu spomin! * Ameriški Slovenec ubit pred ŠanghajeiS Ameriški listi poročajo, da je padel pred Šan ghajeni Slovenec Julij Mrez, ki je služil v ame rišlti mornarnici. Ko je stal na straži, se je p< nesreči sprožila puška nekega drugega vojaka ii krogla je zadela Mreža v glavo. Mrez je tako umrl. * Bolečine pomirjujoča drgnenja pri bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, revmatič nih bolečinah itd. so vedno učinkujoča, če se za nj< porablja Fcllerjev Elsa^fluid, to skozi 35 let preizktji Seno domače sredstvo in kozmetikum. Poskusna ste: klcnica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. l'( pošti pošilja 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velik specialni steklcnici za 62 Din brez nadaljnjih stro škov lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Iilsa trg št. 360, savska banovina.' * Najdenček v spovednici mariborske cerkve V nedeljo po popoldanskem krščanskem nauku je v mariborski frančiškanski cerkvi neka gospa ki je v cerkvi še malo pomolila, naenkrat zašli* šala iz bližnje spovednice otroški jok. Vsa zain dena je šla gospa pogledat in našla v plenice pfr vito dete. Seveda je takoj pohitela to javit m bližnjo policijsko stražnico, odkoder se je s straž' nikom vrnila v cerkev in potem prenesla dete na stražnico. Dete je imelo na sebi belo snažno vol< neno srajčko in bilo zavito v plenice, med kate) rimi so našli listek. Na listku je stalo med drugirr zapisano z okorno pisavo: «Dete je ženskega spola in je bilo rojeno pri Sv. Lovrencu na Pq horju 25. februarja ob 1. zjutraj od matere, ki j« doma pri Sv. Marku niže Ptuja. Oh, kako s tež kim srcem se poslavljam in začnem pisati to pismo in kako težko se ločim od svojega otro čiča, katerega zaradi svojih staršev ne moren imeti pri sebi. Zato prosim dobre ljudi, naj b vzeli dete in skrbeli za njega. Za obleko in hrane bom že skrbela, če bom kaj zaslužila.« Na drug strani lističa je dostavila nesrečna mati, da dete še ni krščeno. Na stražnici so dobri stražnik ubogo dete napitali z mlekom, obenem pa javil: zadevo policijskemu predstojništvu, ki je tako, ukrenilo, da je bilo dete začasno sprejeto v Dečj« zavetišče. f * Smrt pod vozom. Franc Šinkovec iz Veni; pod Leskovcem se je pečal s prevažanjem drv in se je tudi v petek odpravil v družbi s pomagačen Puntarjem po drva. S polnim dvovpreženim VO' zoni*sta se vračala že dopoldne proti Krškemu pi strmi cesti. Z verigo sta še zavrla zadnje kolo i; nato pognala konja. Šinkovec, je stopal pred ko njema, Puntar pa za vozom. Naenkrat se je utrj gala veriga, ki je služila za zavoro, voz je po; gnalo naprej s konjema vred, ki sta v naslednjenj hipu podrli voznika iu ga pohodila. Nato je pa še voz s prednjimi kolesi zapeljal čezenj. Šinkovec je onesveščen s hudimi poškodbami obležal na cesti. Tudi takojšnja pomoč ponesrečencu ni mogla več pomagati. Z avtom so ga sicer prepeljali v krško bolnico, kjer pa jo kmalu izdihnil. Za-fpušča vdovo, s katero sočr-tvuje vsa okolica. ! * Obup železniškega '"uvaja. Na vzhodnem koncu trga Sevnice v žele; iiški čuvajnici je služboval in stanoval s svojo družino železniški čuvaj 371etni Lovrenc Iskra. Bi! je že dalje časa živčno 'bolan. Ponoči je pred kratkim tiho vstal iz postelje, se za silo oblekel in odšel iz sobe. Žena !se je kmalu prebudila in je hotela za možem. jToda nesrečnik je bil zaklenil vrata od zunaj in Ipustil ključ v ključavnici. Žena je poslala starejšo (hčerko skozi okno, da je odklenila. Ker je bila (Poč temna, je žena hitela klicat pomoči k bliž-jpjeniu sosedu, gostilničarju g. Valantu. Od čuvajnice so nato sledili stopinjam v snegu, ki so vodile k Savi. Tik vode na Gobovcah so našli od-Joženi telovnik z legitimacijo in uro. Takoj je bilo frvsem jasno, da se je nesrečnik pognal v vodo. (Nesrečnik zapušča vdovo in pet otrok. Z bridko prizadeto družino sočustvuje vse prebivalstvo. * * Smrtna nesreča v Trbovljah. Pri Dukičevem podjetju v Dobrni se je zgodila huda nesreča, ki §e zahtevala življenje 231etnega delavca Franca iSamoštora. Pri postavljanju tira je bilo namreč treba prestaviti tudi električni kabel. Nesrečno naključje pa je naneslo, da je delavec prišel v fdotik s kablom in se je mrtev zgrudil na tla. f * Smrtna nesreča pri smučanju. Pri Sv. Lenartu v Selški dolini se je primerila huda smučarska nesreča, ki je zahtevala življenje kmet-skega fanta Janeza Debelaka. Janez je bil vnet smučar, čeprav med začetniki. Fant je vozil ne-jdaleč od doma med drevjem, kar je bilo zanj Usodno. Zaradi hude strmine je pri eni izmed tfoženj izgubil oblast nad smučmi, ki so z bliskovito naglico drvele naravnost proti sadnemu drevesu. Le trenutek in nesrečni fant je treščil z iglavo z vso silo v deblo. Smrt je nastopila v vratkem času in je bila vsaka pomoč zastonj. * Smrtna nesreča pri vožnji. Minili četrtek se tje pripetila v okolici Guštanja huda nesreča, ki iŠe zahtevala življenje komaj 191etnega Toneta |{rivograda iz Guštanja. Mladenič je služil za (hlapca pri znanem lesnem trgovcu na Prevaljah. jutra j se je napotil s parom konj na Strojno po |es, ki ga je vozil gospodarju. Ko je imel voz naložen, se je pričela usodna vožnja navzdol. Gozd-»a cesta je zelo slaba in je bila vrhu tega še zle-penela. Na nekem ovinku, ki je znan kot zelo nemaren, se je voz, kakor je sklepati, nagnil k dve-ina jelšama. Fant je najbrž hotel voz obdržati, kar fje bilo zanj usodno. Voz se je zvrnil in mu v pravem pomenu besede zdrobil prsni koš. Ko so •ga našli, je bil nesrečni mladenič že mrtev. | * Najdba mrtveca v pilštanjskih gozdovih. V aoboto je bil prirejen v revirju hartensteinskih ■gozdov lov na divje svinje in sta lovca Kolar Andrej in Šturbej Jožef, oba iz Lesične, naletela ha mrtvega moškega, ki je ležal z obrazom obrnjen navzdol. Lovca tudi nista mogla spoznati rtnrtveca, ki je bil v obraz zelo izpremenjen. V ALesični sta dobila orožniško patruljo, ki je takoj Odšla na lice mesta, da ugotovi dejanski stan. Ko 'sta se orožnika vračala iz gozda, ju je srečal posestnik Anton Mercen iz Lesične, ki je izjavil, da pogreša 221etnega sina Antona, ki je 4. t. m. odšel z bratom Miho in sosedom Dvoršakom v graščinske gozdove spravljat drva. Ko so se omenjenega dne proti večeru vsi trije že odpravljali faomov, se je pokojni Anton še vrnil v gozd, češ, Sa bo privlekel še nekaj drv. Ker zvečer Antona iii bilo domov, so ga domači šli iskat k sosedom gn tudi v gozd. Pokojnik je bil že od nekdaj čudaškega vedenja in je večkrat ponoči izostal, ato se domači njegovemu izostanku tudi niso reveč čudili. Skrbelo jih je le to, ker je bil An-jton podvržen božjastnim napadom. Zato je nedvomno, da ga je usodnega večera vrgla božjast, kar je bilo spričo zime zanj usodno. ' * Groiovit samomor. Težavne gospodarske jrazmere so spravile komaj 321etnega posestnika Feliksa Šalamuna v Grušovi pri Sv. Petru kraj Maribora v obup, da si je na grozen način sam končal življenje. Vzel je steklenico lizola in ga popil, nato pa segel po nožu in si razrezal trebuh. JV smrtnem boju so ga našli domači in ga takoj prepeljali v mariborsko bolnico, kjer pa je bil ves trud zdravnikov, da bi ga ohranili pri življenju, zaman. Kmalu po prevozu je podlegel strašnim poškodbam. * Razbojniški napad na pohorskega župnika. Prebivalstvo v pohorskih naselih je silno razburjeno zaradi zločinskega napada, ki je bil izvršen v petek zvečer na župnika pri Sv. Martinu na Pohorju, g. Frana Sinka. Župnik se je vračal tisti dan zvečer iz občine v svoje na samotnem kraju stoječe župnišče. Na poti ni srečal nikogar. Ko pa je prišel do vrat in stopil na prag, se je nenadno pojavila za njim neznana postava in z vso silo zaloputnila vrata, ki so zadela g. župnika v hrbet, da je padel. Neznanec je takoj nato vrata povezal, da župnik ni mogel nazaj, nato je potegnil samokres in začel streljati v zid župnišča. Preplašeni župnik je odhitel izza vrat nemalo razburjen v zgornje nadstropje in nekaj časa pri oknu opazoval napadalčevo početje. Ta je še vedno streljal, se oziral v okna in zavpil: «Denar ali življenje!* Takrat je župnik v strahu, da zločinec ne pride v župnišče, res poiskal v predalu mize r.ekaj gotovine in jo vrgel napadalcu na tla. Zločinec pa se s skromno vsoto očividno ni hotel zadovoljiti in je ustrelil proti župniku ter ga zadel v levo stran glave. K sreči je krogla župnika le laže ranila. V tem času je prihitela v župnikovo sobo tudi kuharica, ki je začela na vso moč vpiti na pomoč. To je bilo seveda zaman, zakaj župnišče je preveč osamljeno in leži vas daleč spodaj. Napadalec pa se je kuharičinega kričanja menda vendarle prestrašil. Prenehal je streljati in -naposled izginil v noč. Za razbojništvo so orožniki v Slovenski Bistrici doznali naslednjega dne in so se takoj odpravili na lov za zločincem. * Drzen vlom v škofji Loki. škofjo Loko so obiskali drzni vlomilci, ki so imeli pri svojem poslu precej sreče. V noči od sobote na nedeljo so vlomili v prodajalno škofjeloške elektrarne, ki je v istih prostorih kakor pisarna elektrarne. Na-vrtali so blagajno in odnesli az okrog 25.555 dinarjev denarja. Orožniki sedaj iščejo vlomilce. * Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna «Franc Jožefova* grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, š : Železno zdravje. A: «V zadnjem času neprestano vzdihuješ. Kaj pa ti je?* B: cStrašno bolan sem. Neprestano me trga po ušesih, želodec mi nagaja, v hrbtu me trga ...»; A: «Oprosti vendar, dragi prijatelj, imeti mo« raš res železno zdravje, da vse to zdržiš ...* Dijaška. Starejša profesorica: «Kateri čas je vendar to, če rečem: ,Lepa sem'?* Dijak: ^Preteklost, gospodična profesorica.* Nov ženski list. Ona: «Kmalu začne izhajati nov list, ki bo. za* stopal ženske koristi.* ' On: «Kako se bo pa imenoval?* Ona: cZadnja beseda.* Med prijatelji. A: «Ti se pa zdaj dobro razumeš z ženo.* B: «Saj se moram, ker sem vs° prepisal na* njo. Te dni me pridejo rubit.. .* Znan obraz. Janez: iOprostite, gospodična, tak j se mi vi* dite znani! Moral sem že nekje videti vaš obraz.* Gospodična: «Ze mogoče, saj hodim že nekaj let s tem obrazom okoli.* k MALI OGLASI v 1 Posestvo, sestoječe iz hiše in hleva kakor tudi 8 in pol oral* zelo sadonosnega zemljišča, oddaljeno 20 minut od rudnika Hude jame, pripravno za rudarje, se proda a vsem inventarjem vred zaradi družinskih razmer za 60.000 Din. Več pove trgovina Klemen na Spodnji Rečici pri Laškem. . , SS Veletrgovina Ludovik Kuharič v Ormožu nudi najceneje vse pomladansko manufakturno blago kakor tudi železnico, traverze, cement, stavbni les, rezani les, nadalje vsakovrstna umeU , na gnojila in vsakovrstno pomladansko semenje. Tednik «Zabavni list» Stražišče pri Kranju. Vsaka številka samo 1 Din. htevajte brezplačne ogledne številke! 95» • --| J Brezobrestno posojilo za zidavo, nabavo parcele, sprovedbo že obstoječe vknjižbe v vknjižbo na cenejše obresti dobite pri Zagrebški stavbeno-kreditoi zadrugi. Zastopništvo: «Tehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Iščemo poverjenike! 75 Satnice in vse čebelarske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini F r. S t u p i c a, železnina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Gospo-svetska cesta št. 1. Trgovina z mešanim blagom se da v najem z vsem inventarjem vred. Trgovina se nahaja v dobrem prometnem kraju ob bano« vinski cesti in tik cerkve v okolici Ljutomera. Kje? pove uprava «Domovine». 96 Proda se malo, a rodovitno posestvo, ležeče ob državni cesti ter oddaljeno pol ure od kolodvora, četrt ure od cerkve in sedem minut od železarne na Muti. Posestvo je pripravno tudi za vsak obrt. Cena 90.000 Din. Prodajalčev naslov1 pove uprava «Domovine>. 97 Breipla'en pouk v sviranju._Navodila v ceniku. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! Kmetovalec! Krasne kodrčke dobite sami s česanjem z našim glavnikom „Galanta". Cene glav-niku 35 Din, Če se pošlje denar f vnaprej; po povzetju 10 Din več p za poštnino. — Galanta Companj, ' Ljubljana 3. Poštni predal 352. Razprodaje gramofonov, plošč, šivalnih strojev, koles pri nas ni, le cene smo globoko znižali „APOLO" - Ljubljana Miklošičeva cesta št. 4 — Palača „Grafike". Zahtevajte, cenik! Oglejte si zalogo! Oblačilno blago in vse druge potrebščine za vsakogar imata v zalogi po novih najnižjih cenah trgovini F. Senčarji v Mali Nedelji in v Ljutomeru. Prav tam se dobivajo tudi vsa semena. 90 lOOO Din plačam, ako Vam Radlo-Balzam ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. — Pošiljam Vam 2 dolarja za Radio-Balzam. Rojak g. Lapornik mi je dal lonček tega čudežnega zdravila. Nešteto dolarčkov sem porabila brezuspešno. To pošljite zame in za znance, ker vidim velik uspeh. S spoštovanjem Pavlina Glogovšek, Box 188, Blalne.Ohio, Amerika. — Cena Radio-Balzamu: lonček 10 Din (če se pošlje denar vnaprej) in 18 Din (po povzetju), dva lončka 28 Din ln trije lončki 38 Din. Razpošilja ga R. Cotič, Ljubljana (Šiška), Kamniška (Janševa) ulica št. 10 a. Glasbila za vse! Violine . ... od Din 68-— Gitare.....od Din 169-— Trompete ... od Din 430-— Harmonike ... od Din 69-— Kromatlčne In klavirske harmonike, vsi Jazz-lnstrumentl. Zahtevajte veliki brezplačni C E N I K od največje In najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavija MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 104. ŠK0RNJI: Kadar je blatno, deževno in vlažno vreme, kadar gnojiš in orješ zemljo, moraš imeti obutev, ki je nepremočljiva, s katero ne boš prinašal v hišo gnoja in blata in katero z lahkoto osnažiš. To so gumijasti škornji nalašč za Tebe, katere opereš z navadno vodo in Ti jih ni treba sušiti. Neprcmofljivi so in pomagali Ti bodo, da vsak čas in z mnogo manjšim naporom opraviš delo na polju. ( Polvisoki stanejo satno 99 Din, visoki (lo kolena £29 Din. Najnovejie dvokolo z motorčkom l'/4 K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za Igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. L., tovarna thokoles in otroških vozičkov Ljubljana, KarlovSka cesta St. 4. Nov poklic za dame in gospode z opremo pletilstva v hiši, Zajamčen mesečni zaslužek 1500 Din, ker odkupimo izgotovljeno pleteno blago, plačamo mezdo za pletenje In dobavljamo prejo za podelavo. Piši te še danes po grutis prospekte pod naslovom: Domača pietarska industrija št. 8 — Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2. SANDALE so potrebne vsakemu članu Tvoje družine za lepe pomladanske ilni. Otroci gredo v šolo najrajši v sandalah, gospodinja nosi doma najrajši sandale, a gospodar, ko pride s polja domov, si najbolj odpočije noge v udobnih sandalah. Sandale z usnjenim podplatom prodajamo št. 23-26 za 39 Din, št. 27—34 za 49 Din, Št. 05 do 38 za 59 Din, št. 39—46 za 69 Din. Naše izkušnje in naše znanje smo to pomlad posvetili temu, da obujemo Tebe, kmetovalec, in Tvojo družino v dobro obutev, in to za malo denarja. Da Vas obujemo tako kot nihče drugi v čevljarski stroki. Pridi s svojo družino v našo prodajalno, naši sotrudniki Vam bodo pokazali potrebno o"butev brez obveze za nakup. BTRAPACNI ČEVLJI iz mastnega usnja i močnim usnjenim podplatom, dvakrat zbiti, so Ti potrebni za vsa poljska dela, kadar je suho vreme, posebno so Ti pa potrebni, ko greš v mesto. Ti čevlji stanejo y vseli naših prodajalnah Samo 99 Din. Za dober material teh čevljev prevzemamo vsako garancijo. Za dečke c ,. 89 Din Za otroke ....«■...., 69 Din Izdaja za konzorcij «Domovine» Adolf R i b n i k a r, Urejuje Filip 0 m 1 a d i 6. Za Narodno tiskarno Fiao Jezerišek.