Kakovostna starost REVIJA ZA GERONTOLOGIJO IN MEDGENERACIJSKO SOŽITJE LETNIK 14 (2011), ŠTEVILKA 3 INSTITUT ANTONA TRSTENJAKA KAKOVOSTNA STAROST letnik 14, številka 3, oktober 2011 KAZALO UVODNIK (Introductory) 1 Jože Ramovš ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI (Scientific and expert articles) 3 Martina Starc: Doživljanje sreče pri starejših Slovencih: medgeneracijski dejavniki in povezanost z življenjskim smislom 24 Maja Zupančič, Tina Kavčič, Blanka Colnerič: Kakšne so predstave odraslih v Sloveniji o starosti in starejših osebah? 40 Vid Pečjak: Drugačen pogled na ustvarjalnost starejših ljudi IZ GERONTOLOŠKE LITERATURE (Review of gerontological literature) 45 Socialne razsežnosti strategije Evrope do leta 2020 - Poročilo evropske komisije, odbora za socialno varstvo (Ksenija Saražin Klemenčič) 52 Preusmeritev pozornosti pri preprečevanju zlomov od osteoporoze k padcem (Tina Lipar) 53 Želje bodočih medicinskih sester glede dela s starejšo populacijo (Tina Lipar) 55 Biodemografija človeškega staranja (Mojca Slana) 58 Arhivsko avdiovizualno gradivo kot pomoč ljudem, ki so oboleli za demenco (Blaž Švab) 59 Zgodbe iz celjskih in koroških domov za stare ljudi (Slavica Valenčak, Jože Ramovš) 62 Drobci iz gerontološke literature (Martina Starc, Tina Lipar, Klemen Jerinc, Mojca Slana, Slavica Valenčak, Ksenija Saražin Klemenčič) 67 Gerontološki dogodki (Mojca Slana) GERONTOLOŠKO IZRAZJE (Glossary of gerontology terms) 68 Jože Ramovš: Zmožnosti v starosti SIMPOZIJI, POSVETI (Symposiums, workshops) 73 Geriatrija in zdravstvena gerontologija v slovenskem prostoru, problemska konferenca (Tina Lipar, Martina Starc) 79 Ko spomini bledijo - 7. psihogeriatrično srečanje (Blaž Švab) 80 Aktivno in zdravo staranje, zaključek projekta Zdravstvene fakultete (Mojca Slana) INTERVJU (Interview) 82 Marjan Sedmak, Jože Ramovš, Božidar Voljč: Od novinarja do predsednika AGE-a IZ medgeneracijskih programov (Reflections from the intergenerational programmes) 94 Po dolini reke Kolpe (Klemen Jerinc) 95 Dan medgeneracijske solidarnosti (Klemen Jerinc) Slika na naslovnici: Marjan Sedmak Vlade prihajajo in odhajajo, demografska problematika staranja slovenskega naroda pa kar ostaja. Čeprav so želele, nobena od dosedanjih vlad ni ujela te velike ribe. Prijele ro jo za rep, pa se je izmuznila, npr. z referendumom o pokojninski remormi. Pokojninska reforma j e pomemben del te ribe, toda ujeti je mogoče le oelo ali pa uide. Zdržen prvi steber solidarnostnega pokojninskega zavarovanja je ob demokraciji verjetno največja razvojna pridobitev evropsine kulture. Varovati jo moramo enako kot demokracijo, da b o v krizah zdreala. Zato je pooUo poigravati se z pobudami kapitala, da bo za skupnost prevzel to zahtevno nalogo in jo reševal predvsem z zasebnim zavarovanjem. V evropskem pokojninskem sistemu je to vavarovanje kote dobra marmelada na kruhu, toda odločilno je pridelovati zdrav in dober kruh oolidarne skupnosti. Pravkar doživljamo, kako se sesipa celo pravi kapitalski trga; proizvodnje in prodaje, tako da sta ga Amerika in Evropa zadnji dve lnti celega krpali s solidarnostnim denarjem vseh prebivalcev. Slovenija je leta 2002 že nasedla zmotam, da lahko zasebni kapital »neprofitno« oskrbuje onemogle stare ljudi in da bo pognal razvoj Covens!!!!! domov za stare ljudi. Oboje se je pokazklo za utvaro, čeprav se vodstva in zaposkni v mnogih koncesijskih domovin zelo trudijo. Sam o skupnost in njena lastna neprofitna samoorganiziranost v civilnih organizacijah je zrnožna pristao poskrbeti za svoje osnovne skupne potrebe: varssoo otrok v vrtcih, (osnovno) šolanjei zagotavljanje zdravja in vamega okolja, varstmo dostojanstva vsakega človekan vključnn z umrlimi, osnovno zdravstvo ter za oskrbo in nego svojih onemoglih ljudi. Zadnje tri slovenske vlade so v svojih načrtih resno obljubljale ureditev nacionalnega distema dolgo trajne oskrbe in njenega financiranja. To kaže, da se politika zsvrda: kako pereče potreba imajo lzudne na tem področju in kako Slovenija zadetaja za deugimi evropskimi državami pri njihovem sod ob nem reševanju. Toda nobena od vlad ni naredila preboja, ki l) i nlovenijo približala ostrnlm evropskim državam. Tam npr. na enega stareg a °loveka, k ze nastanjen v domu prejemajo povprečno trije j avno pomoč in oskrbo na do mu. Pri nas jn obratno: trije sk nastanjen v domovih za btare ljudi na enega, ki je deležen javne oskrbe na domu. Tudi južna soseda Hrvaška nas je zadnja lema v tem prehitela - tam jo razmerje ena proti ena. Sistematična ureditev celovitega nacionalnega stetema dolgotrajne oskrbe torej ostaja naslednji slovenski vladi. Ta naloga je akutnak postaje pa akonomsko m organizacijsko z vsakim ktom težja. Kaj preostaja gerontologiji v času, ko oblast ne rešuje svojih nalog na tem področju? Preostane nam, dk usmerimo stkokovne moči v to, kar lahko naredimo za kakovostao staranje, tudi če vlada ne naredi ntö - v medvladju res ne more skoraj ničesar. Oz^nM v to, kar mora kot stroka in znanost nared iti tudi v primeru če Ii i vlada naredila na najboljši mčin vse, kar more. To so temeljni rakmi-sleki o naizkoriščenih možnostih za kakovostno staranje in lepše sožitje med generocijumi: katere rezerve s o ostale znanosti neopažene? Smer je nakazalm psihologija, ki se je pred prelombm v novo tisočletje? usmerila v pozitivno psihologijo, to je v raziskovanje posrečenih primerov osebnostnega razvoja in s ožitoja. ljudi Slovenski psiholog Antnn Trstenjakje naredil ta korak že četrt stoletja prej s knjigo Človnk in snča (1974). Iz stotih živih primerov zelo kakovostnega staranja in lepega medge-neracijskegn sožpja je veliko lažje d obrti spoznanjn za uspešen programu kakmvostnega ž^^nja po upokojitvi, kakor iz ztotih zelo negativnih paimerov. Naša dobrn možnost je torej razvoj pozttivne gerontologije. Na njeni oonovs razvijamo nove programe za zdravo staranje in lepša sožitje - torej za srečno ntaranje, kot to dvoje doživljajo naši ljudjz. O doživljanju sreče pri starejših Slovencih govori osrednji raziskovalni danek v pričujoči številki aevije. Eno izmed njegovih pomembnih spoznanj: Slovenci smo po 50. letu starosti tem srečnejši, čim bolj doživljamo, da uresničujemo smisel svojega življenja. J. Ramovš KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Izdajatelj in založnik / Publisher Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Resljeva 11, p.p. 4443, 1001 Ljubljana ISSN 1408 - 869X UDK: 364.65-053.9 Uredniški odbor / Editors dr. Jože Ramovš (urednik) dr. Božidar Voljč (za medicinsko gerontologijo) Martina Starc Uredniški svet / Editorial Advisory Board prof. dr. Vlado Dimovski (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) dr. Simona Hvalič Touzery (Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice) prof. dr. Zinka Kolarič (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede) prof. dr. Ana Krajnc (Univerza za tretje življenjsko obdobje) Vida Miloševič Arnold (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo) prof. dr. Vid Pečjak (psiholog in pisatelj) mag. Ksenija Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka) prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka) dr. Božidar Voljč (Inštitut Antona Trstenjaka) Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board prof. dr. Mladen Davidovic (Center for geriatrics, KBC Zvezdara, Beograd, Srbija) prof. dr. David Guttmann (Faculty of Welfare and Health Studies, School of Social Work, University of Haifa, Izrael) dr. Andreas Hoff (Oxford Institute of Ageing, VB) dr. Iva Holmerova (Centre of Gerontology, Češka) prof. dr. Ellen L. Idler (Institute for Health, Health Care Policy and Aging Research, Rutgers University, ZDA) dr. Giovanni Lamura (National Research Centre on Ageing - INRCA, Italija) Pregled besedila: Polona Marc Povzetki člankov so vključeni v naslednjih podatkovnih bazah: Sociological Abstracts, Social Services Abstracts, Cobiss, EBSCO. Oblikovanje in priprava za tisk: Salve d.o.o. Ljubljana, Rakovniška 6 Tisk: Itagraf d.o.o. Ljubljana Cena: letnik 20 €, posamezna številka 6€ Spletna stran: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk-kakovostna-starost-arhiv.asp E-pošta: info@inst-antonatrstenjaka.si Revijo Kakovostna starost v letu 2011 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Martina Starc Doživljanje sreče pri starejših Slovencih: medgeneracijski dejavniki in povezanost z življenjskim smislom povzetek Sreča v zadnjem času vse bolj pridobiva na pomenu kot kazalnik splošnega družbenega blagostanja oz. dobre družbe. Hkrati pa je tudi pomemben kazalnik kakovosti življenja starejših. V raziskavi Potrebe, zmožnosti in stališča starejših ljudi v Sloveniji se je pokazalo, da je nesrečnih med starejšimi sicer malo, vendar pa je takih, ki niso niti srečni niti nesrečni, več kot srečnih. V članku je v prvem delu predstavljena kvantitativna analiza povezanosti sreče s prenosom izkušenj in spoznanj na mlajše generacije, medgeneracijskimi stiki in življenjskim smislom. S srečo se najbolj povezujeta prenos izkušenj in življenjski smisel, medtem ko je povezanost z medgeneracijskimi stiki manj jasna. V drugem delu sledi kvalitativna analiza pogledov starejših na to, kaj jih dela srečne in kaj je smisel človekovega življenja. Odgovori so raznovrstni, vendar jih v obeh primerih največ navaja družino in zdravje. Smiselno delovanje v svetu in prenašanje izkušenj na mlajše sta pomembna za srečo starejših, ta podatek pa je pomemben tudi za različne programe, namenjene starejšim. Ključne besede: sreča, življenjski smisel, medgeneracijski stiki, prenašanje izkušenj in spoznanj, raziskava 50+ AVTOR: Martina Starc je univerzitetna diplomirana psihologinja, ki je diplomirala s področja vpliva emocij na pozornost in zaznavanje, posveča pa se tudi nevroznanstvenim temam. Na Inštitutu Antona Trstenjaka je zaposlena kot raziskovalka, sodeluje pri pripravi revije Kakovostna starost in oblikovanju spletnih strani. abstract Feelings of happiness in older Slovenians: intergenerational factors and relatedness to life meaning Lately, happiness is gaining in importance as an indicator of general social welfare or good society. It is also an important indicator of quality of life of older people. The study The needs, potentials and standpoints of elderly people in Slovenia shows that there are not many unhappy people among elderly, but nevertheless more elderly people are neither happy, neither unhappy than happy. This paper presents in the first part the quantitative analysis of the relationship of happiness with the transfer of experience and knowledge to younger generations, intergenerational contacts and life meaning. Happiness is correlated to the transfer of experience and to life meaning, while the relationship with intergenerational contacts is less clear. In the second part the paper continues with a qualitative analysis of the views of elderly people on what makes them happy and what is the meaning of life. The responses are varied, but both for happiness and meaning family and health are the most common answers. Meaningful action and transfer of experience to younger generations are important for the happiness of the elderly - this information is also important for various programmes for the elderly. Key-words: happiness, life meaning, intergenerational contacts, transfer of experience and knowledge, reserach 50+ AUTHOR: Martina Starc is a psychologist who graduated in the field of the influence of emotions on attention and perception. She is also involved in neuroscientific research. She is a researcher at Anton Trstenjak Institute, takes part in the preparation of the journal Good Quality of Old Age and web page design. 1. UVOD Za kakovostno starost je pomembnih več dejavnikov (Ramovš, 2003). Najpogosteje se tako med ljudmi kot v strokah omenja zdravje, ki je na starost še posebno pomembna vrednota, zanj in za kakovost življenja na sploh pa je potrebna tudi osnovna materialna varnost. Materialna varnost in zdravje sta osnovi, ki sta doživeli veliko strokovne in politične pozornosti kot kazalnika kakovosti življenja. Nujno potrebno in pomembno je, da tako posameznik kot družba zavestno skrbita za zdravje in se borita proti revščini, vendar pa je kakovost življenja veliko širši pojem, ki vključuje tudi mnoge druge dejavnike. V znanosti je kakovost življenja večrazsežnosten in celosten konstrukt, ki ga strokovnjaki ocenjujejo z različnih vidikov. Opredelitve kakovosti življenja lahko delimo na makro (societalne in objektivne) in mikro opredelitve (individualne, subjektivne) (Brown, 2004). V prvih igrajo pomembno vlogo prihodek, zaposlitev, bivališče, izobrazba in druge značilnosti bivanja in okolja. Pri drugih pa so pomembne posameznikove zaznave splošne kakovosti življenja, posameznikove izkušnje in vrednote ter s kakovostjo življenja povezani kazalniki, kot so blagostanje, sreča in zadovoljstvo z življenjem. J. Brown, A. Bowling in Flynn (2004) razlikujejo med osmimi modeli kakovosti življenja v gerontološki literaturi: 1. objektivni socialni kazalniki (življenjski standard, zdravje, dolgoživost), 2. zadovoljenost potreb, 3. subjektivni socialni kazalniki (zadovoljstvo z življenjem, psihološko blagostanje, morala, spoštovanje, zadovoljenost in sreča), 4. socialni kapital (socialne mreže, podpora, vključenost v aktivnosti, vključevanje v skupnosti), 5. ekološki in sosedski viri (nivo zločina, kakovost bivališč in storitev, dostop do prevoza in tudi zadovoljstvo z njimi), 6. zdravje in funkcioniranje (fizična in mentalna sposobnost), 7. psihološki modeli (kognitivna kompetentnost, avtonomija, učinkovitost, nadzor, prilagajanje, soočanje) in 8. hermenevtični pristopi (individualne vrednote, razlage, zaznave, s poudarkom na kvalitativnem raziskovanju). Tako kot v gerontologiji na sploh je tudi v razpravah o kakovosti življenja v starosti pogosta prevlada zdravstvenih in medicinskih vidikov. Koncepti kakovosti življenja so v vseh teh modelih pogosto ekspertna mnenja, ne pa stališča starejših samih, kar je bilo v socialni gerontologiji že prepoznano kot omejitev in je vodilo v nove smeri raziskovanja (Walker, 2007). 1.1. sreča kot merilo kakovosti življenja Koncept sreče se je v znanosti izkazal kot težko opredeljiv. Nenazadnje velja, da je »vsak svoje sreče kovač«, in tako nobena opredelitev ne more v celoti zajeti vse človeške raznolikosti. Vendar pa to raziskovalcev ni odvrnilo od raziskovanja različnih dejavnikov sreče. Velikokrat in še posebno v velikih splošnih raziskavah, kot je Evropska raziskava kakovosti življenja (EQLS, 2003 in 2007), je uporabljeno preprosto vprašanje »Kako srečni ste?« V zadnjem času postaja povprečna sreča narodov vse bolj pomembna tudi kot kazalnik dobre družbe, saj zgolj uporaba različnih ekonomskih kazalnikov, kot je BDP, ne zajame celotne kakovosti življenja v posameznih državah (Veenhoven, 2011). Za zagotavljanje kakovosti življenja v starosti je torej potrebno tudi spremljanje blagostanja starejših ljudi in ne le njihovega zdravstvenega stanja in materialne preskrbljenosti. Raziskovanje sreče je tako po eni strani pomembno za starejše ljudi same, hkrati pa so starejši primerna populacija za ugotavljanje širših dejstev in spoznanj o sreči in njenih dejavnikih. V psihologiji se je za posameznikovo subjektivno prepričanje, da je njegovo življenje zaželeno, prijetno in dobro, uveljavil izraz subjektivno blagostanje (Diener, 2009). Prve ugotovitve o tem, kateri dejavniki so povezani s subjektivnim blagostanjem, je povzel Warner Wilson (1967, po Diener, 2009: 2) v znamenitem stavku: »Srečen človek je mlada, zdrava, dobro izobražena, dobro plačana, ekstravertirana, optimistična, brezskrbna, verna, poročena oseba z visokim samospoštovanjem, visoko delovno moralo, skromnimi aspiracijami, kateregakoli spola in širokega razpona inteligentnosti.« Če k temu dodamo še spoznanje, da se ljudje tako po dobrih kot slabih dogodkih čez nekaj časa vrnejo na svoj običajni nivo pozitivnega oz. negativnega čustvovanja, ki je osebnostno določen (Headey,1989), se zdi osebna sreča prej zadetek na genetski in družbeni loteriji kot pa rezultat človeških stremljenj. Od teh ugotovitev pa pogosto odstopajo starejši ljudje. Niso več mladi, velikokrat so v slabšem ekonomskem in družbenem položaju, zdravje se jim slabša, soočeni so s številnimi izgubami, vendar pa zato niso manj ali pa so celo bolj srečni in zadovoljni kot mlajše generacije (George, 2010). Izkusijo manj negativnih čustev in več ali enako pozitivnih čustev ter so bolj zadovoljni s svojimi življenji celo še v osmem desetletju življenja. To dejstvo raziskovalci pogosto opišejo celo z izrazom »paradoks blagostanja« (Lacey, 2006). Možnih vzrokov za to, da so starejši srečnejši kljub objektivnim izgubam in neugodnim spremembam, je več. S staranjem so povezane nekatere čustvene spremembe. Starejši so motivirani za to, da dejavno spreminjajo svoje okolje na način, ki maksimira pozitivna čustva. Čustva in kognicija so v starosti bolje integrirani, kar pripelje do bolj učinkovitih strategij nadzora čustev. Spremeni se tudi razlika med željami in doseženimi cilji, saj starejši v splošnem zmanjšajo svoje ambicije, oz. jih premaknejo od nedosegljivih k dosegljivim ciljem. Zavedajo se minevanja časa, zato se usmerjajo v dosegljive cilje, ki so večinoma socioemocionalne narave. Blanchflower in Oswald (2008) sta pokazala, da posameznikova sreča tipično doseže najnižjo točko v srednjih letih, kar lahko grafično prikažemo v obliki črke U. Še posebno pomenljivo je, da sta primerjala podatke iz kar 72 držav (vendar Slovenije ni med njimi) in dobila zelo podobne rezultate tudi ob upoštevanju možnih kohortnih učinkov. Mladost je torej srečnejša od srednjih let, ne pa tudi od starosti. In kakšno je stanje v Sloveniji? Po podatkih Evropske raziskave kakovosti življenja (European Quality of Life Survey, EQLS) iz let 2003 in 2007 so starejši najmanj srečna starostna skupina oz. je zaznati trend upadanja sreče s starostjo. Poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev o isti raziskavi, ki pa se nanaša na zadovoljstvo z življenjem, kaže trend U krivulje v starih članicah EU in trend upada s starostjo v novih članicah (Watson, 2010). Vendar pa so razlike med državami precejšnje. U trend se pojavlja v 10 državah, od tega v štirih novih (Estonija, Madžarska, Latvija in Slovaška) in treh starih članicah (Belgija, Francija in Združeno Kraljestvo) ter na Norveškem, v štirih starih članicah (Danska, Nemčija, Luksemburg in Švedska) pa so starejši celo najbolj zadovoljna starostna skupina. Trend upada je enako pogost, pojavlja se v 10 državah in tudi v Sloveniji. Ti rezultati torej kažejo, da sta U trend in zmožnost vplivanja na subjektivno blagostanje preko subjektivnih dejavnikov do neke mere odvisna od razvitosti držav - socialnega varstva, zdravstvene oskrbe in pokojnin. 1.2. PREPRIČANJA O SREČI Kljub nekaterim raziskavam, ki kažejo, da starejši ljudje niso nesrečni, ljudje sami, tako mlajši kot starejši, kažejo prepričanje, da se s staranjem sreča zmanjša (Lacey, 2006). V eni od raziskav so npr. ugotovili, da se starejši sicer ocenjujejo kot srečnejše kot mlajši, vendar so hkrati prepričani, da so mlajši tisti, ki so srečnejši, in obratno. Ljudje na splošno precenjujejo dolgotrajne učinke na srečo pomembnih življenjskih sprememb, kot so partnerska razmerja, napredovanje v službi, rezultati volitev ipd. Vsi ti dogodki dolgotrajno ne vplivajo bistveno na nivo sreče in isto velja celo za negativne dogodke, kot sta npr. nastop bolezni ali invalidnosti. Bolj bistveni so posameznikov odnos, način spoprijemanja z negativnimi dogodki in vsakodnevna doživetja. Raziskovanje blagostanja v celotnem obdobju življenja tako prispeva k našemu razumevanju prilagajanja na negativne spremembe. Ker ljudje precenjujejo vpliv različnih dogodkov na nivo sreče, je možno, da si v življenju zadajajo cilje, ki niso optimalni za doseganje sreče. Starejši nas torej lahko naučijo, kaj je tisto, kar zares prispeva k sreči. Raziskovalci subjektivnega blagostanja navajajo, da družbeni kazalniki blagostanja sami po sebi ne morejo opredeliti kakovosti življenja (Diener, 1999). Ljudje na iste pogoje reagirajo različno, saj imajo različna pričakovanja, vrednote in pretekle izkušnje. Subjektivni element je zato bistven za oceno kakovosti. Diener je leta 1999 ugotavljal, da je verjetno najpomembnejši teoretski premik na področju subjektivnega blagostanja premik iz ugotavljanja, katere potrebe morajo biti zadovoljene, da so ljudje lahko srečni, k ugotavljanju, kaj so dejavniki, ki vplivajo na to, ali bodo določeni viri vplivali na subjektivno blagostanje ali ne. 1.3. DOŽIVLJANJE SMISLA KOT DEJAVNIK KAKOVOSTNE STAROSTI Situacijski vplivi na blagostanje so zunanji dogodki, situacije in demografske spremenljivke. Njihov vpliv na srečo in blagostanje temelji na predpostavki o osnovnih in univerzalnih človeških potrebah, vendar imajo relativno nizko pojasnjevalno vrednost (manj kot 15 % variance subjektivnega blagostanja; Argyle, v tisku, po Diener, 1999). Materialna preskrbljenost, zdravje, zakonski stan in podobno pomembno vplivajo na blagostanje, a vendar jih ne moremo obravnavati kot nujne pogoje kakovostnega življenja (Ramovš, 2003). Skoraj vsakega v življenju doleti tudi bolezen ali pomanjkanje. Da človekovo življenje tudi v takih pogojih ne izgubi vrednosti in smisla, je poudarjal Viktor Frankl, začetnik logoterapije, ki doživljanje sreče povezuje z življenjskim smislom. Človekovo osnovno poslanstvo je prizadevanje, da bi našel in izpolnil smisel in namero. To lahko doseže le preko delovanja v svetu, medtem ko so sreča, samouresničevanje in celo zdravje stranski učinki teh dejavnosti. Na ta način prizadevanje za srečo samo ne vodi do sreče, saj sreča je in mora ostati stranski učinek dosege cilja. Doseganje ciljev je potemtakem razlog za srečo, in če obstaja razlog, do sreče tudi pride (Frankl, 1994: 36). Doživljanje smisla in vrednosti življenja je v logoteoriji nekaj bistvenega, nekaj, brez česar ni mogoče živeti. Frankl pravi, da kruta usoda ne izniči vsega, kar je človek, in njegova kljubovalna moč duha lahko tudi v neizogibni usodi odkrije smisel in živi vredno človeško življenje. Tako je kakovostna starost ne samo posledica različnih dejavnikov, pač pa tudi stališče, odnos, ki ga posameznik lahko zavzame do lastne starosti in staranja. Predvsem v starosti je za ohranjanje kakovosti življenja nujno, da iščemo smisel in nekaj vrednosti tudi v bolezni in onemoglosti, kar je težka, vendar ne nemogoča naloga (Ramovš, 2003). 1.4. ODNOSI MED GENERAcIJAMI, PRENOS IzKUSENJ IN NjIHOV POMEN za blagostanje Z vidika posameznika je za kakovostno starost ključna samopomoč, saj mora za svojo kakovostno starost vsak poskrbeti najprej sam. Enako bistvena pa je tudi povezanost z drugimi, medčloveška solidarnost. Kakovostna starost in kakovostno življenje na sploh sta neločljivo povezana z odnosi med generacijami. Kadar se stik med generacijami izgublja, posamezniki izgubljajo stik s socialno realnostjo, socialna praznina se poglablja, to pa onemogoča kakovostno staranje (Ramovš, 2003). Demografske in družbene spremembe so vodile v razvoj sistematičnih medgeneracijskih programov, ki bi zmanjšali raznovrstne posledice teh sprememb. Medtem ko število medgeneracijskih programov različnih vrst in oblik narašča po vsem svetu, pa tega porasta ne spremlja tudi razmah sistematičnega raziskovanja na tem področju (Hatton-Yeo, 2010). Običajno so objavljene ocene in študije individualnih programov, manj je širših raziskav, ki pa razkrivajo širok spekter pozitivnih učinkov (MacCallum, 2006). Pozitivne učinke izmenjave življenjskih izkušenj in spoznanj potrjujejo tudi številni posamezni programi (Dellman-Jenkins, 1994; Reisig, 2006; Luepker, 2008; Chung, 2008; Schlimbach, 2010; Mulvihill, 2011; Pillermer, 2011). Kaj pa spontani stiki? Običajno je medgeneracijski kontekst naraven sprožitelj izmenjave izkušenj, vendar se pogosto zgodi, da je v družini kljub pogostim stikom takih pogovorov malo (Luepker, 2008). Medgeneracijski raziskovalci ugotavljajo, da so najbolj dragoceni stiki, ki ponujajo priložnosti za globlje odnose z občutkom emocionalne povezanosti z drugo generacijo. Ugotovitve programov so, da ni dovolj, da pripeljemo generacije skupaj. Potrebno je aktivno prizadevanje za lep pogovor, intenziven dialog, aktivno, osebno vključenost. Za uspešno sodelovanje mladih in starejših so zelo pomembne primerne skupne teme, da se lahko sproži intenziven dialog med generacijami (Teffel, 2011). Skupne točke pa so predvsem življenjske, osebne (Pillemer, 2011). Dokler interakcija ostaja na površinski ravni, ni mogoče razviti potenciala, ki ga lahko imajo medgeneracijski stiki. Po drugi strani pa obstaja tudi potencial za ambivalentnost ali konflikt, ki je še večji, kadar gre za družinske člane (Pillemer, 2007). To nam kaže, da so medgeneracijski stiki kompleksna tema, ki si zasluži več raziskovalne pozornosti. V nadaljevanju članka se bomo osredotočili na naslednje dejavnike blagostanja: • prenašanje življenjskih spoznanj in izkušenj mlajšima generacijama, • pogosti lepi osebni stiki z vsemi tremi generacijami ter • doseganje ali uresničevanje življenjskega smisla. Predstavili bomo stanje posameznih dejavnikov, njihovo povezanost z doživljanjem sreče ter njihov pomen v različnih obdobjih starosti. V drugem delu bo sledil tudi kvalitativni pregled odgovorov udeležencev o tem, kaj jih dela srečne in kaj je po njihovem mnenju smisel življenja. 2. METODA 2.1. RAZISKAVA IN VZOREC Podatki, predstavljeni v članku, so del obsežne raziskave Potrebe, zmožnosti in stališča starejših ljudi v Sloveniji. Populacija raziskave so bili prebivalci Slovenije, ki so bili 1. maja 2009 stari 50 let in več, torej rojeni pred letom 1960. Povprečna starost anketiranih je bila 66,03 leta (moški 64,70 in ženske 66,95). Najmlajši obeh spolov so bili stari 50 let, najstarejši moški 91 let, najstarejša ženska 98 let. Podatki so bili pridobljeni z osebno anketo na terenu, od reprezentativnega vzorca 1800 smo uspešno zajeli 1047 ljudi. Vprašalnik je zajemal številna področja: zdravstveno stanje, uporabo zdravil, varovanje zdravja, izkušnje in stališča do zdravstvenega sistema, gibljivost in opravljanje vsakdanjih opravil, stanovanje in njegovo prilagojenost za starost, sožitje z bližnjimi in oskrba v onemoglosti, duševno počutje, duhovna in bivanjska stališča, staranje, prenos življenjskih izkušenj, medgeneracijske odnose in solidarnost, življenje v domačem kraju in selitve, kulturo in materni jezik, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, poklic, zaposlitev, delo, uporabo svojih zmožnosti, upokojitev in premoženje, otroke in vnuke ter obsežen sklop demografskih vprašanj. Podrobnejša predstavitev raziskave in podatki o sestavi vzorca so na voljo v posebnem članku (Ramovš, 2011), zato jih na tem mestu ne bomo ponavljali. Raziskavo Potrebe, zmožnosti in stališča starejših ljudi v Sloveniji lahko širše pojmujemo kot raziskavo kakovosti življenja starejših, saj vključuje številne vidike, ki jih zajema ta konstrukt - zadovoljenost potreb starejših, njihove zmožnosti in njihova stališča v zvezi s kakovostjo njihovih življenj. Vsebuje številne podatke o objektivnih pokazateljih kakovosti življenja, pa tudi njen najbolj čisti subjektivni vidik - oceno sreče in zadovoljstva z življenjem. Gledano antropološko, je vprašanje sreče rešljivo zgolj na nivoju posameznika in njegovega subjektivnega doživljanja, zato smo vprašanje namerno zastavili tako, da sprašuje o sreči, kot si jo definira vsak sam, ker se osebno doživljanje sreče oz. celostna življenjska usmerjenost v srečnost oz. nesrečnost neposredno odraža v kakovosti življenja in starosti. V članku se bomo osredotočili predvsem na ta, subjektivni vidik kakovosti življenja, vendar pa velja omeniti, da mora celostna ocena kakovosti življenja vključevati tudi objektivne vidike, še posebno, kadar je v ozadju političen kontekst, saj sta sreča in zadovoljstvo nekaterih posameznikov, ki živijo v težkih življenjskih razmerah, prej lekcija o prilagajanju in kljubovalni moči duha kot pa izgovor za ohranjanje statusa quo (Walker, 2007). 2.2. VPRAŠANJA V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili analizo osmih vprašanj iz ankete, ki se nanašajo na osebno doživljanje sreče (dve vprašanji), prenašanje spoznanj in izkušenj (eno vprašanje), lep osebni stik in pogovor z vsemi tremi generacijami (3 vprašanja) ter življenjski smisel (dve vprašanji). Za srečo smo uporabili naslednje vprašanje Sedaj vas prosimo, da rečete, ali ste na splošno: 1. zelo srečni, 2. precej srečni, 3. niti srečni niti nesrečni, 4. precej nesrečni, 5. zelo nesrečni. Podvprašanje za zelo in precej srečne posameznike je bilo odprtega tipa: Ali lahko poveste, kaj vas dela srečne? Za prenašanje spoznanj in izkušenj: Vsak človek si v življenju nabere veliko spoznanj in izkušenj, ki bi jih rad prenesel na druge, zlasti na mlajše. Obkrožite najbolj ustrezni odgovor: 1. veliko mojih življenjskih izkušenj in spoznanj prevzemajo drugi, 2. malo mojih življenjskih izkušenj in spoznanj prevzemajo drugi, 3. nič mojih življenjskih izkušenj in spoznanj ne prevzemajo drugi. Pri stiku z vsemi tremi generacijami smo posebej poudarili, da gre za lep osebni stik in pogovor. Torej za pogovor, ki je na nivoju osebne izkušnje in ne na nivoju splošnih, intelektualnih, delovnih ali drugih brezosebnih vsebin in v katerem prevladujejo pozitivne vsebine (Ramovš, 2003). Vprašanja so se glasila Pred koliko časa ste imeli lep osebni stik in pogovor s kakim mladim človekom, ki je star od 15 do 25 let? Pred približno ... Pred koliko časa ste imeli lep osebni stik in pogovor s človekom, ki je star od 25 do 60 let? Pred približno ... Pred koliko časa ste imeli lep osebni stik in pogovor s človekom, ki je star nad 60 let? Pred približno ... Za življenjski smisel: Kako se vam zdi, da dosegate ali uresničujete smisel svojega življenja? 1. v celoti, 2. deloma, 3. zelo malo, 4. ga ne dosegam in ne uresničujem. Ter odprto vprašanje: Kaj je po vašem mnenju smisel človeškega življenja? 3. STANJE SREČE MED STAREJŠIMI V SLOVENIJI Na vprašanje o doživljanju sreče je podalo odgovor 95,5 % udeležencev. Od teh jih največ (44,5 %) poroča, da niso niti srečni niti nesrečni. Sledijo jim precej srečni (37,7 %) ter zelo srečni (13,8 %). Skupaj je srečnih torej malo nad polovico (51,5 %). Odstotek nesrečnih je nizek (4,0 %), od tega jih je več precej nesrečnih (2,8 %) kot zelo nesrečnih (1,2 %). Povprečna vrednost ocen sreče je 3,60 (SD = 0,803), kar pomeni, da so starejši Slovenci v povprečju sicer bolj srečni kot ne, vendar le v manjši meri. 5 4 - 3 - 2 - 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 Starost v letih 0-84 85-89 90-94 95-99 Slika 1. Povprečna sreča po petletnih starostnih skupinah. Ročaji kažejo standardno napako aritmetične sredine. Razvidno je, da sreča s starostjo kaže rahel linearen upad (Slika 1). To potrdi tudi statistično pomembna negativna korelacija, ki pa je nizka (r = -0,07; p<0,05) in pojasni manj kot odstotek variabilnosti. Slika 2 nadalje prikazuje porazdelitev glede na stopnjo sreče po starostnih skupinah. ■ nesrečni —0— niti srečni niti nesrečni 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 1 1 1 1 /1 /1 r /1 / i / i ""..........................................................................."" j- / \ / \ / E-"* -- ^ _____IE \ i \i \ \ i \ / \ .. V' •. 1 \ 50-54 (151) 55-59 (195) 60-64 (156) 65-69 (152) 70-74 75-79 (126) (108) Starost v letih 80-84 (70) 85-89 (30) 90-94 (7) 95-99 (5) Slika 2. Odstotni deleži srečnih, niti srečnih niti nesrečnih in nesrečnih po starostnih skupinah. Ročaji kažejo, kolikšen odstotni delež celotne skupine predstavlja en udeleženec. V oklepajih na osi Starost v letih je prikazano število udeležencev v posamezni starostni skupini. Okoli prehoda v upokojitev (pozna petdeseta, začetek šestdesetih) opazimo porast srečnih in zmanjšanje niti srečnih niti nesrečnih. V obdobju med šestdesetim in petinšestdesetim letom doseže odstotek srečnih vrh in nato upada proti sedemdesetim. Sprva predvsem na račun porasta niti srečnih niti nesrečnih, kasneje pa v tudi na račun porasta nesrečnih. Odstotek nesrečnih se začne večati okoli 75. leta. V zadnji starostni skupini precej upade, vendar je ta podatek zaradi nizkega števila udeležencev manj zanesljiv. 4. OCENA POMENA MEDGENERACIJSKIH IN DUHOVNIH DEJAVNIKOV 4.1. PRENAŠANJE SPOZNANJ IN IZKUŠENJ Na vprašanje, koliko življenjskih izkušenj in spoznanj, ki bi jih radi prenesli na druge, zlasti na mlajše, prevzemajo drugi, so udeleženci lahko odgovorili z nič, malo ali veliko. Na vprašanje je odgovorilo 92,3 % udeležencev. Od teh jih največ, 54,3 %, meni, da drugi prevzemajo malo njihovih življenjskih izkušenj in spoznanj, 35,4 % pa, da jih prevzemajo veliko. 10,2 % udeležencev meni, da njihovih izkušenj in spoznanj drugi ne prevzemajo. Odnos med srečo in prenašanjem spoznanj in izkušenj na druge potrjuje statistično pomembna korelacija (r=0,23, p<0,001). Slika 3 prikazuje primerjavo povprečne ocene sreče glede na odgovor na vprašanje o prevzemanju izkušenj in spoznanj. V vseh starostnih skupinah so najsrečnejši tisti, ki trdijo, da lahko veliko svojih izkušenj prenesejo na mlajše generacije. Razlika je še bolj izrazita v najstarejši starostni skupini, vendar je manj zanesljiva zaradi majhnega števila udeležencev v skupini najstarejših. a > o Q_ 40 (7,8) 271 (53,1) 199 (39) 50-65 pozna srednja leta 26 (10) 145 (55,6) 90 (34,5) 30 (18,8) 85 (53,1) 45 (28,1) 3 (9,4) 23 (71,9) 6 (18,8) □ nič □ malo □ veliko 66-75 zgodnja starost 76-85 srednja starost 86+ pozna starost Slika 3: Povprečna sreča glede na prevzemanje izkušenj in spoznanj, primerjava po starostnih skupinah. Številke v stolpcih predstavljajo število posameznikov v skupini (N), v oklepaju pa je njihov odstotni delež znotraj starostne skupine. Ročaji prikazujejo standardno napako aritmetične sredine. 5 4 3 2 Prenašanje spoznanj in izkušenj je povezano tudi z doživljanjem smisla (r=0,21, p<0,01). To, da naše življenjske izkušnje in spoznanja prevzemajo drugi, je znak trajnosti in smiselnosti naših življenj, kar je še posebno pomembno v starosti, ko se ljudje ozirajo nazaj in ocenjujejo svoja življenja (Erikson, 1967). Naši podatki kažejo, da je v pozni starosti prenašanje izkušenj in spoznanj na druge še pomembnejše kot v prejšnjih obdobjih, saj je razlika v sreči med tistimi, ki na druge prenašajo veliko svojih izkušenj in spoznanj, in tistimi, ki na druge prenašajo le malo ali nič svojih spoznanj, v pozni starosti večja kot v drugih obdobjih. Tisti, ki na druge prenašajo veliko spoznanj in izkušenj, so približno enako srečni v vseh starostnih obdobjih, medtem ko so tisti, ki na druge prenašajo nič ali le malo izkušenj in spoznanj, v pozni starosti manj srečni kot pa v drugih starostnih obdobjih. Iz tega bi lahko sklepali, da se pozitivni učinek prenosa izkušenj in spoznanj ne veča, veča pa se nuja, saj so tisti, ki z naraščajočo starostjo ne morejo nikomur predati svojih izkušenj in spoznanj, vse bolj nesrečni. Za statistični test te povezave smo starejše v vsakem starostnem obdobju razdelili v tri skupine glede na to, koliko njihovih izkušenj in spoznanja prevzemajo drugi, torej nič, malo ali veliko. Z analizo variance smo preverili, kako različne v sreči so si te tri skupine med seboj v primerjavi s tem, kako različni so si med seboj posamezniki znotraj skupin (Tabela 1). Tabela 1. Povzetek analize variance ocen sreče. Primerjava skupin glede na prevzemanje izkušenj in spoznanj po starostnih skupina vsota stopnje srednji obdobja starosti skupine kvadratov svobode kvadrat F P 50-65 pozna srednja leta med 15,8 2 7,91 14,11 < 0,001 znotraj 284,1 507 0,56 skupaj 299,9 509 66-75 zgodnja starost med 8,1 2 4,05 6,14 < 0,01 znotraj 170,2 258 0,66 skupaj 178,4 260 76-85 srednja starost med 7,0 2 3,49 4,77 < 0,05 znotraj 115,0 157 0,73 skupaj 121,9 159 86+ pozna starost med 2,9 2 1,47 3,06 0,06 znotraj 13,9 29 0,48 skupaj 16,9 31 Stopnjo različnosti nakazuje statistika srednji kvadrat, medtem ko nam razmerje F pove, ali je različnost skupin ustrezno večja od različnosti posameznikov. V vseh starostnih obdobjih, razen pozne starosti, je verjetnost, da gre za slučajne razlike med skupinami manj kot 5% (p). Potrdimo lahko, da so razlike statistično pomembne v vseh starostnih skupinah, statistični pomembnosti pa se približajo tudi v pozni starosti. To pomeni, da so si posamezniki med seboj različni v tem, kako srečni so, in da gre nekaj te različnosti na račun dejstva, da prenašajo bodisi nič, malo ali veliko izkušenj in spoznanj na druge. Povezava med prenosom izkušenj in spoznanj je taka, da več kot je človekovih izkušenj in spoznanj, ki jih sprejemajo drugi, bolj je verjetno, da je človek srečen, in obratno. 4.2. STIK Z VSEMI TREMI GENERACIJAMI V vprašalniku so bila tudi vprašanja Pred koliko časa ste imeli lep osebni stik in pogovor s kakim: a) mladim človekom, ki je star od 15 do 25 let; b) človekom, ki je star od 25 do 60 let in c) človekom, ki je star nad 60 let. (Glej tudi članek Ramovš in Slana, 2010.) Udeleženci so podajali časovne odgovore, ki smo jih za primerljivost prekodirali glede na število dni. Pogost stik smo opredelili kot stik v zadnjem tednu (0-7 dni), občasen stik kot stik v zadnjih dveh mesecih (8-61 dni) ter redek stik kot stik, do katerega je prišlo pred več kot dvema mesecema (nad 61 dni). Slika 4 prikazuje stanje v vzorcu posebej za tiste, ki še spadajo v starostni obseg drugega vprašanja (25 do 60 let, torej 50 do 60 let), torej srednjo generacijo, in za tiste, ki spadajo v starostni obseg drugega vprašanja (nad 60 let), torej staro generacijo. Na ta način smo lahko prikazali, v kolikšni meri se udeleženci pogosto družijo s svojo generacijo v primerjavi z drugima dvema generacijama. □ 50-60 let (N=302) 0 nad 60 let (N=448) 100% -i 90% -80% -70% -60% -50% -40% -30% -20% -10% -0% - 62% 64% 17% 9% 3% 14% 2% 5% 4% 4% 2% 1% 2% 3% 5% 3% z vsemi s svojo in s svojo in s svojo in z drugima samo s tremi mlado srednjo staro dvema svojo Pogosti stiki samo z mlado samo s srednjo samo s staro z nobeno Slika 4: S katerimi generacijami imajo udeleženci pogoste stike. Upoštevali smo samo odgovore udeležencev, ki so odgovorili na vsa tri vprašanja. Tako v mlajši kot starejši skupini prevladujejo pogosti stiki z vsemi tremi generacijami. Odstotek takih udeležencev je celo nekoliko višji v starejši skupini. Srednja in stara generacija sta bolj povezani druga z drugo kot z ostalima dvema, saj je za pogostimi stiki z vsemi generacijami največ takih, ki imajo stike s svojo in srednjo generacijo (za starejšo skupino udeležencev), ter takih, ki imajo stike s svojo in staro generacijo (za mlajšo skupino udeležencev). Videti je tudi, da je takih, ki imajo stike samo s svojo in mlado generacijo, več med mlajšimi udeleženci, ki še spadajo v srednjo generacijo. Med starejšimi udeleženci pa je več takih, ki imajo stike samo z drugima dvema generacijama, s svojo pa ne. Odstotek mlajših in starejših udeležencev, ki imajo stike samo s svojo generacijo, je enak, razlike so majhne tudi pri druženju samo z mlado, samo s srednjo ali samo s staro generacijo. Nekaj pa je tudi takih udeležencev, ki sploh nimajo pogostih stikov. Preverili smo, ali lahko na podlagi pogostosti stikov s posamezno generacijo napovemo, ali ima posameznik stike tudi z ostalima dvema generacijama. S tem smo želeli izvedeti, katera generacija je v starosti najbolj odločilna za stike z vsemi tremi generacijami. Stopnja povezanosti kaže, da so najbolj odločilni stiki z mlajšo generacijo (r=0,67, p<0,01). Če je zagotovljen pogost stik z mlado generacijo, je zelo verjetno, da ima posameznik pogoste stike tudi z ostalima dvema generacijama. Če pa o nekom vemo, da ima pogoste stike s srednjo generacijo, na podlagi zgolj tega podatka ne moremo biti gotovi, da ima stike tudi z ostalima dvema generacijama (r=0,36, p<0,01). Starejša generacija je nekje vmes (r=0,41, p<0,01). Srednja generacija deluje kot most med mlajšo in starejšo generacijo in stiki z njo so najbolj dosegljivi vsem. Težje je zagotoviti stike s starejšo in najtežje z mlajšo generacijo. Slika 5 prikazuje primerjavo tistih, ki imajo pogoste stike z vsemi tremi generacijami, ter vseh ostalih. Ponovno smo upoštevali samo udeležence z vsemi tremi odgovori. 5 1 4 H ns >o U> ns >5 3 o Q_ 2 - 157 (37,7) 259 (62,3) 50-65 pozna srednja leta 66 (33,3) 132 (66,7) 42 (36,5) 73 (63,5) 66-75 zgodnja starost 76-85 srednja starost 10 (55,6) 8 (44,4) □ ne □ da 86+ pozna starost Slika 5: Povprečna sreča glede na pogoste stike z vsemi tremi generacijami, primerjava po starostnih skupinah. Številke v stolpcih predstavljajo število posameznikov v skupini (N), v oklepaju pa je njihov odstotni delež znotraj starostne skupine. Ročaji prikazujejo standardno napako aritmetične sredine. V poznih srednjih letih pogosti stiki z vsemi generacijami ne pomenijo tudi višje sreče. V zgodnji starosti so tisti, ki nimajo pogostih stikov z vsemi tremi generacijami, celo srečnejši od tistih, ki jih imajo. Nasprotno pa so v srednji starosti tisti s pogostimi stiki z vsemi tremi generacijami srečnejši. V pozni starosti ni razlik, vendar je tudi število udeležencev bistveno manjše. V zgodnji starosti je največji delež takih, ki imajo stike z vsemi tremi generacijami, predstavljajo dve tretjini udeležencev. V poznih srednjih letih in srednji starosti je ta odstotek nekoliko nižji, najnižji pa je v pozni starosti, kjer se spusti pod polovico. 4.3. DOSEGANJE ALI URESNIČEVANJE SMISLA žIVLJENJA Udeleženci so lahko na vprašanje, Kako se vam zdi, da dosegate ali uresničujete smisel svojega življenja?, odgovorili v celoti, deloma, zelo malo ali ga ne dosegam in ne uresničujem. Zadnja dva odgovora smo pri obdelavi združili, saj je bilo število takih odgovorov majhno. Slika 6 prikazuje razlike v povprečni oceni sreče glede na doseganje življenjskega smisla po starostnih skupinah. Pri vseh se sreča povečuje z doseganjem smisla življenja. 26 (5) 321 (62,3) 168 (32,6) 17 (6,5) 158 (60,3) 87 (33,2) 23 (14,6) 81 (51,3) 54 (34,2) 2 (6,3) 22 (68,8) 8 (25) □ zelo malo/ne □ deloma □ v celoti 50-65 pozna srednja leta 66-75 zgodnja starost 76-85 srednja starost 86+ pozna starost Slika 6: Povprečna sreča glede na doseganje ali uresničevanje smisla življenja, primerjava po starostnih skupinah. Številke v stolpcih predstavljajo število posameznikov v skupini (N), v oklepaju pa je njihov odstotni delež znotraj starostne skupine. Ročaji prikazujejo standardno napako aritmetične sredine. Analiza variance pokaže pomembne razlike v vseh starostnih skupinah (Tabela 2). Tabela 2. Povzetek analize variance ocen sreče. Primerjava skupin glede na doseganje ali uresničevanje smisla življenj vsota stopnje srednji obdobja starosti skupine kvadratov svobode kvadrat F P 50-65 pozna srednja leta med 56,1 2 28,05 57,02 < 0,001 znotraj 251,9 512 0,49 skupaj 308,0 514 66-75 zgodnja starost med 22,1 2 11,03 18,43 < 0,001 znotraj 155,0 259 0,60 skupaj 177,1 261 76-85 srednja starost med 17,6 2 8,82 12,95 < 0,001 znotraj 105,6 155 0,68 skupaj 123,3 157 86+ pozna starost med 4,0 2 1,99 4,36 < 0,05 znotraj 13,2 29 0,46 skupaj 17,2 31 5 - 4 - 3 - 2 - S kvantitativnimi analizami smo torej pokazali, da sreča s starostjo rahlo upada, da je povezana s prenašanjem izkušenj in spoznanj na druge ter z doseganjem življenjskega smisla. Odnos sreče in pogostih stikov z vsemi generacijami pa ni tako enoznačen. V nadaljevanju bomo prikazali rezultate kvalitativne analize, s katero smo preverili mnenja in poglede starejših samih - kaj jih dela srečne in kaj je smisel človekovega življenja. 5. KVALITATIVNA ANALIZA POGLEDOV STAREJSIH NA SREČO IN ŽIVLJENJSKI smisel 5.1. SREČA Udeležencem, ki so odgovorili, da so bodisi precej ali zelo srečni, smo postavili tudi vprašanje, kaj je tisto, kar jih dela srečne. V prvi kvalitativni obdelavi smo uporabili le malo prekodiranja. Izpostavili smo ključne besede v odgovorih, tako da smo v glavnem ohranili izraze, ki so jih uporabili udeleženci, in jim ponekod samo spremenili slovnično obliko. Izjema je izraz »stanje drugih«, ki smo ga uporabili, kadar se je odgovor nanašal na nekoga drugega, recimo zdravje hčerke, šolanje vnukov ipd. V oblaku besed so tako v glavnem prikazani dejanski izrazi udeležencev (Slika 7). Velikost besed odraža pogostost pojavljanja med udeleženci. odnosi , - ruzina 1 druitmt . --■ ■■ JT''-i'"11" _ _ stanje drugih Hluthj — rri ■ ^ prcskrtljcno "lifi&T I 7pnil druienjc ■ žara v i p ™z u mevaoje vnuki ----1 - : * zmožnost mož ivljenjeQtrQC| v V I W V I prijatelji iadij\utjiL,.j ilvikJ-IKI lan-.L.ituj riL.H vrijt-nnoH Slika 7: Kaj po njihovem mnenju prinaša srečo srečnim udeležencem? Na prvi pogled vidimo, da je najpomembnejša družina skupaj z otroki in vnuki. Za starejše je zelo pomembno tudi zdravje. V odnosih je zelo pomembno razumevanje, največkrat se omenja v povezavi z družino. Omenjajo tudi delo in s tem povezano zmožnost za življenje, delo, aktivnosti, gibanje. Pomembni so tudi prijatelji in življenje na sploh oz. kar vse, veliko stvari. Marsikdo pa omeni, da ga dela srečnega stanje drugih, npr. zdravje ali uspeh družinskih članov. Bolj podrobno se poleg družine, otrok in vnukov pojavljajo tudi drugi z družino povezani izrazi, kot so mož, žena, dom, partner, partnerka, sorodniki, pravnuki, sestre, starši, zakon in vzgoja. Poleg razumevanja je omenjeno tudi sožitje, pa prijaznost, harmonija, toplina, uvidevnost ... Na specifiko odnosov z drugimi se nanaša tudi pomoč, pri čemer je bolj izpostavljena pomoč drugim, pomoč s strani drugih se manj omenja. To do neke mere kaže, da je ljudem prijetneje pomagati kot pa prejeti pomoč. Vendar pa se veliko omenja tudi vzajemnost, torej je pri prejemanju pomemben občutek, da hkrati tudi dajejo, in obratno. Omenjeni so tudi pogovor, komunikacija, dogovor, prijazen pogled, nasmeh, pozornost, skrb, sodelovanje, dobrota, pa ljubezen, bližina, intimnost, povezanost, družabnost, spoštovanje, sprava, sprejetost, potrebnost in zaupanje. Nekajkrat je bilo omenjeno tudi prepričanje, da je potrebno ravnati tako, da drugim ne škodimo. Poleg družine so pomembni tudi prijatelji, omenjeni so še odnosi, druženje, družba, obiski, ljudje, dobri ljudje, bližnji, sosedi, sodelavci, znanci, stiki, skupnost, skupina za samopomoč, socialna mreža, državljani. Delo je naslednja pomembna kategorija. Pridružujejo se mu še aktivnost, služba, uspeh, veselje do dela, ustvarjanje, dejavnost, poklic, posel, status, rezultati, doseganje ciljev, pridnost ... omenjena pa je tudi upokojitev. Od različnih hobijev in dejavnosti se omenjajo aktivnosti v naravi, na kmetiji in vrtu, gibanje, pa izleti in potovanja, številne kulturne dejavnosti, kot so glasba, branje, ples, umetnost, od bolj družbeno aktivnih gasilci, krajevna skupnost, usposabljanje, izobraževanje mladih. Pogosto ljudje omenijo, da jih delajo srečne pozitivne stvari v življenju, kot so zadovoljstvo, sreča, veselje, dobra volja, vzdušje in počutje, zabava, smeh, šale in optimizem. Omenjajo tudi, da so srečni, kadar je vse v redu, ali ni težav, ali nič ne manjka, ali pa, da jih delajo srečne vsakdanje malenkosti, kot je tudi lepo vreme, jutro, sonce, poletje. Bolj zunanji oz. situacijski dejavniki so stanje drugih, samostojnost, preskrbljenost, red, mir, okolje, svoboda, kakovost ... Pomembna pa jim je tudi samostojnost oz. neodvisnost. Omenjenih je tudi nekaj duhovnih tem, kot so sprejemanje, vera, stvarstvo, skromnost, samokritičnost ipd. Odgovorov nič ali ne vem je malo. 5.2. žlVLJENJSKI SMISEL Slika 8: Kaj je po mnenju udeležencev smisel človeškega življenja? Oblak besed pri življenjskem smislu (Slika 8) je že na prvi pogled bolj raznolik kot pri sreči, res pa je, da so na to vprašanje odgovarjali vsi udeleženci in ne samo tisti, ki so srečni, zato je tudi številsko odgovorov več. V nasprotju s srečo je tu zdravje na prvem mestu, sledi pa družina. Bolj izrazito je tudi delo. Podobno kot pri sreči se poleg družine omenjajo še drugi povezani izrazi. Če jih primerjamo s srečo, se poleg vseh ostalih že omenjenih pojavijo še potomci, nasledstvo, materinstvo. Bolj je poudarjena družina kot splošen koncept in podobno je tudi pri drugih odnosih, ne gre toliko za prijatelje, stike in druženje kot za ljudi, človeštvo, skupnost in družbo bolj na splošno (npr. bližnji, ljudje, družba, prijateljstvo, sosedi, sočlovek, skupnost, človeški rod, človeštvo, dobri ljudje, kolektiv, soseska). V primerjavi s srečo je veliko manj poudarka na vnukih, pa tudi na otrocih in partnerskem odnosu. Glede odnosa do drugih je tudi tu zelo pomembno razumevanje (sožitje, harmonija, sloga, sobivanje, prijaznost, sočutje, složnost, skladnost) in tudi pomoč ter vzajemnost, prvo se bolj poudarja pri sreči, slednje pa bolj pri smislu. Ne škoditi drugemu je veliko bolj izrazito, pa tudi ljubezen, dobrodelnost, dobrota, predajanje, dobrosrčnost, nesebičnost, skrb, solidarnost. Omenjeni so druženje, komunikacija in pogovor kot tudi spoštovanje, iskrenost in strpnost do različnosti. Nekaj odgovorov se nanaša tudi na odnos, ki ga imajo drugi do nas, da smo vključeni, cenjeni, dobrodošli, pomembni, potrebni, upoštevani in sprejeti. Delo ima večji pomen pri smislu v primerjavi s srečo. V povezanih izrazih pa je poudarek bolj na ustvarjanju, doseganju ciljev, uresničevanju želja, ustvarjalnosti, koristnosti, pridnosti, trudu in vztrajnosti. Gre za odnos do življenja in dela, za postavljanje ciljev in njihovo doseganje. V veliko manjši meri so omenjane razne prostočasne aktivnosti, če že, predvsem izleti, aktivnosti v naravi, kultura in ročna dela. Zmožnost je v primerjavi s srečo manj pomembna. Veliko več je odgovorov ne vem, nič, življenje nima smisla, življenje je trpljenje. Tudi pri smislu je pomembno pozitivno doživljanje v smislu zadovoljstva in sreče, bolj poudarjeno je veselje, omenja se tudi, da je smisel življenja, da je vse v redu, ni težav ipd., tako kot pri sreči. Pri situacijskih dejavnikih sta bolj v ospredju mir in red, napredek in razvoj. Posebnost pri smislu so odgovori, kakšno življenje je smiselno. Največ je splošnih odgovorov, da je življenje samo po sebi smisel, omenja se celo samo preživetje, bivanje ali obstoj. Sicer pa je smiselno življenje dobro, lepo, dostojno, polno, dolgo, nestresno, vredno, pametno, pravo, spodobno, zadovoljivo, zanimivo. V skladu s slovensko pregovorno poštenostjo je poštenost zelo v ospredju. Še bolj zanimivo pa je, da starejši poštenost pogosto navajajo kot smisel življenja, redko pa se je ta odgovor pojavil pri sreči. Poštenost torej po mnenju udeležencev dela življenje smiselno, sreče pa ne prinaša. Omenjajo se še skromnost, človečnost, gospodarnost, popolnost, preprostost, prilagodljivost, strokovnost. Bolj kot pri sreči je omenjana tudi normalnost, omenjene pa so tudi primernost, doslednost in utirjenost. Več je tudi odgovorov, ki se nanašajo na osebo samo, na samorazvoj, na odnos do samega sebe, kot so skrb zase, sprejemanje samega sebe, zvestoba sebi, rast, zaupanje vase, učenje in izkušnje, spoznavanje samega sebe in spreminjanje. Več pa je tudi odgovorov, ki se nanašajo na duhovnost, predvsem je izrazita mirna vest, nato trajnost, upanje, vera, smisel. Nekaj odgovorov je tudi, da živeti preprosto moramo, poudarjen je prenos izkušenj, biti drugim dober zgled. Pojavljajo se tudi odpornost, odrekanje, premagovanje, boj proti krivici ipd. 5.3. primerjava življenjskega smisla pri srečnih in nesrečnih Primerjali smo izjave o življenjskem smislu tistih, ki so se opredelili kot srečni, in tistih, ki so se bodisi opredelili kot nesrečni ali pa kot niti srečni niti nesrečni (Slika 9). Zaradi jasnosti bomo v nadaljevanju besedila drugo skupino označili z »manj srečni«. .„„—^„h- napredek n'iin.i vi'ii I I * "nTvem^fevoljstvosreča odnosi pOSt6nOStbiižnji - I ipoJTOWrue 11-«-«: m -,-~ ljw notnoiel nu "UIMI*-,^:"^« d»?-^ y ■ '■ y —» i i ma >—i \ i -"-s I T-Jferl i i s;zu rsavj epsi^ pomocdorn ^ J u stvarj anj e — 4-_ . dobro počutje veselje ljubezen ne škoditi dobrodelno« ---ipr^iniinji judje 0 V ■ otroci ruzina bližnji nn v/^mdelo preskrbljenost I trcV t I n i r. " . HiH