$t. 30. V Gorici, v torek dne ti. marca 1902. Izhaja trikrat na teden r Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, ijntranje tedanje opoldne, rečemo tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali t Gorici na dom pošiljana: Tse leto . . . . . . . 13 K 20 h. ali gld. "6-60 pol leta . ....... 6 , 60 , • , , 3-30 četrt leta . ....... 3,, 40 „ , , 1-70 Posamične Številke- stanejo 10 vin. • * ~ - -* z. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v «Gori§ki Tiskarni* A. GabršSek vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oč 9. do 12. ure. Na aaro&la bres, doposlane naročnine. *e ne oziramo. Oglasi In poslanic« si« raeunijo po petit-vrstah, Če tiskano 1-krat8 kr., 2-kia* 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po.pogodbi. — Večje črke pot-prostorn^ — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Naročnino In Offlase Je plačati loeo Gorica. Tečaj XXXII. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrit. ae nahaja v Gosposki ulici Sfc 7 t Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12 dopoludue ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. 'UpravniStvo se nahaja v Gospodi ulici it. 11. Dopisi uoj ae pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajj v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soce> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. . , ^oca. in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarm 8ohwarz -' Šolski ulioi in Jellersit« v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSio* na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Fonte deli« Fabbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno izdanjo.) „Narodni sklad". Piše A. G-k. 6. Itd., itd., itd.! Ali ni to *seeesijonistiČen« naslov? Res! Toda v tolažbo in zadoščenje »Gorici« moram reči, da prav izborno odgovarja namenom ustanoviteljev in voditeljev. - Vsega, kar živo sega v dobro m premišljeno organizacijo in njen delokrog, niti ni tako lahko našteti, in jasno bo vsakomur, da niti ni modro, vsega obešati na veliki zvon. Tega ne dela nobena stranka, Se najmanj pa klerikalna, — čemu bi mi to storili in opozarjali nasprotnike, da se pripravijo na odpor? Poleg vsega, kar sem že povedal — in tega je vendar že mnogo! « pride torej še važen del našega delovanja, ki se izraža z »itd., itd.« Prav cesto je treba lo majhne denarne podpore, da so doseže kaj plemenit namen, koriston in velikokrat naravnost potreben za narodov blagor. — Toda odkod vzeti tudi majhne zneske ? Ali bomo vedno in vedno delali tako, da se žrtvujejo posamičniki po geslu: »desnica naj ne v6, kaj je dala levica!« — ali da se pošlje nabiralna pola do znanih rodoljubov ? Tak sistem ne more dolgo veljati, kajti tako je prizadet vedno in vedno jako ozek krog rodoljubnih mož in dam, in sicer čedalje huje, ker so potrebe na vseh straneh vedno večje in nove, dočim je obvarovana takih žrtev večina takih somišljenikov, ki bi tudi lahko pomagali in bi celo radi kaj dali, ako bi vedeli, da napravijo narodu koristno delo. — Zato je treba nekega središča, ki uživa zaupanje, kamor se stekajo doneski, s ka-rimi se potem previdno dele podpore, do katerih bi drugače ne prišlo..., kar bi bilo narodni stvari pač le v škodo. Tudi izven Gorice je potreba v nekaterih krajih pomoči proti škodljivim nakanam laškega šolskega društva; potrebno je, paralizovati na enak način njega Škcdoželno delo. Mnogi otroci potrebujejo obleke, obuvala, šolskih po- »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dva huzarja. Ruski spisal Lev NikolajevlC Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) »Ta mačka me moti,« pomislila je m jo pregnala. Mačka je lahko pala na tla, počasi migajoč s kosmatim repom je skočila na klop pri peči; dekla, speča v sobi na tleh, je razgrnila svojo posteljo in zažgala ponočno svetilko. Naposled je pa še ona zasmrčala; le pred Ano Fedorovno je Wzal spanec, ki bi upokojil njeno razdraženo domišljijo. Hu-zarjev obraz se ji je prikazal, ko je zatis-nila oči, in zdelo se ji je, da se ji je kazal v raznih čudnih podobah, ko je z odprtimi očmi pri slabi svetlobi svetilnice gledala na predalnik, mizo, viseče perilo. Nakrat ji je bilo vroče pod odejo, zoperno ji je bilo bitje ure na mizici in neznosno je smrčala dekla. Zopet so se ji misli o hčeri, o starem in mladem grofu, preferanci čudno mešale po glavi. Videla se je plešočo valček s starim grofom, videla je svoje polne, bele rame, čutila na njih nekega poljube in potem je videla, kako mladi grof objema njeno hčer. In zopet je zasmrčala Ustjuška... trebščin, knjig. Cestokrat zadošča par desetakov. Kje jih vzeti? Ne le otroci, tudi odrasli, njihova društva, potrebujejo včasih izrednih podpor. Kam naj se obrnejo? Kaj pa učeča se in akademiška mladina na raznih Šolah? Kolikokrat bi koga stotak rešil pogube; dospel bi do postavljenega smotra ter v malo letih že prišel v položaj, da lahko vrne prejeto podporo ! Ali kam naj se obrne ? Poleg vsega tega imamo lahko pred očmi ves ostali kulturni razvoj naroda, ki se ne da razmotrivati na tem mest* \ — in če hočete, tudi vse tisto, česar se bojo1 nasprotniki te naše organizacije. Kadoven sem, zakaj bi so prav to ne smelo nikdar podpirati pri nas, ko je tako po vsem svetu in tudi pri naših klerikalcih, ki so osnovali »katoliški sklad« in »tiskovni sklad«?! — No pri nas bi se v slučaju takih potreb porabili le tisti doneski, ki so izrecno darovani v podobne namene. V pomirjenjo klerikalnih duhov naj povem, da bo i takih doneskov dovolj za vse potrebe. Poznam somišljenike, do katerih se bomo obračali, in oni bodo drage voljo prihajali na pomoč. — Kdor pa nič ne da, tudi nima nikake pravice, da bi stegoval svoj jezik. — Menda se razumemo. In s tem dovolj o namenih in pomenu novega društva. 7. Sklep. »Gorica« od 1. marca je posvetila novemu društvu obširen članek, ki nosi naslov: »Nova kost — razdora«. Moj odgovor bodi ta-le : Dolgega besedovanja kratek pomen je ta: »hudič naj vse vzame«, kar ni v klerikalnih krempljih: ako hočejo naprednjaki kaj delati za narod, smejo storiti to le v klerikalni družbi, podpirati s svojimi žepi kler kalna društva in tista podjetja, ki so v klerikalnih rokah. Ako hočejo pa sami kaj delati, ne da so vprašali nas »kavče« za dovoljenje, tedaj ustvarjajo le.... novo kost razdora. »Ne, ni več tako, ljudje so drugačni. On bi bil šel za me v ogenj. In je tudi imel za kaj. Ta tepec pa spi, vesel, da je kaj priigral, ne da bi dvorjanu* kaki dami. In kako je tedaj govoril meni na kolenih: Kaj hočeš, da ti storim ? Ustrelil bi se takoj, in kaj hočeš ? In ubil bi se bil, da sem mu rekla. Nakrat so se zaslišali koraki po hodniku, in Liza v samem ograjenem robcu, vsa bleda in trepetajoča je pritekla v sobo in pala materi na posteljo ---- Poslovivši se od matere, je bila Šla Liza sama v bivšo strijčevo sobo. Oblekla je bila jopič in zavezala v robec svoje goste dolge lase, ugasnila svečo, vzdignila okno, sedla na stol in uprla zamišljeno oči v ribnik, ki je sedaj že bil v blestečem srebrnem sijaju. Vsa njena navadna dela in zanimanja so se pokazala pred njo v povsem novi luči. Stara, čmerna mati, kateri je bila nekako prirojena nepremišljena ljubezen, slabotni ali ljubeznivi strijc, posli, kmetje, obožavajoči gospodično, doječe krave in teleta— ta že tolikokrat umrla in obnovivša se priroda, sredi katere je ona vzrasla z ljubeznijo do drugih in od drugih, vse Z ljudmi takih otročjih nazorov je soveda nemogoča redila polemika, Zato jim povem na kratko to-le: Mi naprednjaki imamo svoje glave in svoje — žepe; delali in žrtvovali bomo, kakor se bo zljubilo nam. Od klerikalcev ne vprašamo ne dušne ne gmotne pomoči. Ako bi pa kdo, ki sicer ni naš politični somišljenik, podpiral to ali ono ustanovo, podjetje, katero smo mi poklicali v življenje, dokaže le, da je res rodoljub. Saj tudi prav mnogi naprednjaki še danes podpirajo »Šolski Dom«, ker mislijo *e na slovensko deco, ki so ondi šola, ter zatajujejo v sebi opravičeno nejevoljo, da klerikalci tako grdo izkoriščajo to društvo v one svrhe, katere mi z vso pravico imenujemo — kost razdora. V »Šol. Domu« so ustanovili tiskarno, »Gorico«, »Centrifugo«, pritegnili so »Prim. Wst«, a to so samo kosti — razdora !! • Po dolgom uvodu, ki ne pove" nič stvarnoga, marveč le kažo srd in sovraštvo na nas naprodnjake, spravi v razgovor ljubljansko »Našo Stražo«. — Kaj pa jo tebo treba bilo! Od »N. S.« ne pričakujemo ničesa. Jaz sam sem sodeloval ob ustanovitvi, sem tudi plačal 200 K ustanovnine (koliko goriških »kavcev« je to storilo?) torej prav jaz lahko najlože rečem: varali smo se, ako smo stavljali v »N. S.« toliko lepih nad. — Mi goriški naprednjaki pa nočemo čakati, da bi postala »N. S.« to, kar bi morala biti že s po-četka, marveč hočemo sami skrbeti za najnujnejše svoje potrebe, katerih bi sicer »N. S.« tudi nikdar ne podpirala. »Gorica« je privlekla zopet v polemiko — »Šolski Dom«, češ, jaz sem očitno kazal svojo škodoželjnost v »Soči«, ko sem govoril o Šolskih zavodih. Kakor so vidi, možakarji tam pri »Gorici« so ne morejo povspeti nad navadni abc. Ali trgovski tečaji, steno-grafski tečaji, glasbena Šola itd. niso šolski zavodi? Ali goriški Slovenci res ne potrebujemo drugega nego — abc?! Abecedarji pri »Gorici« naj bodo kar ji je dajalo tako lahek, prijeten duševen oddih — vse to se ji je naenkrat pokazalo drugačno nego je bilo doslej, dolgočasno in nepotrebno. Kakor bi ji bil kdo rekel: Neumnica, neum-nica, dvajset let si delala neumnosti, služila nekomu in za nekaj in nisi vedela, kaj je sreča!« Ona je sedaj mislila to, gledajoč v sredo svetlega mirnega vrta, silneje, silneje, nego poprej je to milila. In kaj jo je navelo na take misli? Nikakor ne nepričakovana ljubezen do grofa, kakor bi se dalo misliti. Nasprotno. On ji ni ugajal. Pra-porščik bi jo bil prej utegnil zanimati, ali on ni bil lep, bled je bil in nekako molčeč. Ona ga je nehote" pozabljala in z jezo in nevoljo se domišljala obraza, »Ne, ne to,« govorila je sama s seboj. Njen ideal je bil tako liričen, mičen! To je bil ideal, kateri bi mogel biti ljubljen sredi noči, sredi prirode, ne rušeč njene lepote — ideal, neobrezan za to, da bi ga onečastil s kakim surovim činom. S prva sta samota in nepričujoč- nost ljudij, kateri bi mogli nase obrniti njeno pozornost', učinili, da je vsa sila ljubezni, katero je v vsakega od njih , jednako vložila Previdnost, bila še cela • in neskaljena v njenem srcu; sedaj je le potolaženi: »Šol. Domu« ne bomo delali konkurence. Prepričan sem sicer, da »kavčem« vseh narodov je neljubo vse, kar se ljudstva nauče nad navadni abc, toda naša zastava je: »svoboda, omika, napredek!« in ne le — ljudsko-šolski abc, ki je dandanes umljiv sam po sebi tor mora biti zanj poskrbljeno tako ali tako. Da bi »Gorica« omajala vero in zaupanje ljudstva v »Narodni sklad«, govori o stvaritvah naprednjakov, ki zorijo le za razpad itd., in pravi, da smo polni načrtov in nič dejanj. Lajanje psov, ki obirajo tako kost, nas pač no doseže; zlomijo si zobe, mi pa pojdomo dalje i s stvaritvami i z načrti i z dejanji! — »Trgovsko-obrtna zadruga« je stvaritev naprednjakov, a ta bo v 5 letih večji denarni zavod, koristnejši narodu, nego vso klerikalne posojilnice in zadrugo skupaj. Kdor tega ne veruje, naj si ogloda poročilo in bilanco o prvih 4 lotih delovanja. — »Goriška ljudska posojilnica« v sedanji moči je delo naprednjakov. In naj klerikalci Še tako bevskajo, naj le poprašujejo z zlobno nakano, kaj bo ž njo, »naj bi jo hudič vzel, ker ni klerikalna,« mi se jim smejemo. Tudi ta kost je pretrda za klerikalne zobe. — »Pevsko in glasbeno društvo« s šolo je Že danes tako znamenita narodna stvaritev, da se je vsi odkrito veselimo. — »Mizarska zadruga* je danes vesela istina. Krasna je njena mehaniška delavnica. Ako bodo Člani pojmih" moč skupnosti, bo ta zadruga velik blagor za naš narod. Tudi s prekomorsko trgovino, o kateri so se > kavči« že toliko norčevali, ni več daleč. »Mizarska zadruga« je že vabljena v Aleksandrijo od tamošnjih tvrdk, toda ob vsej sedanji združitvi še ni zadostno pripravljena. — D&, isti »Šol. Dom« je v glavnem delo naprednjakov. Da se je kupilo ono posestvo, je z siuga Tumova in moja, a da stoji sedanji krasni »Š. D.«, je zasluga Tumova, ki se je uprl zidanju ona že predolga Živela z žalostno srečo, da je v sebi čutila nekaj in včasih odprla tajinstveno srčno posodo, da bi se veselila ob opozovanju njenih bogastev, da bi nepremišljeno izlila ha koga vse, kar je bilo tam. Bog daj, da bi se do groba veselila te skope sreče. Kdo ve, če ni boljše in silneje ono ? in če ni jedino resnično ni mogoče? »Moj Bog! mislila je ona, — mari sem zastonj izbila srečo in mladost in ali ju... nikoli več ne bode ?« in pogledala je na visoko nebo, svetlo okrog meseca, pokrito z belimi valovitimi oblački, kateri so zakrivali zvezde, in se bližali mesecu. »Ce ta beli oblaček doseže mesec, pomenja, da je res,« mislila je. Temen dimast pas se je potegnil po južni polovici svetlega kroga, in p i malem je začela slabeti svetloba po travi, po vrhovih lip, po ribniku; temne sence dreves so bile slabše. Kakor bi provzročal mračno senco, ki je objemalo prirodo, je lahki veter popihal po listju in prinesel v okno rosni dtih listja, vlažne zemlje in pa cvetočega bezga. »Ne, to ni resnica, tolažila se je — če slavec zapoje nocojšnjo noč, to pomenja, da je vse neumnost, kar mislim, in da ni treba obupavati,« mislila je. Dolgo je še sedela molče, kakor M >kurnika«, za kateri je bil napravil Gregorčič že načrte. — »Gorica« se norčuje z načrti! Kajpada! Najprej treba idej, načrtov, a tem sledi izvršitev. Mi naprednjaki smo pokazali, da imamo vse polno idej in načrtov, katere pa drug za drugim tudi izvršujemo. In šlo bi veliko hitreje, da ni vsak hip zlobe »kavcev«, s katero se moramo boriti. — V knjižici o nalogah »Trgovsko-obrt-nega društva c sem nagromadil dolgo vrsto načrtov, katere moramo polagoma izvršiti. Zbudil sem zanimanje za napredek, za najrazličnejše načine, kako priti do boljšega kruha, do blagostanja, in ljudstvo je res začelo več misliti, več podjetnosti opažamo pri naših ljudeh. Da, dobili so se podjetni domačini, ki so takoj zgrabili idejo, načrt — ter izvršili, ustanovili podjetje, ki obeta lepo prihodnost. Torej le nič norčevanja z idejami in načrti! Verujem, da so »kavči« reveži, kar se tega tiče, kajti veliki so v zdražbarstvu in — glodanju kostij. Habeant šibi! Vsak po svoje! Mi naprednjaki pa gremo naprej za idejami in načrti in hočemo pustiti za seboj — dejstva, ki bodo skupna last narodova. Rodoljubi! Podpirajte nas v takih prizadevanjih! Poverjeniki, zaupniki po občinah dob6 male knjižice s pobotnicami ; vsak darek treba potrditi s pobotnico, a denar treba pošiljati po položnicah poštne hranilnice ali po nakaznicah. Dokažimo, da smo vredni lepega imena — naprednjakov in svojega velepomembnega Lavričevega gesla: Vse za omiko, svobodo in napredek ! _______ DOPISI. Il KainenJ. — Znani župnik Kosec je poslal v 9. štev. .Prismojenega Lista" z dne 6. marca dopis »V obrambo". Ko bi on vedel, kako dobro poznajo tega zvijača daleč na okoli, gotovo bi on lepo molčal, ko primerja dopisnika Judežu, KajfeZu in naposled Se Pilatu. On pa bi se dal v resnici primerjati z eno osebo izmed imenovane trojice. Da odvrača ljudi od nepotrebnega obiskovanja krčem, se izgovarja ta nunček, da to izvira iz zavisti. Seveda! — to je vzrok, da mora hoditi v hiše prah pobirat; saj menda vsaka gospodinja ima kako raztrgano ruto, da bode sama prah pobrisala, in ni jej treba cakaU na nunca. Kar se pa spodlika glede" kotov, to dobro vemo, da župnika bode v oči gospodar omenjenega kota, ker mu ni treba biti — palček na nogi — kakor je Cahejček klerikalnim nunčkom. Se zdaj se mu zdi neverjetno, — ko je vendar bil obsojen — da on res dela zdražbo v naši občini. (Mogoče je že pozabil, ker imel je še potem mnogo opravila v sodniji!) Sicer pa ga poznamo dobro, da zna zvivati, kakor se kača zviva. Nam »liberalcem* ni nikakor treba kazati za župnikom Koscem s prstom, ker tega človeka poznajo drugod še bolj dobro nego mi. On pa naj kaže ne le z jednira kazalcem, ampak z dvema, na njemu neljube dsebe, to mu ne bode vse nič pomagalo, ker mi ostanemo ljubljeni kot do sedaj pri naših faranih. Boli ga tudi pragove?: .Resnica oči kolje". Kako ljubeznjivo pravi, da je dopisnik v »Soči" sam slišal, da je on,rekel: »Nekateri me stavijo v časopise; Vi možje skrbite, da spravite take ljudi iz občine." Dopisnik pa ostane pri trditvi, da je on tako rekel, ne pa »liberalce spraviti iz občine", ker on ima dober sluh, četudi nima tako velikih ušes, kakor naš župnik, ko sliši le kakor on hoče. Če mu je ljubo, privedeni mu priče, — ne eno ali dve — ampak več. Kar se tiče umazanih rok, gotovo je dopisnik bolj čist nego omenjeni župnik, ker on ni nikdar podpisaval takih računov, kakor on, ko je v biri prodal vino po 17 gld. a napravil račun ^« — po 7 gld. Če je župnik pa tako mogočen, da lahko tako očita kako sleparijo dopisniku, — naj hitro pride na dan — pa se podpiše s polnim imenom, zato da si ne bode »belil glavice". Radi bi tudi vedeli, koliko »miljonov" škode je imel pobožni nune, ko pravi, aa je tuk. učitelju pokazal, da želi tudi ž njim v edinosti živeti! Pa kako bi bil v edinosti ? To pač ni lahko; saj dobro vemo, da bi bil marsikateri .liberalec" njegov največji ljubljenec, ko bi nuncu podrepco nosil, in slednjič, da bi mu pustil vajeti proste, da bi on lahko gonil »širale" kakor bi hotel. Pa ne bo nič! Sicer pa proti koncu svojega dopisa moram tudi povedati, da naj župnik pogleda bolj natanko, ter naj utakne nos v »klerikalno šnopsarijo", da bo vedel, da za koti nasprotne hiše so ljudje, ki se ne bojijo govoriti tudi na cesti ne. Treba jim ni prežvekovati, kajti imajo v hlevu dovolj živine, katera prežvekuje; treba je torej, da gleda župnik za svojo kravo, da bo imela dovolj prežvekovati. Da ne pozabim, Vam še kaj sporočim po župnikovi obravnavi 13. t. m. Mislim, da bode kaj zanimivega. Judeževo število, g. Kosec! t! čakala nekoga, brez ozira na to, da se je znova vse osvetilo in oživrlo in so zopet prišli oblaki nekolikrat na mesec in vse pomračili. Dremala je že tako na oknu, ko jo je vzbudil slavec s svojim gostoljenjem, ki se je glasno razlegalo daleč ob ribniku. Vaška gospodična je odprla oči. Zopet je z radostjo napolnilo njeno srce tajnostno soglasje s prirodo, katera se je mirno in svetlo razgrinjala pred njo. Oprla se je ob obe roki. Nekako utrudljivo sladko čuvstvo otožnosti je tlačilo njene prsi, in solze čiste, ši-/roUe ljubezni, hrepeneče po uzadovo-ijenji, dobre tolažeče solze so zalile njene oči. Dela je roki križem na palico v oknu in položila nanjo glavo. Priljubljena njena molitev ji je sama od sebe prišla v srce, in tako je zadremala z mokrimi očmi. Zbudila jo je roka, ki se je je dotaknila. Zbudila se je. Dotaknila se \< je bila lahko in prijetno. Roka jo krep-keje stisne. Nakrat se je spomnila položaja, zakričala, skočila po koncu in sama se prepričajoč, da ni spoznala grofa, kateri je stal pod oknom, ves oblit z mesečno svetlobo, bežala iz sobe. (Konec pride.) DomaČe in razne novice. Taja odlikovanja med orožniki. — Njegovo Veličanstvo cesar je dovolil nižje imenovanim sprejeti in nositi podeljena jim odlikovanja, in sicer smeta nositi postaje-vodji, naslovna stražmeštra Ivan Predank in Petera kraljevo prusko rudečo crlovo medaljo; postajevodja, naslovni str&?,mešter Ignacij Danjelič kr. romunsko medaljo »Serviciu Gredincios" prvega reda; naslovna postajevodji Franc Podboj in Franc Kr a n j c, potem orožniki Leopold V e r čo n, Franc Krek, Franc So vda t, in Josip Hubel kr. romunsko medaljo »Serviciu Credincios" drugega reda, in stražmešter Viljem Schaffer vermeille-medaljo nadvoj-vodskega luksemburškega reda hrastove krone. Vsi odlikovanei spadajo pod deželno orožniško poveljstvo št. 7, v Trstu. Volitev volilnih mož v Cerknem je bila burna, tako burna, da ni bilo že kmalu take volitve v tem kraju, kateri so smatrali klerikalci do zadnjega časa za svojo nepremagljivo trdnjavo. Klerikalci so bili izračunali, da morajo propasti pri volitvah, zato pa so napeli vse svoje moči, da zmagajo. Jedao izmed glavnih vlog je igrala cerkljanska hranilnica. Njeni agitatorji so delali z vsem mogočim terorizmom pri dolžnikih te posojilnice, in le temu terorizmu ter žuganju, da bodo morali nemudoma vrniti posojene svote, je pripisati klerikalno zmago. Listkov za napredno stranko je bilo oddanih 90, za klerikalno pa 101; torej razlike 11. Pred volilno dvorano je bil pravi boj za volilce, ker klerikalci so se prav trgali zanje, da bi jih jemali naprednjakom. Naprednjake so ti kle-kalni suroveži zmerjali po cesti z vsemi mogočimi psovkami. Celo jokali so, ker niso več upali na zmago, agitirali so s Tonklijem, največ seveda z grožnjami iz posojilnice in še celo krompir nove vrste iz zadruge je moral v volilno borbo kot agitacijsko sredstvo. Po Cerknem pa je marširal Cahej, ki hodi tam 1 gori okoli ošabno, kakor da bi bilo ž* celo Cerkno njegovo. Hud boj je bil v Cerknem, čeprav sedaj še niso zmagali naprednjaki, marveč še klerikalci, posluževaje se nemoralnih sredstev, vendar mora nas veseliti razmerje glasov, ker isto kaže, da cerkljanska klerikalna trdnjava je omajana in se drži le še v strahu in trepetu za nekaj časa. Vsa čast našim možem, ki so šli nevstrašeno v boj, čast jim, to je boj za napredek 1 Vspeh v glasovih pa kaže jasno, čegava je bodočnost v Cerknem. Naprej, napredni Cerkljani! It Zgonlka na Krasu smo dobili pismo, v katerem pravijo: »Ne oglašamo se radi, ali danes pa moramo protestirati proti temu, da piše »Prim. List", da je naša občina na njegovi strani, ko smo malo da ne soglasno volili take 'olilne može, ki bodo volili naprednega poslanca". Dalje nam poročajo o usiljevanju »Prim. Lista*. Poslali so ga celo nekaterim možem in občinarjem. Na ovoju enega teh listov na notranji strani stoji tiskano: Veleč. g. Kari Perinčič, vikarij, Pliskovica, p. Komen. Torej celo s Korletom strašijo.... Ali naj le uganjajo, kar hočejo, pismo skončuje, da Kraševci ostanejo trdni kakor skala na napredni strani. Navali klerikalcev jih ne vjamejo v klerikalne verige. .Vladne drobtinice*. — Tako slove članek v »Gorici" od 8. t. m. Pisan je z namenom, da udari po državnem poslancu g. Oskarju Gabrščeku glede na glasovanje pri dispozicijskem fondu v državnem zboru, katerega pa se on ni udeležil. Primeren odgovor na tisti članek dobijo prihodnjič. Tam se bo videlo tudi, v koliko se dajo porabiti g. O. 6. podtikane reči na naslov dr. Gregorčiča. — Omenjeni članek v »Gorici" je velik kos klerikalnega falotstva, po katerem slavi gospoda krog »Gorice". Sedaj smo na Čistem! — Pišejo nam iz mesta: Naši častiti čitatelji se gotovo še spominjajo polemike mej »Sočo*' in »Gorico" radi izvanredno nesramnega članka, katerega je priobčila slednja pod naslovom »En milj on punc". V tem članku je skrajno brezobrazno in surovo napadla odlično damo slovenske družbe goriške, ker je ista svojo sorodnico opozorila na vabilu k plesu pevskega in glasbenega društva, da je treba po deželi agitirati za mnogobrojno udeležbo gospodov, kajti dam in gospodičen pride gotovo veliko. Kakor rečeno, bila je to opazka, katero je napisala dotična dama »orodni gospici. Ta gospica pa je imela nesrečo priti v Gorico, prinesti saboj zbog nekaterih informacij dotično vabilo ter — kupovati nekatere potrebščine v goriški trgovini s papirjem Gašparja Likarja pl. Steklino v i ča. In sedaj, gospoda, čujte in strmite, kaj se je zgodilo! Dotična gospica Je pri nakupu blaga odložila vabilo k plesu na pult v trgovini ter isto pri odhodu pozabila v prodajalnici. Poštenjak Gašpar, mesto da bi kot pošten trgovec stvari, ki se pozabijo v njegovi trgovini, vrnil stranki, pa je vabilo obdržal ter dotično opazko urno sporočil p. t. »Gorici*. Ta cunja seveda je požrla z veseljem lumparijo, katero je za njo eska-motiral Steklinovič ter jo v prvi prihodnji številki zbobnala mej vesoljni svet. Notice same pa baje ni pisal Steklinovič, ampak ena njegovih hčerk. Naši čitatelji naj blagovolijo uvideti iz tega, s kakimi ljudmi razpolaga »Gorica". Tem nesramnežem pride vse prav, in tudi če je vkradeno, samo da zamorejo komu krasti čast in mazati mu pošteno ime. Mi si seveda smatramo v dolžnost »bogato založeno" trgovino gosp. Gašparja Likarja, po domače Steklinoviča, v SemeniSki ulici z ozirom na posebno varnost od strank tamkaj pozabljenih reči »priporočati* našim somišljenikom najtopleje. D. Opazka uredništva: Pričakujemo, da nam pošlje Gašpar popravek, s katerim ne popravi, ampak potrdi gori pisano. Hotel v Vratih pod Triglavom. — Znani zaturistiko velezaslužni župnik Aljaž je poročal te dni v Radovljici o nameravani zgradbi hdtela v Vratih pod Triglavom. Med drugim čitamo v poročilu zanimivost, ki stoji tudi v zvezi z novo železnico. Evo je: Lepota Vrat je nepopisna. Baedeker pravi; »Vrata so ena najlepših dolin cele Evrope*. Vrata je prišel gledat v družbi rau-zealnega kustosa Freyer-ja saksonski kralj Friderik Avgust leta 1841, se vsedel na skalo in hribe (Triglav z ledenikom, Croir, Stenar, Suhi plaz itd.) narisal. Veliko drugih slavnih turistov je občudovalo to prekrasno dolino. Ko je Tirolec stal pod Triglavovo steno, 2000 metrov navpično visoko, je rekel: »Kaj takega še Tirolci nimamo*. Cela vrsta velikanov naredi na vsakega neizbrisen vtis. To dolino še posebno oživljala Bistrica in Peričnik. Zato se je pa pričelo misliti na to, da bi se v Vratih zgradil hotel Zahtevajo ga tujci in domačini. Dr. Šlajmer in dr. Gre-gorič sta se izrekla zanj. Dva ogrska ma-gaata sta lani prišla s Tirolskega in rekla: »Dolina Ampezzo ni nič (ist ein Schmarn) proti Vratom. Če bi Vrata stala na Tirolskem, bi bili notri že trije hoteli; tukaj se pa še jesti nič ne dobi". Hotel bi se rentiral. Oddaljen bi bil le dve in pol ure od železnice, stal bi tam, kjer je koča. Ko bo nova železnica dodelana, se bo obrnil turistovski tok proti vzhodu in v Vratih bo polno turistov in le-tovičarjev. Zdravniki že sedaj obetajo tukaj najboljše zdravišče, posebno za nervozne, ker je tu čisto nov svet, divja narava, vendar pa mil zrak in čista, najboljša voda, tekoča iz apnenika v tej višavi 1000 metrov nad morjem. Hotel bo internacionalen, za vse narode. Pogum daje gospodu predavatelju triglavska koča, katero je leta 1895. začel delati brez krajcarja in je stala 6000 gld., pa je vsa plačana in je imela letos bruto-do-hodkov 700 gld. Veliki načrt za 20.000 gld. zidave in 10.000 gld. oprave se je za sedaj odložil z ozirom na finance, Sklenilo pa je slovensko planinsko društvo, zidati hotel za 11.000 gld. zidave, 5000 gld. oprave, 2000 gld. da za cesto in čez 1000 gld. se jih je že izdalo za vodovod, katerega je gospod Aljaž napravil v jeseni po vseh tehničnih zahtevah. Tudi je gospod predavatelj že v jeseni pripravil v Vratih les za hotel. Ta načrt hotela se pozneje lahko poveča in podaljša, če bo kazalo. Ta vest gotovo razveseli vsakega turista in vsakega ljubitelja slovenske domovine, katera hrani v sebi toliko čudovitih krasot, za katere smo se doslej veliko premalo brigali. Nova železnica odpre nov tek življenja, in sicer obeta biti prav mogočen, po gorenjskem delu Kranjske; zategadelj je le pozdravljati, da mislimo Slovenci na hotel v Vratih, ker sicer bi se tam hitro ugnezdili Nemci, ki znajo take prilike kaj izvrstno izkoristiti zase —. da si potem mi Slovenci zbijamo glave, zakaj ni tuintam gospodar Slovenec, marveč tujec. Nameravana misel je lepa in domorodna; upamo, da se tudi izvrši v čast slovenskemu imenu. Ples v postu. — »Prisroojenče" piše, da so imeli dn<5 28. febr. t. »1., torej v postu, ples v krčmi naprednjaka A. M. na K., in tudi navaja, kdo da je najel godbo. Kako da je z godbo in plesom v pustnem času, so povedali pred kratkim Brici sami. V veliki kojščansko-kozanski županiji ne smejo plesati, tam gori je ples prepovedan, dočim se smejo po bližnjih županijah in v Lahih vrteti, kolikor jim drago. Tudi drugodi po naši domovini plešejo predpustom, in tuintam celo na katoliški podlagi. V Ljubljani, ako že ni drugače, tudi škof obišče kako tako veselico. Le v Brdih v omenjeni županiji bi baje vse hudič žive pohrustal, ako bi plesali. Ples na K. je bil torej, kakor prav« »Prismojenček", kar pa nam še ne daje jamstva za resnico, v postu. Vprašamo: Ako se je dovolilo ljudem plesati predpustom, kaj pravite, ali bi se bili zmislili na ples v postu? Popolnoma smo prepričani, da ne. Ako je greh, plesati v postu, kdo je so kri v? Prizadeti gospodje, odgovorite si? V »Prismojenea" pa so djali g. \. M. na K. edino radi tega, ker ud* trobiti v klerikalni rog, ali kakor pravijo Brhl, ker noče poslušati glasu iz črnega telefona. Da so to storili edino radi tega, ker je g. M. naprednjak in da molčijo, torej odobrujejo, ako se pleše v postu na katoliški podlagi, dokažemo tukaj takoj: V sedanjem postnem času se je vršil v Gorici plost kateri je aranžirala neka imenitna klerikalna rodbina, ki igra tudi v naši katoliški čitalnici veliko vlogo. Mi smo to izvedeli takoj, ali nismo hoteli spravljati tega v javnost ter se »zgražati* nad katoličani, ki v postu plešejo, iz več vzrokov. Ne verjamemo, da bi bilo ostalo to neznano gospodi okoli »Prim. Lista", ker ima svoje vohunske mreže« napete na vse strani, pač pa mislimo, da smemo reči, da so se gospodje okoli »Priro. L." vedoma »zatajili", da se niso »zgražali" nad tem plesom v postu. Torej, gospoda na katoliški podlagi sme plesati v postu, kmet pa ne. Gospode ne vzame hudič, kmeta , pa živega pohrusta, ako privzdigne v postu nogo na ples. Kdo ne razvidi iz tega, da merijo z dvojno mero, z eno za gospodo, z drugo za kmeta?! Ej, kmet, ta bi moral le ubogati, gospoda rta katoliški podlagi pa dela, kar hoCe. Gospod dr. Drejc! Čemu se .zgražate" nad Brici, ko imate dosti povoda za .zgražanje* prav blizu? ,Warum in die Ferne sehweifen, das Schlechte liegt so nah* P I -*- Poštni pečati* — Po Slovenskem, tudi v naši deželi, je še premnogo poštnih pečatov le v enem jeziku, najrajši v ngmjčjnj^ ali. laščini. Zadnji Čas bi bil, da se to odpravi, Ta^nTBvlBeV krajih slovenskega ozemlja. Obračamo se tudi letos z nujno prošnjo do vseh slovenskih občin, posojilnic in raznih drugih društev, ki morejo odločiti kak dar v dobre namene, naj ne pozabijo naše obče-slovenske družbe sv. Cirila in Metoda, ki izvršuje dobrodelnost v najplemenitejšem smislu — skrbeč za versko, patriotično in narodno vzgojo slovenske dece po najnevarnejših postojankah slovenske do- ker dela le nečast prizadetim krajem — V So vinjaku v Istri so imeli do zadnjega časa samo laški poštni pečat. Napravili so prošnjo na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu za dvojezični pečat. Ravnateljstvo je* prošnji takoj ugodilo. Prizadeti, pobrigajte se, da izginejo pečati, glaseči se le na tuja imena. Spoštujmo svoj jezik in borimo se za njega pravice povsodi in vselej!--------------- »Popravkovanje". — V* zadnjem času smo dobili te-le popravke: 1.) Ni res, da je zvrti nune povabil v nedeljo, ko so imeli napovedan ples, za tiste ure popoldan dekleta k sebi, da jih bo iz-praleval za velikonočno spoved; res je pa, da sem dekleta povabil v cerkev; 2.) Ni res, da sem dekletom prigovarjal naj nikdar ne hodijo plesat, marveč tiste »ta čotaste* naj plešejo; 3.) Ni res, da sem sedaj napovedal, f da tisti, ki čitajo »Sočo* in »Primorca*, ne dobijo odveze pri velikonočni spovedi; res je pa, da sem prečital skupni pastirski list avstrijskih škofov in neke odstavke raznih pastirskih listov, kjer svarč dotični škofje svoje vernike pred slabimi, pohujšljivimi, veri in cerkvi nasprotnimi listi. V Biljah dne 18. februvarija 1902 Ivan Roječ, kura*. Ni res, da moj prvi ,ni res* v mojem popravku priobčenem v 18. št, Vašega lista »pove ,da je res1, da sem hodil v hiše po nepotrebnem in imel predolg jezik; saj je to povedala pri obravnavi njegova (moja) priča, ko se je izjavila, da je župnik rekel v njeni hiši, da toženec ni vreden take žene*. Ni res, da »drugi »ni res* ,je tudi res', da napravlja (m) prepir in razprtije, kajti koder hodi (m), skoraj povsod govori (m) dražljivo*. Ni res, da sem v nedeljo v cerkvi med drugim rekel:.... Tisti, ki ste možje skrbite, da take osebe spravite iz občine*. Ni res »da toži (m) ljudi za vsako reč*. Kamnje, dnč 26. februvarja 1902. Joh. Kosec. 1.) Ni res da se je čakalo 7 let brez vsake terjatve res je da se je pokojnega B. F. večkrat opominjalo, a zavoljo njegove prošnje se je čakalo vedno dalje, tako tudi po njegovi smrti zavoljo revnosti družine. 2.) Ni res da tirjamo njegove potomce, res je, da tirjamo njegova dva »poroka in plačnika* kar pa sme vsak upnik. 3.) Ni res da tirjamo ljudi ki niso dolžni, res je pa da tirjamo vse zaostale obresti za ktere pa imamo pravico. Šebrelje dne 28. 2. 1902. Jožef Vojska. Anton Rej ec knjjgovo^ja. Tako, sedaj ste črtali tri popravke. Kar je res, ni res, kar ni res, je pa res! Mi smatramo te »pjpravke* le za potrjilo istega, kar je stalo v »Soči", in nimamo vsled teh popravkov prav nikakega povoda misliti, da sestavki ^roti Rojcu, Koscu in šebreljski posojilnici morda v celoti niso resnični. Ko3ec poreče, da ni res, pa mu očitajte, kar hočete, hiljenski Roječ pa nam je bil v popravku lani sam priznal, da je obstal na* prednjakom poleno, o šebreljski posojilnici, katere popravek priobčujemo kot »kuriozum*, pa ne govorimo, svetovali bi le gospodi v Šebreljah, naj se brigajo za urejevanje zmešnjav pri »štedilnici*, mesto da pošiljajo take kozle med svet. V Ljubljani obstoji neko »Obrambeno društvo*, katero dela nuncem popravke. To društvo je imelo letos zborovanje, na katerem J6 rekel neki učeni ljubljanski doktor sv. pisma, da se s § 19. tisk. zakona lahko pri-sili »liberalne* liste, da popravijo tudi resnico, topej da se zlažejo s popravkom na podlagi § 19. AH ni to naravnost zloraba 0I»enjenega §?? — Dozdeva se nam, da se ta nasvet ljubljanskega dohtarja sv. pisma precej prijemlje naše politikujoče duhovščine. Družba sr. Cirila In Metoda je lansko Jeto prejela večin in manjih podpor od nekaterih slovenskih občinskih zastopov, mnogih Posojilnic in od nekaterih društev po raznih O dlvjaštvu na ftočak smo že ope-tovano pisali. Pretekli teden smo omenjali tudi odhod ubogih zapeljancev v ječo v Ljubljano. Sedaj čitamo v »Slovenskem Narodu* gledč na odhod ubogih žrtev kurata Ferjančiča še to-le : »Res je, da se kurat Ferjančič potice po goškem župnišču in čaka nove obravnave, dočim so morali po njem podivjani in zapeljani kmetski suroveži v zapor; res je, da so na pustni dan obsojenci kol obsedeni po Gočah pijani noreli, izzivali, za slovo se malo stepli, naslednje jutro pred odhodom v zapor k mizi Gospodovi pristopili; res je, da so se na pepelnično sredo pred odhodom šli poslovit tudi !a od mrtvega župana Žgurja na pokopališče, kjer je bivši obč. svet. Jerančič, ki je tudi pod obtožbo, da je ob županovem pogrebu znano žalobno zastavo izvesil, stopil na grob, rekoč : »hudič, zdaj pridi ven, da boš videl, kako bomo šli," s katerim nastopom se je sam pobahal in ga »Slovenec* menda vendar ne bo tajil; res je, da so m to odšli pijani kot živina pod zastavo v spremstvu strica Habeta in kurata Ferjančiča do vrh griča nad Mančami, kjer jih je — pijano Živino, ki je bila malo prej • pri obhajilu — kurat Ferjančič še enkrat s primernim ogo-voroni blagoslovil in kjer se je pravični stric Štefan nad krivico tega sveta zgražal; res je, da so se ti katoliški vrli možje v pijanosti v Postojni med seboj naklestili, ker so krivdo drug na drugega vzračali; res je, da vlada sedaj na Gočah neka praznina, ter da mora na kom nadomeščati cerkvene zaprte tenorje sama žena ponesrečenega kandidata Franceljna; in rea je končno, da bodo »Slovenec* zopet in zopet pisal: »Glejte jih« raz-upite goške razbojnike, kako krotko, udano in ponižno stopajo za sv. križem, da se človeku kar milo stori.* Razstava krav v Krminu, o kateri smo govorili svoj čas, se ni mogla vršiti dnč 28. pr. m., in sicer radi izredno slabega vremena, kakoršno smo imeli v deželi skozi celi mesec februvarij. Ta razstava pa se priredi sedaj dnd 28. t. m. Cujemo, da namerava kmetijsko društvo prirediti tako razstavo tudi v naših gorah; poprej seveda se bo vršilo še posvetovanje z zaupniki v Tolminu, da se ukrene vse potrebno v to svrho. V notici, v kateri smo govorili o razstavi krav v Krminu, smo namignili tudi na potrebo take razstave v goratem delu naše dežele. Ker se sedaj v istini obeta taka razstava, apelujemo na prizadete može, da se potrudijo, da se nameravana razstava tudi sponese, kakor tiče. Tu gre za koristi kmeta, za dobro živinorejo. Trg la krompir. — V četrtek je pričel trg za krompir v Gorici. Pripeljali so ga 20 velikih vozov, in ker je bila kupčija živahna, so spečali vsega. To trženje traja kakih 14 dnij ter se vrši navadno ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah. Prostor: Stari trg. — Včeraj so navagali 400 kvintalov krompirja ; cena največ K 4'60, najmanj K 4. Deklica skoro zgorela živa. — V četrtek pod noč so prinesli v tukajšnjo bolnišnico 13-letno deklico Katarino Cernetovo iz Grgarja vso opečeno po telesu in obrazu, da je ni bilo več spoznati. Deklica je kmalu umrla. Ž njo je prišla v bolnišnico tudi mati Ana, ker je jako opečena. Deklica seje grela pri ognjišču, kjer jo je prijel ogenj. Ko je mati to videla, jo je hotela rešiti ter je trgala t nje obleko, ali pri tem se sama nevarno ožgala. Očeta ob času nesreče ni bilo doma, marveč je bil na delu na svojem posestvu. Koliko je takih nesreč! Skoro teden za tednom čujemo o živo zgorelih deklicah, katere ponesrečijo vse na jednak način. Stariši, pazite vendar na otroke, da ne bodo hodili preblizu ognja 2 Drobiž. — Cigani so res prava nadloga po naših krajih; posebno v nižavi se kaj radi držijo, in gradiščanski okraj je bil zlasti v poslednjem času prepoln te zalege. Zato je vložil magistrat v Gradišču ob Soči na pristojno oblast pritožbo, da se trpi cigane, da hodijo tako okoli ter so po. Gradiščanskem kradli, goljufavali in se pretepali. — Areto- vali so nekega Del Mezzo iz Majana, češ, da je anarhist P -- Lerkovič Dom. in Lukovič Ant., stara 23, oziroma 22 let, so aretirali v Krminu, ker se nista javila pravočasno k vojaškemu naboru. — V Opatiji so bili navzoči dnč 5. t. m. 1503 gostje. Išče se mladeniča za trgovino z jestvi-nami v starosti 16—17 let. Razun popolne zmožnosti slovenskega jezikaJiw-h njegov prihod novo dobo v razvoju D, iifa drugače pa utegne ha vsako radovanje prezgodno.... Kaj pa Buri » — Z Angleškega prihajajo glasovi, da se delajo priprave za mirovna pogajanja med Angleži in Buri. Burski poveljniki se posvetujejo sedaj z oranjskim predsednikom Steijnom glede na pogoje, katere bi stavili Kitchenerju, ki je pooblaščen, da se ž njimi pogaja, kar kaže, da je Angliji tudi na tem, da pride skoro do miru v južni Afriki. Seveda da bi Anglija privolila v popolno neodvisnost burskih držav, kakor so bile poprej, na to ni misliti. Angleži so bili ujeli burskega poveljnika Kruitzingerja, katerega so prvotno obsodili na smrt, ali sedaj pa so ga pomilostili, toda za vedno je iz-tiran iz južne Afrike. Angleški vojni minister Brodrick je izjavil v zbornici, da ne more povedati, koliko Burov je še pod puško, ker so razkropljeni po ogromnem ozemlju ter je bilo prvotno število Burov gotovo mnogo večje kot se je poročalo. Kitchener sploh ne ve, koliko jih more biti. 8. julija 1901. jih je bilo po njegovem poročilu še 13.500, 24. februvarja 1902. pa jih je bilo še 13.873. Torej 373 več! Anglija s svojimi 200.000 močmi, ki dobe še novih čet, torej ne more doseči ničesar vzlic vsem zmagam! Danes poročajo listi, da so Buri ranili in vjeli angl. poveljnika lorda Methuena, ki je imel okoli 1000 vojakov s seboj. Vjeli so vse in vzeli tadi topove. Najhitrejši Tlak t Nemčiji. ~ S 1. majem t. 1. povečajr hitrost brzovlaka med Berlinom in Hamburgom. Vlak pojde, namesto ob 7*20 v jutro ob 7*32 iz Berlina (torej 12 minut kasneje), pride pa v Hamburg za eno minuto kasneje, kakor doslej, to je ob 10*59; skrajšana bo torej pot za 11 minut, črta od Berlina v Hamburg meri 286 km; prevozi jo pa ta vlak v 3 urah 27 minutah ter bo tako najhitrejši vlak v Nemčiji. Hitrost znaša 90 km na uro. Razne vesti. — Iz Nevvjorka poročajo, da je na železniški črti Galvenston-St. Anton skočil neki vlak s tira. 17 oseb je ponesrečilo. — V Bruselju so bili 6. t. m. veliki izgredi povodom demonstracij za splošno volilno pravo. Izgredov so se udeležili tudi vojaki. Redarjem je prišlo na pomoč orož-ništvo. — V Mariboru si je prere*al učite-Ijiščnik četrtega letnika Roman Novak z britvijo vrat ter ostal takoj mrtev. Novak je bil dolgo časa bolan, v šoli pa priden dijak. — Iz Carigrada poročajo, da so v Medini konstatirali 74 slučajev kolere, v Meki 15. -V državnem zboru včeraj je govoril posl. Antonelli obširno o raznih potrebah Fur-lanije. Učenca za sprejme odlikovana kotlarska obrt Antona Križnica v Kanalu. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bala — In črna vina izvlpavsklh, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. JUta 1831. v Gorici ustanovljena tvrdka Riessuer, y Nnusla ulici 3. (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vošCene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. V\arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.. L LEBHERZ Gorica tovarna už igalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice *w- Apollo Milijon dam uporablja „FEEOLIN". VpraSajte Svojega zdravnika, fe ni »Feeolin« najboljše lepSalno sredstvo za koži, lase in zobe! NajneČistejši obraz in mijgrše roke dobijo hitro aristokratsko linost in obliko z uporabo „Feeolina* »Feeolin« je iz 42. najplemenitcjih in najsvežjih zejjišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin< je najboljše čistilno, negovalno in lepSalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bole ' glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najbolje čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se. denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovojjen Cena komadu K 1.—. 3 komadom K 250, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Faith. Dunaj. VIL, Mariahilferstrasse 38.1 Št. 241. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici. Razpis službe za mesto društvenega podtajnika in blagajničarja. Razpiše se mesto društvenega podtajnika in blagajničarja, katero se podeli začasno s pridržkom stalnega imenovanja po preteku jednoletnega poskusnega službovanja. Letna plača znaSa tisoč šest sto kron, ki se izplačajo v mesečnih naprednih obrokih. Posli tega uradniškega mesta so sledeči': 1. Pisarniška dela; 2. nadzorovanje društvenega skladišča ; 3. blagajniški posli in društveno knjigovodstvo. Prosilec, kateremu se to mesto podeli, nastopi službo 1. aprila t. 1. Prosilci imajo vložiti prošnje pred-sedništvu do 20. marca t. 1. priloživši potrebne dokumente v dokaz njih sposobnosti za to mesto in popolnega znanja italijanskega, slovenskega in nemškega jezika. V Gorici, dne 9, marca 1902. C. kr. kmetijsko društvo. Predsednik: P a j e r. Tajnik: Hugues. . Gosp. lekarnar BELA ZOLTAN Budimpešta. Z ozirom na to. da niije VaSe mazilo izvrstno pomagalo proti bolečinam protina, prosim, da mi takoj dopošljele drugo posodico. Spoštovanem M. Kornberg. Podovolveriska. Posebni slučaji, mnovobrojna priznanja in zdravniška spričevala dokazujejo, da je to mazilo že več let znano in gotovo delujoče sredstvo, katero najbolje upiiva pri bolečinah v kos eh, sklepih in mišicah. Cena steklenice 2 kroni. Glavna zaloga za Avstrijsko: Lekarna pri iiar- Dunaj, I. Lugeck 3. -%<1 Poštne naročbe na lekarnarja ZOltan v Budimpešti. #• katerega se je prodalo v svetovni razstavi v Čikagi nad 2l/s mi-ly'ona komadov, se iobiva odslej pri meni za nizko ceno ~ samo kron 2-40 #• (povečevalno steklo) katere treba naprej posl ti, bodici za kron 2-60 franko, ali proti povzetju 40 vin. več. Prednost tega. nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka reč vidi do 1000-krat povečana. Vidi. se prazne mrčese t-r za oči sploh nevidne živalice V velikosti zelenega hrošča. Ne« obhodn potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-. . Joga se je žo davno želelo za hISno rabo za preiskavo ponare- ] mh jedil ter pokvarjenega m* sa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno snnTejo po vodi. Razun tega je aparat tudi pripraven za kratkovidne, da lahko čitajo najmanjge pisave. — Boljl mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z mnogimi objekt' in objektivnim i stekli, stane v elegantni škatlji samo C kron. — Navodilo je pridjano. — Najff-nejj daljno?' 'd, s kojim se vidi v vel ke daljave, z akromatičnimi stekli, s trikratno medeno cevjo v elegantni S*'uji za samo 5 kron. - Razpošijja A. Fait, Dunaj, V/.-. MaUleinsdorferstrasse 76. • Jaz Ana Csillag Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj pogljete Sest lončkov Vašega preskušenega mazila za raščo las na',naslov: Gospa grofica Cavrlanl - Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu, Blag. gospa Ana Csillag! Izvolite mi kretom pošte poslati s povzetjem zopet 2 lončka Va- Sega izvrstnega mazila za raščo las. Spoštovanjem Emilija pl. Baumgarten, Stever. Gospa Ana Csillag! "Prosim Vas, da mikretom pošte pošljete en lonček VaSe izvrstne pomade. Ludv. vit pl. Ljeblg, Liberec. Blag, gospa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi še en lonček. Grof Srečko Conrev, Dunaj. Blag. Ana Csillag! Prosim Vam, da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka. L Schwertg pl. Relndorf, 0, kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem, da-siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem. Adela Sandrock, gledališka .igralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila. Gvldo grof Starhemberg, Kupflsd, Blag. gospa'Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega preskusnega mazila poslati še i lonček, Jaka Girardl pl. Ebensteln, Trient. Blag. gospa Ana'Csillag! Dunaj! Na ukaz Njene ekselenc« gospe pl. Szflgveni-Marlch prešinit da mi pošljete en lonček Vašega iz? vrstnega mazila za S gld. Sprejmite oh jednem zahvalo. Gospn grolinja so je o vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frlda Gieaa, komorna gospa Njene ekselence. * avojirai',185 centimetrov dolgimi Lorelftv - lasmi dobila sem jih vsled. 14-mesečne vporahe svoje »atnoiznajdene pomade. To so najslovitejle avtoritete priznale aa jo-dino sredstvo, ki ne provzroča izp ndanja las, pOHpešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporahi lasem na glavi kakpr tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim ossivljenjem do n,aj* višje »starosti. Cena lončka 1 Rld. a ttid., a Kid, 5 gid. TC žiljam po pošti vsak dan, nko ho znesek naprej poSlje ali pa s postnim povzetjem po vsem «vetu in tovarne, knmor "naj bo pošiljajo vsa naročila. Ana Csillag Dunqj I., Sailergasse 5. J Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternlh, Grad Rubein p Meranu, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! . f0^'1'? mi P« povzetju 1 lonček Csillovega ! mazila za raščo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohtj roj. feneg. Solm. Blag gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete Še en lonček, Mejnigrof A. Pallavlcinl, Abanj Szempre« Gospa Ana Csillag! Za Se enkratno pošiljatev enega iončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi Kneglnja Karlota Coth«n, (Anhull). Va«. Blag. gospa Ana Csillag f Prosim Vas, da mi po poštnem povzetj« pošljete ie en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baaelll, Enns, Weslbahn. Blag. gospa Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled česar Vas uljudno prosim da mi kretom poŠte pošljete dva lon/ka. Vas lepo pozdravlja. Antonija Welonter, Gorica. Bekony-Sz. Saszlo. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi pn poštnem^povzetju dva lončka Vašega preskušenega mazila za lasi. Grof Cm. Eaterhazv star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček VaSiijra priskuSeiiega mazila za lasi. Grofica pl. Wurmbrandr Birkfeld. Blag. gospa Ana Csiilag! Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati z,\ ekselenro gnupo trr<»llfi» Kielmaibeg^, iia-mesttiiro na Dunaju, Gtnp. uliuo 0. SI lončke pomnilo po 2 rhl za i branji nje lusij, k. tera j • izknz.ila dobro \s|)(»!m!. Spošto\ai\jem Irma Pletzl, komorna gospn Njen. okbejtrcv ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. Tovarna oljnatih barv, firneža. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Hustrovani ceniki so franko na razpolago. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri ai je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladi! ali prersapolnll želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na goreči, želodčnem krču, tličan|u iolodca. tcikom .orabavljaniu ali zasliianju, bodi priporočeno dobro tn izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi. To zdravilo je Hubert Ullrieh-ovo zeliščno vino. Ulrich-ovo zelišino vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišč, krepi in oŽivh> želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnovb>nje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlganju, daravlci (zgaga), napanjanfu, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino. Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tasnobo, klan|a (madrosi), arčno utripanja, brazsanott, kakor tudi zasadanjo krvi v jetrih, vranici in vratmci (hemoroidi). Zeliščno vino ozdtavi vse to hitro, odpravi neprebavfcivost in odstrani ;z želodca in črev vse nepotrebue in nerabljive snovi. Medlost, bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost Z^^&tl^ krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez >panja uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivši životno moč. Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo In reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene živce in obudi vasalja do ilvljenja. Vse to dokazujejo mno