Posamezna številka 10 vinarjev. šiev.205. V LlnlMi, v Eelrlek, i. septembra trn Leto XLIV. == Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 26-— za en шевео „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za eu meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1'80 = Sobotna izdaja: = za oelo leto......K T— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . ... po 33 v za dva- ln večkrat . . 29 „ pri večjUi naročilih primeren popnst po dogovora. Poslano: Enostolpna pitltvrBtapo 60 vin. Izbaja vsak dan, izvzemši ne« delje in praznike, ob 5. nrlpop. Redna letna priloga vozni red Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Prvi bo] med Rusi in Bolgari. - Mm utrdb TuMnn osvojenih. - Srditi boji pri Haliču. Ob 7ommi napada 28 sovražnih divizij. - Grika v rokah entente. Grško pod sovražno knrolelo. Države štirisporazuma, ki sc širo-koustijo že od začetka vojske, da se bore za 'svobodo majhnih narodov in držav in označujejo ravno Avstrijo za sovražnico evropskega miru, ker je spravila v nevarnost z ultimatom z dne 24. julija 1914 suvcrenske pravice Srbije kot majhne države in ker stoji na njeni strani Nemčija, poskušajo z druge strani z največjimi nasilstvi in nesramnimi zahtevami dobiti neomejeno v svojo pest majhno državo — Grčijo. Ni bilo dovolj, da so zasedli koncem leta 1915. grško Makedonijo, njeno glavno mesto Solun, ampak od tam neprenehoma groze Bolgariji, ki je po osvojitvi Srbije zasedla bolgarsko Makedonijo. Toda vse to jim še ni bilo dovolj. Vodili so pravo gonjo proti grškemu kralju in nevtralno mislečemu ministrstvu Gunaris. Njih agitator Krečan Venizelos je napel vse moči, da napravi s pomočjo nacionalistov grškega kralja neškodljive, sposobne in dalekovidne grške častnike in drŽav-ifike pa osumi kot prijatelje Nemcev, ki kupčujejo z grškimi interesi. Ker se pa kralj od tega ni dal preplašiti, zato je proglasila Anglija nad kraljevino Grško in vsemi njenimi pristanišči gospodarski bojkot. Kralj jc bil prisiljen odpustiti ministrstvo Gunarisa in imenovati Zaimisa ministrskim predsednikom, ki je sestavil štirisporazumu prijazno ministrstvo, vendar je pa gledal, da je ohranil nevtralnost Grčije. Ko se je pričela bolgarska ofenziva, kakor tudi ofenziva njenih zaveznikov proti armadi štirisporazuma, in ko je takoj nato zavratno napadla Rumunija osrednji velesili, ni bil štiri-sporazum zadovoljen niti z Nemcem sovražnim koalicijskim kabinetom Zaimis in z njegovo dobrohotno nevtralnostjo. Sedaj so pričele nastopati znatne spremembe v grških političnih strankah, kakor tudi v sami armadi. Agenti štirisporazuma so sedaj pričeli z odkritim bojem. V grški Makedoniji, posebno v Solunu, so odpovedali deli čet pokorščino svojemu kralju in so se deloma ponudili štirisporazumu, da gredo v boj proti Bolgarom, deloma so pa napadli z orožjem zaostale, kralju zveste čete. Francoski vrhovni poveljnik armade štirisporazuma v Makedo-; niji, general Sarrail, eden izmed najbolj vplivnih in predrznih prostozidarskih voditeljev sedanje Francije, je sicer nastopil v tem boju med kralju zvestimi in republikanskimi grškimi četami kot nevtralni opazovalec, seveda samo navidezno. V resnici pa je podpiral upornike in jim dal priložnost, da so premagali kralju zveste čete. Nato pa je nastopil Sarrail in izjavil, cla sc mora boj ustaviti na pod njegovim vojaškim poveljstvom se na-liajajočemu ozemlju — v resnici pa je to grško državno ozemlje — ker ne trpi nobene državljanske vojske. Na ta način je bila v grški Makedoniji državna oblast in vojaška avtoriteta grškega kralja naravnost odpravljena. Sedaj pa je prišel sledeči korak štirisporazuma, ki je vojaškega značaja. Brodovje 30 ladij je priplulo v pristanišče Pi-rej, vsled česar so bile v nevarnosti Atene in njih zveze z deželo. Sedaj pa je napravil štirisporazum zadnji korak., s katerim skuša uničiti vsako moč kralja in njegove vlade in napraviti to državo za vojaško bazo Nemcem sovražnih držav. Angleški uradni dopisni urad Reuter je poročal z dne 2. septembra: »Včeraj zvečer grški vladi izročena angleško-francoska nota zahteva kontrolo nad grško pošto in brzo-javom z uštevši brezžičnega brzojava, izgon sovražnih agentov iz Grške, ki so osumljeni ogleduštva in podkupovanja, kakor tudi, da se vse potrebno ukrene proti sokrivim grškim podanikom.« — Isti urad je poročal: »Mnogo Nemcev jc bilo tukaj aretiranih, mnogo je skritih.« Primerjajmo zahteve avstrijskega ultimata z dne 24. julija 1914 srbski vladi, v katerem je sicer zahtevala avstrijska vlada kontrolo nad srbsko državno upravo, ali samo z namenom, da prepreči nove zločine, podobne umoru v Sarajevu, z zahtevami štirisporazuma, ki ne zahteva nič več in nič manj, kakor da naj se mu izroči poštna in brzojavna uprava in da more s policijsko silo nastopati proti inozemskim podanikom; obenem pa naj se kaznujejo tucli tisti grški državljani, ki stoje na strani osrednjih velesil. Jasno je, cla zahteva to štirisporazum od Grčije samo zato, ker ni ta država od njega samo gospodarsko popolnoma odvisna — kajti vsak trenutek lahko prepreči dovoz živil — ampak kor so si pridobili na svojo stran s pomočjo svojih agentov znatne grške kroge. Vsakega pravega grškega patrijota pa, ki dela na to, cla naj ostane Grčija nevtralna, prevpijejo, in je v vedni nevarnosti. V Solunu, kjer vlada neomejeno štirisporazum, se je ustanovil odbor narodne hrambe, ki vpoklicuje prebivalstvo grške Makedonijo pocl orožje, jc prepovedal odpotovati vsem meščanom, starim od 19. do 45. leta. Grški kralj, ki pozna zelo dobro vojaško in gospodarsko moč Nemčije, jc danes v Atenah skoro osamljen. Kralj noče, cla bi grško ljudstvo trpelo iu krvavelo za štirisporazum. Seveda ako bo imel še toliko moči, da so bo mogel upirati še zadnjim načrtom štirisporazuma, to nam bo pokazala bližnja prihodnjost. XXX Aretacije. Fariz, 6. septembra. (K. u.) »Temps« poroča iz Aten: Ker je Grška sprejela francosko-angleško noto, bosta francoski in angleški poslanik ovadila tiste tuje agente, katere je treba izgnati in pa njihove grške pomočnike in grške organizacije, proti katerim sc zahtevajo pooblatila. Zapirati bodo smele samo grške oblasti. Vse demonstracije in shodi so prepovedani, sicer sledi takojšnja aretacija. Amsterdam, 6. septembra. (K. u.) »Times« poročajo, da je ententina policija v Atenah aprla ženo nekega Nemca Hoff-manna in Rezza-pašo in njegovega tajnika. Spravili so jih na neko vojno ladjo. Grška igania »osrednje« ljudi. Ženeva, 6. septembra. Pariški listi poročajo, da morajo podaniki osrednjih sil, ki morajo zapustiti Grško, oditi v 24 urah. To ne velja za zastopnike diploma-tičnega zbora. Ententa je dosegla svoje, Lugano, 6. septembra. (K, u.) Demonstracije brodovja v Pireju se je udeležila samo ena italijanska ladja »Libia«. »Tribuna« poroča, da bo brodovje takoj od-plulo, ker je Grška sprejela zahteve in sta pošta in brzojav že pod kontrolo uradnikov entente in zanesljivih Grkov. »Idea Nazionale« poroča: Sedaj je treba grški vladi vzeti še železnice in aprovizacijo, da sploh ne bo več mogla škoditi ententini armadi. Venizelosu so odsvetovali, da naj ne poskua nobenega nasilja proti vladi ali kralju, ker ententa nima interesa na pre-kuciji. Bern, 6. septembra. »Neue Zuricher Zeitung« piše, da je ententa z zadnjimi koraki Grški vzela pač skoro vso suvereni-teto. Napčno pa bi bilo misliti, da hoče ententa pomoči grške armade. Za to ima ententa najbrže zelo malo interesa. Ker so v Solunu tudi italijanske čete, zato mora biti ententi pač za to, da je Grška pasivna, ker italijanske aspiracije nasprotujejo grškim interesom in zato bi zavezniki pri sklepu miru lc težko zadovoljili obe državi. Grški kronski svet. Rotterdam, 6. sept. »Daily Mail« poroča: V kronskem svetu pri kralju so govorili o političnem in vojaškem položaju in niso storili nobenih določenih sklepov. Armado na novo oborožiti bi bilo zelo težko, in tudi ne tako naglo da bi nastop Grške imel še kaj pomena za entento. Curih, 6. septembra. Venizelosova »Patris« piše: Ententni vojaški krogi sodijo, da hi Grška rabila vsaj tri mesece, da hi pripravila armado za boj, Ker ni več upala na grško pomoč, je pa spravila italijanske čete v Solun. Lugano, 6. septembra. »Iclea Nazionale« pravi, da je neumna govorica, cla je grški kralj pripravljen armado dati ententi. Nastop Grške ni mogoč, ker je dežela nravno, politično in gospodarsko propadla. Nastop hi ententi nc koristil in ji sploh ni ljub (radi Italijo). Sprava med kraljem in Venizelosom. Haag, 6. septembra. »Daily Mail« poroča iz Aten, da sta se sporazumela kralj in Venizelos. Ker stranke zaupajo Zaimi-su, bo opozicija menda molčala. Lugano, 6. septembra. »Secolo« poroča iz Aten; Zaimis obdrži vlado. Venizelos mu je obljubil svojo pomoč, če bo njegova vlada lotila se narodnih aspiracij v korist entente. Sodi se, da vlada resno presoja položaj, ker je prepričana, da bo Pismo izpred Mm. 87. rojstni dan našega presvitlega cesarja smo praznovali tu v Italiji se precej slovesno. Na predvečer so v raznih gozdovih tik za fronto igrale pol-kovne godbe, katere so Lahi gotovo slišali. Nekaj časa jc bilo v jarkih mirno. Ko so pa naše čete dajale duška z navdušenimi hura-klici na našega presvitlega cesarja, sc jc sovražnik razjezil in začel je streljati na vso moč. Naši, polni navdušenja za našega cesarja so Lahom krepko odgovarjali, tako, cla sc je mešalo našo in sovražno streljanje, naši hura-klici in zvoki naših vojaških godb. To je bil res trenutek, ki ostane vsakemu v spominu, kateri je bil zraven. Lah seveda ni nič opravil in so je kmalu spet umiril. Malo kasneje je spet začel streljati in nam hotel na ta način kratiti naše slavlje na čast našemu vladarju. Tedaj pa je prišla grozna nevihta z bliskom in gromom, in taka tema je nastopila, da sc ni videlo niti toliko precl seboj, kolikor hi z roko zagrabil. Med nebom in zemljo je nastopila strašna naravna vojska. Strele so švigale po celem nebeškem oboku, veter ie lomil vejevje in debele kaplje so se vsipale na zemljo. Ni minulo par minut, ko se jc nebo streslo in spustilo doli na prepirljivi in krvoločni svet toliko vode, cla so hipoma narasli potoki, in kot hi trenil je bilo vseh sovražnosti na zemlji konec. Vsakdo je iskal varnega zavetja pred naravno vojsko, ki jo pokazala takoj, cla more še več kakor po človeku vprizorjena vojska. Dno 18. avgusta jc bilo večinoma deževno vreme, a svete maše za našega cesarja so se kljub temu darovale na raznih krajih tik za ognjeno črto na prostem. Vojaštvo, ki ni bilo službeno zadržano se je udeležilo te slovesnosti s svojimi najvišjimi poveljniki na čelu. Po slavnostih so bili razni primerni govori na vojaštvo, govorjeni oh času, ko se skoraj celi svet zaganja v tron našega sivega, najstarejšega in najmiroljubnejšega evropskega vladarja. Sovražniki hočejo razkosati našo domovino. A je ne bodo. Danes praznujejo naše hrabre čete to volepomembno slovesnost daleč notri v sovražnih deželah doli v kršni Črnigori, v zapeljani Srbiji, v pusti Albaniji, v zasužnjeni Ruski Poljski in mi tu v Italiji. Res, da so tudi naš severni in južni sovražnik prekoračili meje naše domovine. A to naj nas nič ne plaši. Kakor smo dosedaj povsod zmagonosno preganjali naše sovražni- ke, tako jih tudi v poslednjo — z božjo pomočjo — preženemo čoz meje naše domovine. Ta član smo dobili vojaki male pri-boljške na hrani, ki so nam teknili. Sovražnosti podnevi ni bilo velikih. Le tu in tam je padel kak strel. — Lahi torej so slišali na lastna ušesa, cla Avstrije ni še konec in cla Avstrija ni še v srce zadeta s tem, cla so ji vzeli Gorico. Bog ve, kaj se ho s podrto Gorico še zgodilo. Naše četo so hrabre, in so v stanu izdajalski Italiji še tako narediti, cla ho Italija res v srce zadeta. Na 87. rojstni dan našega cesarja se tu na naši bojni črti ni nič delalo kakor le to, kar je bilo neobhodno potrebno. Čete so večinoma počivale. Tudi vozarenja jc bilo veliko manj kakor navadno. Ta dan srno res obhajali v znamenju 87. rojstnega dne našega najvišjega vojnega gospoda, katerega naj Bog še mnogo let živi. Sovražni letalci so nas te dni spet obiskali. Takrat pa niso metali bomb, pač pa so svojo pozornost posvet ili iskanju naših baterij. Leteli so prav počasi. V teh šuma h pa jc težko kaj izslediti. Saj šo oh cesti in ob stezah ko greš mimo niti ne opaziš naših topniških postojank. Tako je vse zakrito in skrito v zelenju in skalovju. Če sovražnik nc more najti naših postojank, potem na strelja tja, odkoder sc mu zdi, cla prihaja strel. — Te dni tudi naši niso mogli izslediti neke sovražne baterije, ki nas jc tu in tam nadlegovala. Poslan jo bil letalec z nalogo, da izsledi sovražno topniško postojanko. Vrnil sc jc brez uspeha. Sovražna baterija je stala v velikem in košatem gozdu in nihče jo ni mogel izslediti, ne baterijski opazovalec v strelnem jarku, ne baterijski poveljnik na opazovališču in ne letala. Sovražna baterija pa je streljala dalje nemoteno na naše postojanke. Nakrat je priletela sovražna granata tik naših' postojank in se ni razletela, marveč se je močno v zemljo zarila in tam ostala. Topničar jo skočil in dognal natančno smer od katere strani je priletela. Sedaj pa daljavo! Daljavo pa le niso mogli dognati. Naša baterija jc oddala par strelov v dotični smeri od katere je priletela sovražna granata. Nič ni pomagalo. Granate niso zadele. Sovražnik pa je le naprej streljal. Končno se razleti nad glavami nvož naše baterije sovražni šrapnol, ki je ranil enega moža. Poveljnik je dal nalog strogo poiskati drobce sovražnega šrapnela. In res sc je posrečilo najti več drobcev, med njimi tucli glavo (cinder) šrapnelovo. Sedaj so pa imeli sovražno baterijo v pesteh. Na sovražnem cindru so našli razdaljo. Sovražni šrupncl jc bil nastavljen Цеци z žrtvami. Glede R u m u n i j e bi se vlada bila morala pečati z vprašanjem, kako bi se morali vplivati na Rumunijo, morda tudi z žrtvami. (Desnica se zgane.) Največ smo zamudili, ker nismo za vsako ceno skušali ustvariti takega položaja, da bi nam bilo mogoče Rumunijo pridobiti zase ali z grožnjami ali z žrtvami. Sicer neomajno upa, da bomo zmagali podli rumunski napad, pa v današnjih razmerah bi se bili morali truditi, da se izognemo novi vojni. Ne vidi napake v tem, da nismo naprej vedeli za ta napad, ampak v tem, da se nismo pripravili za ta slučaj, da nenadoma pride tisto, kar se nam ni zdelo verjetno. Govornik konča: V imenu domoljubja lahko zahtevate od nas, da žrtvujemo zadnjo kapljo krvi in zadnji vinar, toda ne morete pa zahtevati, da nemo in brez dela sprejmemo vlado, katero smo smatrali za nevarno, in tega ne morete zahtevati niti tedaj, če se tudi v širnih krogih izpostavimo sum-ničenju, da nas vodijo osebne aspiracije. (Levica dolgo ploska.) Tisza in delegacije. Ministrski predsednik se brani proti očitku, češ, da njegovo stališče glede gospodarske nagodbe nasprotuje ali celo zaničuje zakonski člen XII. iz leta 1867. Trdil je le to, da si narod ne sme vezati rok, da se ne sme spraviti v položaj, ki bi ga v danem trenutku oviral, da ne bi mogel storiti tistega, kar bi želel v svojem interesu. S tem mnenjem pač ne pride v nasprotje z zakonskim členom XII., kajti ta člen si želi predpogoj, da tudi v Avstriji vlada popolna ustavnost, izključno samo za način obravnavanja skupnih zadev. (Andras-syi: § 25. se tega sploh ne dotakne.) Tisza prebere § 25, ki se glasi: »Drugi temeljni poRoj pa je ta, da tudi v ostalih kraljestvih in deželah monarhije stopi v veljavo popolna ustavnost, ker more Ogrska glede vsake skupne zadeve obravnavati le z ustavnim zastopstvom teh dežel in Nj. Veličanstvo je samo želelo predrugačiti dosedanji način obravnavanja teh zadev, ker je Nj. Veličanstvo tudi ostalim deželam podelilo ustavne pravice.« Gre se tedaj le za način obravnavanja. (Polonyi: »Skupnih zadev.«) Tisza: »Odpustite, toda člen XII. je plede vsebine ter skupnih zadev lc deklarativen. Ne konstruira na novo skupnih zadev, ni nova pravna določba, ampak našteje skupne zadeve, ki izvirajo iz pragmatične sankcije in te skupne zadeve ostanejo, pa jih mi obravnavajmo tako ali tako, če jih obravnavamo tako, kakor je bilo mogo-goče, ko ostale dežele Nj. Veličanstva še niso imele ustave. (Desnica pritrjuje.) Tisza poudarja, da stoji na stali- ' šču, cla je izključeno vsako poseganje v notranje avstrijske razmere. Če bi bila kedaj danes poudarjena potreba res posebno nujna, bi se moglo misliti lc na to, da se ustvari take možnosti, da bi Ogrska svoje v členu XII. določene funkcije mogla rešiti navzlic nezadostni ustavnosti v Avstriji. Glede Italije in Rumunije pravi, da sta tako lačni naše zemlje, da se ni moglo misliti, da bi se dalo poravnati z njihovimi asi Vacija-mi. (Levica dela velik hrup.) Tisza odločno zavrne očitek, češ, da je vsled nje- gove znane izjave, glede Italije nastal dvom o poštenosti avstrijske ponudbe. Tudi ni našega stališča nasproti Italiji vodil strah. Tisza prosi, da naj zbornica odkloni Andrassyjev predlog. Apponyl predlaga, da naj zunanji ml« nister pride v ogrski državni zbor. Vsled težav glede sklicanja delegacij je treba kakorslžebodi omogočiti kontrolo zunanjih zadev. Ta se. mora izvršiti potom zakonodaje in zato predlaga zakon, po katerem bi bil zunanji minister dolžan prihajati v ogrski državni zbor. Apponyi nastopi proti Tiszovi opombi, da bi znali nastopiti slučaji, ko bi ogrska vlada morala vplivati na notranje avstrijske zadeve. Odločno mora ugovarjati proti temu naziranju, ker bi morali iz tega izvajati posledico, da bi se v gotovih razmerah tudi Avstrija smela vmešavati v ogrske razmere. Tudi za Avstrijo mora veljati ravnotista svoboda in neodvisnost, katero zahteva za Ogrsko. Tisza prosi odklonitev. Zbornica sklene razpravljati o obeh predlogih. Polonyi interpelira o razmerju z Nemčijo. Žborayi in Huszar pa o Sedmogra-ški. Vojsko z Rusi in Rnmusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. septembra. Uradno se poroča : Bojna črta proti Romuniji. Izvzemši bojev naprej potisnjenih poizvedovalnih oddelkov nobenih posebnih dogodkov. Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla. Na naši karpatskl bojni črti je sovražnik obnovil svoje ljnte napade. Ne glede na težko priborjene male uspehe so se izjalovili vsi poizkusi sovražnika, da bi pridobil na prostoru. Tudi vzhodno od Haliča so se bojevali z največjo srditostjo. Po večih brezuspešnih na- | skokih se je končno sovražniku posrečilo, da je ta kos bojne črte potisnil nazaj. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Vzhodno od Zločova so sovražni napadi po najsilovitejši topniški pripravi zrušili ob naših ovirah, deloma že v našem zapiralnem ognju. Na ostali bojni črti razen zmernega artiljerijskega ognja in metanja min nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. septembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ruski napadi severno od železnice Zločov-Tarnopol so se izjalovili v našem ognju. Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla. Med Zloto Lipo in Dnjesirom so Rusi zopet pričeli napadati. Po brezus- pešnih navalih so končno potisnili sredino ironte nazaj. V Karpatih je sovražnik v sporočenih bojih jugozapadno od Žabjev in Ši-pota dosegel male uspehe. Na mnogih drugih točkah je včeraj brezuspešno napadel. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Ruski zračni napad na K u r s k o. Berlin, 6. septembra. Wolffov urad poroča: Včeraj popoldne je več ruskih letal brez uspeha z bombami napadlo pri An-gerskem jezeru na Kurskem. Našim obrambnim letalom se je posrečilo spraviti na lla sovražno dvokrilno letalo. Posadka je ujeta. XXX Nad vse srditi napadi Rusov proti naši bojni črti dokazujejo, da je vodstvo ruske armade poslalo na to bojišče nove sile, med tem ko je na bojni črti severno od Polesja čete odvzelo. Od teh čet je šlo najbrže več divizij v Besarabijo. Kljub največjim človeškim žrtvam tudi predvčerajšnji navali sovražnika niso dosegli nobenih uspehov večjega pomena. Pač se je Rusom posrečilo vzeti naše jarke med spodnjo Zloto Lipo in mostiščem pri Haliču, vendar so tu naše čete v pripravljeni drugi obrambni črti ustavile sunek sovražnika, ki je najhitrejše zamašil nastale vrzeli z rezervami. V Voliniji je bilo po za Ruse nenavadno žrtev polnih in brezuspešnih napadih mirno. Pritisk ogromnih ruskih sil proti našim postojankam v jugozahodni Bukovini in v galiških Karpatih traja slejkoprej dalje; izvzemši izgube nekaterih jarkov je bil sovražni naval tudi predvčerajšnjim krvavo odbit. Rusko uradno poročilo. 1. septembra popoldne. Divizijskega poveljnika generala Nikitinc je zadela krogla na glavo, ko je preletel postojanko pri vasi Labusi južno od Bara* novičev. Pri Vladimiru Volinskem so se bili ljuti boji med Lokači in Sviniu-hi. Sovražnik je izvajal besne protinapade. V Karpatih so vzele našo čete pri gori Tomnatik celo vrsto višin. 4. septembra popoldne. Na zahod-* ni bojni črti južnovzhodno od Baranovičev je napadal sovražnik 3. septembra od polnoči do 7. ure zjutraj s pli« nom; dušljivi valovi plina so se štiri-j krat ponovili. Vse napade sovražnika smo pozneje odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Pri Brzežanih so izsilile naše čete prehod čez Teniovko, zahodnim pritokom Zlote Lipe, in se polastile ene sovražne postojanke. Ujele so 80 častnikov, 2641 vojakov in zaplenile 6 strojnih pušk. V gozdnih Karpatih so se polastile naše čete cele vrste vi-i šin in napredujejo proti ogrski meji. Čete generala Brusilova so ujele od 31. avgusta do 3. septembra 383 častnikov, 19.020 vojakov, med njimi 11 nemških častnikov in 1300 vojakov; zaplenile so 12 topov, 75 strojnih pušk in 7 metalcev bomb. Položaj na Sedmograškem. Budimpešta, 6. septembra. »Buda-pesti Hirlap« poroča iz Kološa (Klau- Grška vsled rumunskega nastopa morala izpremeniti svojo politiko. Splošna mobilizacija v grški Makedoniji. Basel, 6. septembra. Milanski »Se-colo« poroča, da je neodvisna vlada v Solunu odredila splošno mobilizacijo. Ogrski državni zbor. Tiszova Izjava o Italiji. K včerajšnjemu poročilu naj se še pristavi: Rakovszky pravi, da so Ti-szovo izjavo glede Italije razlagali tako, da je škodilo deželi. Tisza: Kar najbolj jasno sem povedal, da smo imeli pošteno voljo dati, kar smo Italiji obljubili. Po odstopu Salandre je bilo mogoče, da se vrne Giolitti. Če bi se to zgodilo in bi ta vlada sprejela naše ponudbe, bi mi svoje obljube izpolnili pošteno in lojalno. Rakovszky: Ministrski predsednik ni povedal resnice. (Desnica je strašno ogorčena, levica pa hrumi zelo dolgo.) Ministrski predsednik je rekel, da so pogajanja zavlačevali, obljub pa da se niso mislili lojalno držati. (Velik hrup.) Tisza: Nikdar nisem trdii, da smo Italiji kdaj nekaj ponudili, česar nismo hoteli lojalno izpolniti. XXX Delegacije. Grof Andrassyi utemeljuje svoj predlog za sklicanje delegacij in opozarja na člen XII. iz 1.1867, ki daje Ogrski možnost, da v slučajih, ko zasedanje delegacij ni mogoče, tudi samostojno postopa glede skupnih izdatkov, v kolikor jih nosi Ogrska. To pa danes ne sme biti stalna praksa, ker bi tako delegacije bile sploh docela odveč. Karolyi: To je naše mnenje.) Andrassyi: Moje pa ni in zato se mora vsak 67. letnik izogniti vsemu, kar bi govorilo proti nam tako velevažni ustanovi avstrijskih in ogrskih delegacij. Seveda se v gotovih razmerah zasedanje lahko označi za nevarno. Skrajni čas je že, da tudi v Avstriji jenjajo z dosedanjo politiko ptiča znoja in končno spoznajo, da v sovražnih deželah vedo tudi za dejstva, ki niso razvidna iz uradnih poročil in oficijelnih listin. Proti zasedanju delegacij ni prav ne ovire. Morda je avstrijska vlada tista, ki sklicanje in zasedanje delegacij ne smatra za primerno, pa to ne more biti razlog za to, da ogrska vlada ne bi vršila svojih ustavnih dolžnosti. Delegacije je treba tembolj sklicati, ker se je storilo velike napake in marsikaj opustilo, za kar je treba odgovorne poklicati na odgovor in sicer pred takim zborom, ki ima to moč, da tudi vrže tiste, ki so napake zagrešili. Jasno je, da vodstvo naše zunanje politike ne sme ostati več brez kontrole. Andrassyi poda nato konkretne dokaze, da naša diplomacija daleč ni' bila na višku položaja. Glede Italije pravi, da bi bili morali okrepiti one, ki niso hoteli vojne in bi bili morali dobiti njihovo zaupanje, da hočemo priti do sporazuma, četudi piran) na 4000 metrov. Sedaj so naši torej imeli smer in razdaljo do sovražnika. Naglo so topove napolnili in trikrat po šest strelov je treščilo naravnost v sovražno baterijo, ki se potem ni več oglasila niti z enim strelom, to je bilo znamenje, da so naši streli zadeli v polno. — Je pač težko izslediti sovražne topovske postojanke. Prihodnjost nam mora odkriti stroj (aparat), ki nam bo natančno določil daljavo in smer sovražnega strela. Kateri se bo mogoče temu smejal, a človeški razum in tehnika s pomočjo raznih magnetov in elektrike zna vse te ovire premagati. Kaj je že vse človeški razum iznašel! Tu v italijanskem gorovju blata nimamo. V tem oziru smo na boljšem kakor v Galiciji ali kje drugje. Ceste so trde in kamenite. Tudi nove ceste, katere so sedaj v gradnji so vse široke in kamenite. Težki cestni valjarji sopiha- jo gori in doli in drobijo kamenje. • » • Trebušnike je vojska stisnila. Debeli trebuhi »o se zgubili. Saj je pa res nerodno, posebno na dolgih marših, nositi tako pokoro pred seboj, ko je že na hrbtu dovolj tovora. Meni je vzela 62-mesečna vojska 20 kilogramov, drugim tudi. Sedaj smo bolj lahki. Se lažje zapnemo. A tudi v zaledju se mi zdi, da tedanji časi ne rede posebno mastnih trebuhov. Prišel je čas pokore za prejšnje preobjestno življenje in uživanje. 7Ai se pa, da je človek zdravejši, ako .nalo a redno uživa zdravo in preprosto hrano. Tudi trda postelja na jelkinem vejevju pod milim nebom v košatem gozdu 1560 metrov nad morjem se mi zdi, da nič ne kvari človeškega zdravja in da je najmanj ravno tako zdrava, kakor elegantna postelja v hotelu z mehkimi žimnicami in gorkimi pernicami. Seveda primere ne stavim v deževju in v zimi, marveč le ob lepem vremenu. — Vojska je odpravila razne mehkužnosti, katerih je bil vojak poprej navajen. Živeti se da tako in tako. Poprej bi ne živel jaz in z menoj še marsikateri za noben denar to cigansko življenje. In vendar sedaj živimo! Čudili smo se poprej ciganom, ki so spali pod platnenimi šotori. Sedaj pa nam je spalnica vsaka trata in postelja trava in vejevje. Kako se časi spreminjajo! 26. avgusta 1916. Včeraj, dne 25. avgusta, ob 11. dopoldne se nam je nudil tam bolj v ozadju proti avstrijski meji zanimiv prizor. Bojevala sta se v zraku dva letalca, namreč orjak Italijan Kaproni in naš Golob. Naše oči seveda niso mogle natančno razločevati podrobnega boja, a očividci z Vezzene so nam kmalu popoldne pripovedovali to-le: Dva italijanska letala kapronijevega sistema sta okoli 10. ure dopoldne priletela tam izza Asiaga čez Vezzeno proti Caldonaz-zu. Naši obrambni topovi so ju krepko preganjali, a drznima sovražnima letalcema se je kljub temu posrečilo, da sta predrla naše šrapnele in izginila naprej proti Caldonazzu. Minulo jc pol ure, ko spet razločimo ropotanie motorjev in propelerjev, in v daljavi smo zagledali sovražni aeroplan, nad njim pa našega letalca. Bila si nista niti 200 metrov narazen. Naš letalec je preganjal sovražnika in ga ljuto obstreljeval s strojno puško. Sovražnik je tudi streljal na na- šega. Oči vseh so se hkrati obrnile na zračni boj. Bojevnika sta se vedno bolj približevala našim očem kar zapazimo, da se velikan Kaproni nekam čudno suče in da leti vedno bolj navzdol. Začetkom smo mislili da sovražnik le manevrira, da bi se izognil preganjanju po našem Golobu. A konečno je bil že tako nizko, da smo bili prepričani, da se gre za katastrofo in ne več za manever. Naš letalec, vedno nad sovražnim, ga je ljuto obstreljeval in zasledoval. Kakor je Kaproni padal, tako tudi naš Golob. Končno je velikan Kaproni štrbunknil na zemljo, naš Golob pa v zračne višave. Na lice mesta sta pritekla dva naša častnika s samokresi v rokah, nakar sta sovražna častnika dvignjenima rokama dala znamenje, da se podasta. Posadka sovražnega letala je štela štiri može. Stotnik je bil mrtev, eden nadporočnik ranjen, eden nadporočnik in strojnik sta ostala nepoškodovana. Stotniku so krogle iz naše strojne puške odnesle polovico čela, motor in vsi sedeži v sovražnem aeroplanu so bili krvavi. Stroj je bil hudo preluknjan in močno poškodovan. — Motor je imel 300 konjskih moči. Oboroženo je bilo letalo z enim malim topom in z dvema strojnima puškama. Oprava v letalu je elegantna. Letalo je bilo Široko 50 metrov. — Letalci so imeli dva fotografična aparata. Izročili so cel šop fotografij in drugih dokumentov. Tu pred Asiagom je še vedno pri-I meroma mirno. Seveda Italijan mnogo 1 dela ob Soči. Povsod pa ne more tako nastopati kakor tam doli. če bi še tu pred našimi bojnimi črtami vrgel tako številne množice kakor pred Gorico, potem bi bilo z njegovimi četami kmalu konec. — Kar je Lah tekom 14 mesečnega napenjanja dosegel, to smo mi dosegli v 14. dneh. Če nam bo sreča mila, potem se bo Lah malo časa veselil posesti Gorice, katere prav za prav še nima v popolni posesti, kajti naši topovi še vedno obvladujejo mesto samo in kraje še dalje proti Števerjanu. Lah je prišel tekom 14 mesecev 5 kilometrov naprej mi pa v 14. dneh tu na Tirolskem 20 kilometrov. To je razlika. Le kmalu naj se urede naše bojne sile, in Lah bo vedel, da je deseta božja zapoved greh, ki se kaznuje po božji in cerkveni zapovedi, a se še bolj kaznuje po državni postavi in po državni oblasti. Danes je dve leti, ko se je vršila grozna bitka v Galiciji za Przemislany-jem v Goligori. To je bil kritni ogenj za vojake železnega zbora, ki so se tu postavili v bran petkratni ruski premoči. Stotine naših cvetočih mladeničev je ta dan prelilo svojo kri za domovino. Danes malo več onih mož in mladeničev v bojni črti, ki so se udeležili teh bojev. Lc tu in tam se dobi kak. Izjemo delajo topničarji, ki razmeroma nimajo tako številnih izgub kakor pešci. Božja previdnost je tudi mene šc obvarovala. A malo, jako malo jih je več onih hrabrih junakov, ki so začeli s tem dnevom boje in ki se še danes bojujejo. Preselili so se v večnost, kjer ni vojske ne prepira, ne sovraštva. Tam počivajo mirno, čakajoč vstajenja dan. — Kdaj pride pa. za nas revne alpino vstajenja, dan, dan miru in spravo mod br»-jujočim so svetom? Ali že ustaja na nebu zaria takega upanja ? —ič. senburg): Rumuni, ki nastopajo proti Sedmograški, so se prevzeli vsled svojih prvih navideznih uspehov, a pri Sibinju (Hermannstadt) v dolini Maroša so zadeli na ljut, krepak odpor. Poizkus, da pridejo v dolini Maroša do reke, se je popolnoma izjalovil. Rumune smo istočasno odbili zahodno od Črne in v gorah Gyorgyo; držali smo tudi Sibinj. Prodiranje Rumunov je ustavljeno; v zadnjih dveh dneh so se bili le predboji in so gromeli topovi. Rumuni se niso polastili Oršove. Budimpešta, 6. septembra. »Pesti Naplo« javlja z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana, da Rumuni mesta Or-šova niso zasedli. Petrolejskc čistilnice je sovražnik zažgal z ognjem topov. Nevarnost za prebivalstvo se je tako hitro pojavila, da so trobili ponoči alarm; prebivalstvo se je moglo rešiti šele bodoče jutro. Temeljite rumunske priprave za vpad na Sedmograško. Berlin, 6. septembra. »Novoe Vrem-ja« poroča: Rumuni so izredno močno utrdili prostor med Oltuoni in Taleat-jenuom, ob ogrski meji; kjer se razteza dolga vrsta strelskih jarkov, žičnih ograj in stavb. Močno so utrdili tudi Sinaio. Ko so se pričele sovražnosti, je bilo tanj zbranih šest divizij in najmanj 75 bataljonov pehote za prvi sunek čez mejo. Zavirano zmagoslavje. Pariz, 6. septembra. »Petit Parisien« poroča: Rumunskim četam zelo manjkajo vozila; napredujejo zato zelo počasi. Rumunski glavni stan. Rotterdam, 6. septembra. Angleški listi poročajo, da se nahaja rumunski glavni stan severno od Sinaje v Buste-niju. Grof Czernin odpotoval? Dnnaj, 6. septembra. Trdi sc, da je Včeraj odpotoval avstrijski poslanik grof Czernin z osobjem poslaništev, s konzuli in njih osobjem v Rumuniji iz Bukarešta. Potovali bodo čez Rusijo na Švedsko. Nemški poslanik zapustil Bukarešt. Berlin, 6. septembra. (K. u.) 4. t. m. se je brzojavilo, da je nemški poslanik Bu-sche s poslaniškim osobjem odpotoval čez Rusijo iz Bukarešta. Podaniki osrednjih velesil v Rumuniji. 1 Curih, 6. septembra. Milanski listi po- Gčajo iz Bukarešta: V Rumuniji biva 15 oč podanikov osrednjih velesil. Ni še odločeno, če jih bodo nastanili v ujetniš-kih taborih. Rumunski kmetje nezadovoljni z vojsko, Rotterdam, 6. septembra. Iz Rumunije došli Nizozemci poročajo, da so rumunski kmetje sploh proti vojski. Le v Bukareštu so bile pod utisom časopisja demonstracije za vojsko. Rumunska prefektnra v Braševn. Budimpešta, 6. septembra. »Az Est« poroča iz Genfa: »Petit Parisien« javlja iz Ungeni: Rumuni so ustanovili v Braševu (Kronstadt) prefekturo. Ruski vojni minister o nastopu Rumunije, Berlin, 6. septembra. Iz Londona se poroča: Angleški listi objavljajo vsebino razgovora ruskega vojnega ministra generala Šuvajeva z nekim inozemskim poročevalcem. Vojni minister je govoril o nastopu Rumunije v vojski. Rekel je, da udeležbo rumunske armade, ki je prav dobro oborožena in močna po številu, živahno pozdravljajo. Nastop Rumunije- bo vsekakor skrajšal vojsko, a računati se mora le še na tretjo vojsko pozimi. Ni izključeno, da se bo odločila vojska na Balkanu; Rusija bo aktivno sodelovala pri odločitvi. Rusija mora izvesti na Balkanu velike načrte, a za izvedbo potrebuje še časa. S položajem na vzhodu je zelo zadovoljen. Zadnje velike odločitve bodo padle naj-brze bodočo pomlad, a vsekakor bo četverozveza nadaljevala vojsko, dokler ne bo z vsemi svojimi močmi dosegla smotre, ki si jih je stavila, Rusi nezadovoljni z Rumuni. Kodanj, 6. septembra. Ruski politični krogi opozarjajo, da so žrtve, ki so jih prevzeli zavezniki za Rumune, izredno velike v primeri s tem, kar pričakujejo od Rumunije. Petrograjski diplomatični krogi so nekoliko nevoljni. Rumunija je med drugim zahtevala Transsilvanijo in Banat in enakopravnost pri mirovnih pogajanjih, ne da bi bila dozdaj še kaj storila. Primerjajo velike zasluge, ki si jih je pridobila Bolgarija za osrednji velesili. Vojaški so-trudnik »Denja« opozarja, da rumunski armadi zelo primanjkujejo častniki, če tudi so povišali učence vojnih šol. Rusi grajajo rumunski generalni štab. Stockholm, 6. septembra. Rusko časopisje svari javnost, naj ne precenjujejo prodiranja Rumunov. „Rečj« i/vaja; Prvi spopadi so brez vsakega pomena. Pod plaščem takih bojev se skriva izključno razvrstitev glavnih sil. »Denj« graja rumunski generalni štab, ki se zanima izključno za operacije na Sedmograškem, ne ozira se pa na dogodke ob bolgarski meji. Bolgari so sicer zaposleni na bojn^črti ori Solunu, a le še dovolj močni, da prekoračijo Donavo. Rusi pridejo v Rumuniji naprej le s težavo. Ravno tako jc težavno prodreti v severno Bolgarijđ z vzhoda, ker se mora predvsem zasesti obal Črnega morja. Le iz Dobrudže bi bilo mogoče vkorakati v Bolgarijo, tam so pa že pričeli Bolgari z ofenzivo. Vojaške pobune v Moskvi. Berlin, 6. septembra. »Berliner Tageblatt« javlja: Iz Moskve poroča »Stockholm Dagblad«: Moskovčani so zelo razljučeni, ker je stal več časa z ranjenci natlačeni železniški vlak v Moskvi, ne da bi se bil kdo za ranjence zanimal. Veliko ljudi se je zbralo pred kolodvorsko postajo in zahtevalo, naj skrbe za ranjence. Istočasno so poslali vojake, naj razkrope ljudi. Vojaki so se uprli in niso hoteli streljati na ljudi, na katere so poslali potem policijo. Med policijo in vojaki se je uncl boj; na obeh straneh je bilo veliko mrtvih in ranjencev. Protivojne demonstracije v Petrogradu. Berlin, 5. septembra. »National-zeitung« poroča: Med manifestacijami za Italijo in za Rumunijo pred poslani-škimi poslopji so se vršile hude proti-demonstracije. Z vseh strani so pričeli kričati: »Proč z vojsko!« »Proč z dobavitelji krone!« »Proč z morilci ljudstva!« Policija je nastopila in izpraznila ceste. Bolgari v vojski. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. septembra. Veliki glavni stan: Sedem utrdb pri Tutrakanu, med njimi tudi oklopne baterije smo osvojili. Severno od Dobriča so naši hrabri bolgarski tovariši vrgli nazaj močne ru-munsko-ruske sile. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Letalni napad na Dobrudžo. Berlin, 6. septembra. (K. ur.) Wolff javlja: Nemška letala so metala 4. t. m. skupno delujoč z bolgarskimi silami na kopnem in na morju bombe na rumunske utrjene baterije in utrjene postojanke pehote v Dobrudži in na kolodvor in petrolejska skladišča mesta Konstanca; uspeh je bil dober. XXX Na donavski bojni črti je v torek došlo do prvega spopada čet z močnimi rumunsko-ruskimi silami. Bolgari so po zasedenju mesta Dobriča nadaljevali svoj pohod na obeh straneh železnice, ki pelje v Medžidijo. Sovražne sile so pa prodirale proti Dobriču. Nastal je trdovraten boj, v katerem je bil sovražnik vržen nazaj. Tako se je prvi spopad Bolgarov z Rusi končal zmagovito za naše hrabre zaveznike. Tucli podjetje proti Silistriji uspešno napreduje. Napad na mostišču Tu-trakan je v najboljšem teku. V Dobrudži gre za usodo Sofije ali Bukarešta. Genf, 5. septembra. General Bert-hart piše v »Petit Journalu«: Modrost veleva Sarrailu, da čaka. Boji v Dobrudži morajo odločiti usodo Bukarešta ali Sofije. Ruske predstraže so se morale sicer umakniti, a general Ivanov razpolaga z nad 300.000 mož; nemogoče jc zato, da bo njegova armada poražena. Bolgarski min. predsednik o obračunu z Rumunijo. Kolin, 6. septembra. (K. u.) »Kolni-sche Zeitung« javlja iz Sofije: Ministrski predsednik Radoslavov je izjavil danes nes dopisniku »Koln. Ztg.«: Hitro in uspešno napredovanje Bolgarov dokazuje, da je Bolgarija vojaško močna in da je duh, ki preveva armado in narod, izvrsten. Prišla je tista ura, ko bo plačala Rumunija Bolgariji stare račune. Vlada je zadrževala vojno napoved Rumuniji štiri dni, ker so bile potrebne strategične odredbe, ki jih Bolgarija s svojimi zavezniki v tem času lahko spretno izvršila. Ministrski predsednik je zaupljivo opozarjal na položaj, ki je podal med tem izčiščenje večjega dela "°ye. Dobrudže. Glede na grško vprašanje je izjavil, da se goje dalje dosedanje prijateljske razmere. Mirno se mera čakati, če m kdaj bi nastopila Grška. Vsekakor se zdaj ni bati, da bi kaj motilo položaj. Ministrski predesednik sodi, da je sedanji del vojske zadnji, ki bo prinesel končno zmago četverozvezi. Rumuni v Dobrudži požigajo. Carigrad, 6. septembra. (Kor. ur.) »Kolnische Ztg.« poroča iz Sofije: Po potrjenih uradnih poročilih so ukazale rumunske oblasti, ko so zapuščali Rumuni novo Dobrudžo, zažgati vse vasi in so mučili bolgarsko prebivalstvo. V Balbunur je prišlo nad 3000 beguncev s kmetov. Vse to še bolj podžiga bolgarske vojake. Obisk Zeppeiinov v Bukareštu. Kodanj, 6. septembra. Iz Petrograda se javlja: Napad nemških Zeppeiinov na Bukarešt je meščane strašno razburil. Opolnoči so dali znamenje vojaki in ognjegasci, kmalu nato so klicali po vseh cestah, da sc bližajo mestu nemški zrakoplovi. Vse je drlo na cesto, kjer je nastala velika zmešnjava, ker so bile ceste na povelje vojaške oblasti temne. Ljudje so kričali in begali sem in tja. Čez nekaj trenutkov se je že slišalo, kako so treskale vržene bombe. Žarometi so preiskavah obnebje, a le redkokrat sc je posrečilo razsvetliti kak zrakoplov; voditelji zrakoplovov so se znali spretno izogibati svetlobi. Če se tudi uradno poroča, da škoda ni bila velika, trde le zasebna poročila iz Bukarešta, da so bombe zelo težko učinkovale. Bolgari v Kavali. Haag, 6. septembra. Iz Aten se poroča: Bolgari so gospodarji vseh utrdb v Kavali. V mesto ne morejo le zato, ker jim to branijo topovi brodovja sporazuma. Bolgarske straže so prodrle v pristanišče Elcutera zahodno od Ka-vale. Vojska z Kalijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6, septembra. Uradno se poroča: Nič posebnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dogodkinamorju. Dunaj, 6. septembra. Uradno se poroča: Dne 4. septembra je skupina naših pomorskih letal z učinkom metala bombe na vojaške naprave v Benetkah in Gradežu. Eno letalo se ni vrnilo. Poveljstvo mornarice. Laško uradno poročilo. 4. septembra. V dolini Fleims je sovražnik, ki se je ojačil, po krepki pri pravi s topovi, dvakrat besno napadel naše osvojene postojanke na Cauriolu. Obakrat zadržan z našim ognjem, so sovražnika s težkimi izgubami zanj vrgli v boju na nož hrabri alpini bataljona Valle Brenta. Na ostali bojni črti so delovali topovi. Obstreljevali smo v zgornji dolini But in v odseku pri Plaveh (ob srednji Soči). Sovražni letalci so metali bombe na Alo in na dolino potoka Vanoi (Cismon) in Mis (Corclevole), ne da bi bile povzročile škodo. Laški napad na Mali Lošinj. Dunaj, 6. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Agenzia Štefani poroča: Zrakoplov naše mornarice je ponoči od 3. na 4. t. m. uspešno obstreljeval vojaške utrdbo v Malem Lošinju, gledalo se je, da ni zadeval hiš; vrnil se je nepoškodovan. K temu poročilu sc pripominja: Mesto Mali Lošinj je res preletel ponoči od 3. na 4. september neki laški zrakoplov, ki je metal bombe. Zrušene so bile tri zasebne hiše, e mož je ubit, ena ženska lahko ranjena; vojaške škode ni bilo. Izgube Italijanov pri Gorici. Budimpešta, 5. sept. »Az Estu« br-zojavljajo iz Lugana: Italijani so izgubili pri Gorici 150.000 mož. Lahi zamaknjeni v Adrijo. Lugano, 6. septembra, (Kor. urad.] Vojvoda Aosta, poveljnik tretje vojn« skupine, je povodom odlikovanja generalnega poročnika Tettonija nagovoril armadno poveljstvo. V svojem govoru je naglašal, da s poveljnikom odlikuje podrejene mu četo za hrabrost, ki so jo dokazale v 15 mesecih. Z gotovostjo pričakuje, da se zdaj bliža četam tisti dan, ko se bo odprla Italiji pot k njenemu velikemu zvanju, k za-željenemu smotru, tistemu smotru, o katerem so sanjali predniki, ki ga zahteva kri italijanskih mučenikov, ki ga želi ves narod: morje, ki je poznale slavo Rima in Benetk, postani res italijansko. Marconi povišan. Lugano, 0. septembra. Iznajditelj Guglielmo Marconi, ki je služil dozdaj v ženijskem zboru, je imenovan za kor-vetnega kapitana. Španski pisatelji v Italiji. Lugano, 6. septembra. (Kor. urad.) Na vabilo italijanskega vojnega vodstva so prišli uredniki španskih listov na italijansko bojno črto. Zahvala Italije. Lugano, 6. septembra. »Messagero« poroča: Zadnji ministrski svet je določil dosmrtno rente vdovam in sirotam veleizdajalcev, ki so bili obešeni v Avstriji. Pred Valono. Italijansko poročilo iz Albanije. 4. septembra. Dne 2. septembra so bersaglieri in oddelki teritorialne milice opet sijajno vpadli na desni breg Vojuše, Hrabri vojaki milice so prekoračili dvakrat reko med Skofai (?) in Redzebai; naskočili in osvojili so z vztrajnim borenjem vas Kuto; bersaglieri so zasedli Drizare in po-stojanke na Monte Gradist in odbili ljute sovražne protinapade. Zvečer so se čete ko so izvedle svojo nalogo, vrnile na levi breg Vojuše. En oddelek je zaostal na Monte Trubes in se je pričel umikati šele popoldne 3. septembra proti našim črtam, ne da bi bili moteni. Sovražnik je izgubil 34 ujetnikov, ki so vsi avstrijski vojaki, veliko topniških zabojev streliva, nabojev in živila. Boji na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. septembra. Veliki glavni stan: Bitka na obeh straneh Somme se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo Napada 28 anpjieško-francoskih divizij Severno so bili njih novi napadi krvavo odbiti. Na malih mestih je sovražnih pridobil na prostoru; Clery je v njegovih rokah. Južno od reke smo v sem-tertja divjajočem pehotnem boju prva postojanko proti ponovljenemu napadu Francozov na črti Barleux do južno od Cliily obdržali. Samo tam, kjer so bil! najsprednejši jarki popolnoma sestre« ljeni, smo jih izpraznili. Poznejše napade smo brez izjeme z največjimi izgubami odbili. Meklenburški, holštajnski in saški polki so se posebno izkazali. Do večera smo po dvadnevnem boju južno od Somme ujeli 31 častnikov, 1437 mol od desetih francoskih divizij in zaplenili 23 strojnih pušk. V zračnem boju in z obrambnim og> njem smo sestrelili tri sovražna letala. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Francosko uradno poročilo. 6. septembra. Vzhodno od Le Fore-sta je napredovala naša četa; prišli smo do zahodnega roba gozda Ander-lu. Z naskokom smo vzeli Ilopital Frm. in zavzeli del šume Marrieres. Severovzhodno od Clery smo zasedli najskrajnejši kos gorskega pobočja in zopet ustalili zvezo med našimi postojankami južno in severno od Somme, ko smo vzeli vas Cumiecourt. Kljub protinapadom sovražnika v množicah na mnogih točkah južno od Somme smo držali našo novo bojno črto. Od 3. t. m. m. dalje smo ujeli ob Somme 6650 mož, med njimi 55 častnikov in zaplenili 36 topov, med njimi '28 težkih in do 100 strojnih pušk. Velika bitka pri Somme. Genj, 6. septembra. Bitka ob Somme, ki divja od sobote, je ena največjih sedanje vojske. Francosko vrhovno poveljstvo je napadlo, ko se je prej sporazumelo z generalnimi štabi četverozveze. Strašne množice čet, predvsem alpske lovce, in čete iz zasedenih ozemelj so gnali na utrdbe Nemcev. Po opisili francoskih listov je odpor Nemcev posebno pri Maurepasu in pri Cleryju skrajno ljut in junašk. Berlin, 6. septembra. »Berliner Ta-geblatt« poroča iz zahodne bojne črte: V težkih bojih pri Somme so tudi včeraj na obeh straneh ujeli nasprotnike. Da si predočimo pravo sliko o malopomembnosti izgubljenih krajev, ki se nahajajo seveda le šc po imenu na zemljevidu, se opozarja, da je štel So-yecourt v mirnih časih 320, Chilly pa 315 prebivalcev. Drugi veliki napad na zahodu. Haag, 6. septembra. »Central News« javljajo iz Londona: Tukajšnji politični krogi sodijo, da poizkušajo s sedanjo drugo ofenzivo s splošnim napadom doseči uspeh, da prebijejo nemško bojno črto. Brusilova armada je tudi podvzela znova ofenzivo proti Lvovu in Kovlju; Rumunija je vkorakala v Sedmograško. Predno vreme otežkoči operacije v Galiciji, na Balkanu, v transilvanskih alpah in na italijansko-avstrijski meji, morajo čete sporazuma izvesti še nekaj silovitih udarcev. — List pravi, da je neizogibna tretja vojska pozimi. Dvamesečni boj za Guiilemont. Bern, 6. septembra. »Bund« piše, da je potrebovala Anglija, da jc vzela Guillemont, 6-i dni, 60 dni več, kakor je pričakoval Haigh. »Bund« pravi, da Nemci pri Somme bistvenih opirališč niso izgubili. Angleži pokopali vojake uničenega Zep-pelina z vojaškimi častmi. London, 6. septembra. Trupla častnikov in vojakov dne 3. t. m. sestreljenega nemškega zrakoplova so pokopali z vojaškimi častmi. Velika množica je odkrita in tiho prisostvovala pogrebu. Na krsti poveljnika se je bliščal napis: »Neznani nemški častnik, ki je umrl kot poveljnik Zeppelina«. HlndenSurgovs samozavest Bethmann HoIIv. erj o položaju na bojišču. Berlin, 6. septembra. (K. u.) »Lokalanzeiger« javlja: Kancler Bcthmann Holhveg je podal na včerajšnjem posvetu z voditelji strank splošen vojaško političen pregled; pečal se je seveda tudi s položajem, ki jc nastal,ker se je udeležila Rumunija svetovne vojske. Kancler je ob tej priliki podal razveseljivo obvestilo, da sta načelnik generalnega štaba armade na bojišču in prvi kvartirni mojster pl. Ludendorff soglasno izjavila: splošno je vojaški položaj dober, nikakega povoda ni, da bi se morali bati. Tajiti se ne more, da ni nastop Rumunije v vrsti sovražnikov Nemčije v zvezi z nekaterimi težkočami, a na dobrem končnem uspehu vojske naj se ne dvomi. Na zvišanje vojaške starostne meje se ne misli, kar se lahko smatra za dobro znamenje. Glede na peto vojno posojilo se upa popoln uspeh. Državni zbor nameravajo sklicati zadnji teden septembra. Strah pred Hindenburgom. Stockholm, 6. septembra. Ob imenovanju Hindenburga je pisala petro-grajska »Borsenzeitung« očividno na naslov v Londonu: Glavno breme vojske bo zopet pripadlo Rusiji, ker je o Hindenburgu znano, da se zavzema za močno ofenzivo proti vzhodni bojni črti, kjer hoče odločili vojsko. Ludendorfl preskočil 350 generalov. Vratislava, 3. septembra. Generalni kvartirni mojster Ludendorff je bil povišan za generala pehote, ko je bil imenovan za prvega generalnega kvar-tirnega mojstra. Ne glede na to, da je ,to zaslužil, so ga morali povišati, kor je postal na svojem mestu predstojnik mnogih generalov, ki so bili po činu starejši kot on. Ludendorff je postal polkovnik 21. aprila 1911; generalni major je postal spomladi 1914; v dveh letih je postal zdaj to, na kar čakajo drugi šest do sedm let. Preskočil je približno 350 generalov. V pruski armadi od časa Friderika Velikega ni še nihče tako hitro napredoval, ker Friderik Veliki je tudi postopal le glede na zasluge. Ludendorff kot generalni kvartirni mojster zastopa naravnost maršala Hindenburga. Hrvatje pred Gorico. Divizijski župnik prof. Lovrič poroča splitskemu listu »Naše Jedinstvo«: Naše žrtve za Gorico so z ozirom na italijanske izredno majhne. Za Gorico je žrtvovala Italija na tisoče najboljših svojih otrok. Še ena taka »zmaga«, pa je konec laške vojske. Med tem pa stražijo naši junaki nad Gorico; z višine gledamo na njene podrtije, opazimo vsako gibanje sovražnika in če bi samo hoteli ne bi se Italijan niti trenutek mudil v izmučenem mestu, a naši junaki, še bolj razsrjeni, hrepene po trenutku, ko bodo zopet mogli vrniti Gorico monarhiji in bratom Slovencem-Prepričani smo da so prišli Italijani v Gorico zato, da zapojo »miserere« nad njihovo propagando in iredento, potem pa da odidejo, odkoder so prišli. Malo potrpljenja, gospod urednik, in videli boste, kakšen konec bo te laške tragi-komedije. Važni dogodki na Španskem. Rotterdam, 6. septembra. »Daily Telegraph« poroča iz Madrida o daljšem razgovoru v Santanderu med kraljem in ministrskim predsednikom, katerega se je udeležil tudi Mauro, ki se je pripeljal s kravljevim avtomobilom. Splošno se sodi, da gre za važne stvari, a ne ve se, za kaj. Španska sodba o položaju na bojišču. Madrid, 5. septembra. Korespondenca »Militar« pravi, da pomenja nastop Rumunije slabost zaveznikov. »Militar« sodi, da je zasedba obsežnih ozemelj s strani osrednjih velesil zelo ugodna v vojaškem in gospodarskem oziru in da vojska izčrpuje predvsem zaveznike. Anglija pošilja le srednjedobre napadalne čete in zato ne more nikdar izsiliti odločitve. Francija je s svojimi silami na koncu, o Italiji je boljše, če se molči. V Rusiji se zelo čuti pomanjkanje častnikov; finančno so te velesile že uničene. Odloči se lahko vojska v nekaterih mesecih. Če bosta osrednji velesili vzdržali pričeti splošni naval, je njujina končna zmaga zagotovljena. Sporazum pričel ШМ po Dansko. Pariz, 5. septembra. »Pariš Midi« pravi, da bo pristopila morebiti v bodočih tednih v vrste sporazuma šc ena nevtralna država, a ne Grška. V zvezi s tem je nujna zahteva lista »Liberte«, da mora končno angleška mornarica zlomiti vse ovire, ki ji zabranjujejo pot v Vzhodno morje. Govori se, da namerava četverozveza pritiskati na Dansko, da pribori prost prehod brodovja na Vzhodno morje. Razna poročila. Novo rusko ministrstvo. Milan, 6. septembra. (Kor. ur.) »Cor-riere della sera« poroča iz Petrograda: Pod vodstvom min. predsednika Stiirmerja se je uredilo novo ministrstvo, ki naj skrbi za kurivo in za živila velikim mestom. Upajo, da bodo tako rešili vprašanje kurjave hiš. To ministrstvo bo moralo tudi dobaviti sladkor, meso, jajca, mleko in moko. Z odredbo se je že določilo, da se uvedejo v Rusiji štirje brezmesni dnevi. Železniška uprava jc morala, ker primanjkuje mož, posebno na južnozahodnem Ruskem nastaviti veliko žensk. V Petrogradu nastavljajo žene na pouličnih železnicah in na poštah. Radi pomanjkanja papirja so morali časopisi omejiti svoj obseg; naročnino so potrojili. Mirovno vprašanje. Stockholm, 5. septembra. : Social-demokraten« objavlja brzojavko iz Pariza, da so voditelji francoske socialne demo- i kracije sklenili sklicati na posvet socialiste vseh dežel, ki so zvezane s četverozvezo, v London, da bodo razpravljali o mirovnih predlogih ir. o ukrepih, kako naj zabranijo spore, ki bi lahko nastali vsled vojske. Mednarodni urad v Haagu je prevzel pripravljalna dela za posvet. Spomenica o željah poljskega naroda. Krakov, (i. septembra. »Piast« poroča, cla je tnkozvana »Piastova« sku-p; > poljske ljudske stranke (16 držav-! mi,' poslancev) sklenila začeti priprav- ljati sporazum z ostalimi poljskimi strankami glede poljskega kraljestva in skupnega postopanja v skupni politični smeri. .Merodajnim krogom bodo predložili spomenico o željah poljskega naroda. Posebno to zadnjo zadevo naj Bilinski naglo reši. Kmalu naj tudi skliče politični odsek poljskega kluba. Rusija, Poljaki in Ukrajinci. V »Russkom Slovu« znani publicist knez Trubeckoj, zelo ostro obsoja rusko politiko proti gališkim Ukrajincem in pravi, da je treba takoj rešiti rusin-sko vprašanje, li naj ruska osvojitev Galicijo prinese s seboi staro metodo porušovanja. Sedaj ne bo samo ukra-jinsko-narodno misleče prebivalstvo, prišlo do misli, da nima pričakovati zveze z Rusijo, ampak tuj jarem. — Glede poljskega vprašanja pravi: Če Rusija odstopi od svojih obljub, tedaj bi rusko vojevanje izgubilo svoj moraličen smisel in bi doživelo idealen poraz. — Kralj Nikita — posredovalec v jadranskem vprašanju. Lugano, 5. septembra. Iz Italije prihaja vest, da je črnogorski kralj Nikita potoval v ltaiijo po naročilu zapadnih sil, da skuša poravnati italijansko-srb-sko nasprotje glede Adrije. Italijani mu nc zaupajo. Dar es Salam zaseden. London, 4. septembra. (K. u.) Uradno. Dne 4. septembra ob 9. zjutraj so zasedli Dar es Salam. Izgube trgovinskih mornaric v juliju. Frankobrod od Meni, 5. septembra. »Franki. Ztg.« javlja iz Berna: »Veri-tas« v Parizu je dognala, da je bilo radi vojske izgubljenih v juniju 60 ladij s 103.075 tonami: zavezniki so izgubili 49 ladij z 31.601 tono; največ je trpela Italija; izgubila je 12 parnikov in 13 jadrnic z okroglo 37.000 tonami. Anglija je izgubila junija 13 parnikov z 28.399 tonami. Novačenje v Avstraliji tako slabo napreduje, da ni mogoče čet izpopolnjevati s prostovoljci. Novi davki v Ameriki. Washinctoi:, 5. septembra. (K. ur.). Reuter: Senat je odobril novo davčno predlogo, s katero bodo zagotovili na let 205.000 dolarjev z davki na dedščine in na dobavo streliva. Na barvila se uvaja varnostna carina. Bob zamenjan s petrolejskimi sedi. Bern, 6. septembra. »Agence Havas« poroča: Špansko jadrnico . novih društvenikov. Tedenski prispevki učencev v vojnoskrbne svrhe so znašali 525 K 75 v. in dokazali, kaj se pravi: »vsak daruj dva vinarja na teden, pa bo videl, kaj je vinar vreden«, Akcija »Zlato za železo« je v 35 dneh pridobila vsak dan po en komad zlatnine. C i n a se je v 20 dneh nabralo 54 kg. Vse te mnogobrojne priče so lep dokaz, kako se je na zavodu z obsegom svetovne vojne stopnjevalo tudi patriotsko čuvstvo. — Zavod je štel ob koncu šolskega leta 277 dijakov, izmed katerih jih je bilo odlično sposobnih 27, sposobnih 169, v obče sopsobnih za višji razred 28, nesposobnih 40 in 10 se je dovolila ponav-ljavna izkušnja. V predčasnem roku je bilo aprobiranih 10 učencev, med njimi dva z odliko (Fakin Fran, Stcnovec Fran). V rednem poletnem roku pa je bilo aprobiranih 6 dijakov, med temi trije z odliko. (Jeglič Ciril, Krištof Vladimir, Trpin Fran.) Ob koncu čitamo — in izrccno poudarjamo — šola želi, da starši in njih namestniki čim večkrat poizvedujejo po napredku in vedenju učencev in se o tem zaupljivo posvetujejo z učitelji in ravnateljstvom. Vse izvestje je lepa spomenica, ki bo res še potomcem izpodbuden vzgled, zavodu in ravnateljstvu pa za vedno čast in ponos. lj Druga državna gimnazija bo imela svoj pouk zopet v poslopju prve državne gimnazije (Tomanova ulica). Za prvi razred se bodo učenci vpisovali v imenovanem poslopju (pritličje, na levo) v petek 15. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Vzprejemni izpiti bodo isti dan popoldne od dveh dqjje. Tudi tuji učenci za II. do VIII. razred se bodo vpisovali isti dan istotam. Bivši učenci zavoda naj se pridejo vpisat v pondeljek 18. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Ponavljalni izpiti se opravijo 16. in 17. septembra. Šolsko leto se otvo« ri v torek 19. septembra s slovesno sv. mašo, ki bo od devetih v nunski cerkvi. lj Prejemnice za sladkor in kavo. Razni obrtniki prihajajo, dasiravno je bil že po listih naznanjen za to določen čas, po prejemnice za sladkor in kavo na magistrat ob različnih dnevih in urah. Vsi se tem potom ponovno obveščajo, da se prejemnice za sladkor in kavo izdajajo edino ob sredah od 10—12. ure d o p o 1 d n e. Pripominja se še, da imajo s seboj prinesti predpisane knjige, ker bi sicer prejemnice ne dobili. lj Pošiljanje otrok po uradih. Nekatere stranke so se razvadile, da zelo rade pošiljajo po raznih uradih otroke. Prav, da se tudi otroke vporablja kjer in za kar jih je mogoče, po uradih pa se potrebuje v neštetih slučajih informacij, katerih otroci ne morejo podati in ima z njimi uradno osobje le nepotrebne zamude časa za se in za stranke, katerih prihaja v teh časih izredno mnogo. lj Popis goveje živine, prašičev, ovac in koz. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 30. avgusta 1916, št. 27.077, se bo v Ljubljani dne 11. in 12. t. m. popisovala goveja živina, prašiči, ovce in koze po stanju z dne 10. septembra letos. Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestni posvetovalnici oba dneva od 8. d o 12. u r e dopoldne. Na Barju in v Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od hiše do hiše. V Ljubljani stanujoči lastniki goveje živine, prašičev, ovac in koza sc torej pozivljejo, da pridejo navedena dneva popisat svojo živino na magistrat. Kdor bi popisovanje prezrl, napačne podatke navedel, ali prepozno prišel živino popisat, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan, kakor se je to že zadnjič nekaterim pripetilo. lj Beda begunke. Včeraj je došla v tukajšnjo deželno bolnišnico iz Gradišča št. 45 pri Renčali 66 let stara užit-karica Marija Kerševan, ki bo pozneje ostala kot begunka v Ljubljani. Ij Čedno stanovanje za dijaka pe-tošolca (tudi dva dijaka sta lahko skupaj) sc išče. Ponudbe na uredništvo »Slovenca«. $s proda. Gradišče 15, 1. nadstr., levo, 2110 №pul£tii razlite store pni in jih plačujem po najvišji ceni. Pojasnila glede cen daje špedicijska tvrdka BALKAN v Ljubljani. 2107 ■"■"■•"јЗГ vseli vrst sukno, podloge itd kupi zavod za opremo armade (tudi na deželi), Dunaj I. Backorslr. 8, — lH3o Povodom častne smrti na bojišču padlega sina in brata, gospoda c. in kr. nadpos-ocnika, imejšlelja Signum laudis se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo nam so čutje tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo. Komen na Krasu, dne 7. avgusta 1916, Nadpor. dr. Ign. Kotnik in Friderika Kotnik z rodbino^ ! V V pod zolo ugodnimi pogoji, nudbe A. Kajfež, Kočevje. Po- 2(Ш И 4« V \ш 31 Шк w najom Slil f B3 TV i. "a Ponudbe s pogoji sprejema upravništvo lista pod „Begunec 2106". — — ll3IWI«!!IUIIIIIIIIlllllllllll!lllllinillllllllllllllllllllllllUlillllllimnnnnaCM S&Sae gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina fllHIPiS EMIlE^l Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov an vreč. Ш11ШШН........lllll liti ............................................ Frotla se Ve v v Kolodvorski ulici 27. lahko vsak dan. Ogledajo se 212G Išče se ticiieipca za poučevanje nemščine na dom. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo Slovenca pod št. 3503. na dom. Najrajše za kako trgovino. Naslov pove upravništvo ..Slovenca1' pod „Šivilja 2iC". 2124 da se preskrbimo s suho zelenjavo in sadjem za zimo. Naročite knjižico: „Sušenje v gospodinjstvu" od B. Račića. Dobi se po knjigarnah po 30 v. Naprodaj „ sta ^У švicarske pasme, izvrstni mlekarici. Linhartova ulica 6, Ljubljana. S plača vsako množino in sicer za češpije po K 25 po K20 za 100 kg Veležganjarna sadja a, bi л ^ It S UUBIjaNA. po vzorcu kupuje tvrdka Maks Lavrenčič, Gradec, 2115 E&sabethstrasse 22. 3 гакгздпша 1431 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bra- j davic in trde kože,! tekom 3 dni s korenino, brez bolečin no odpravi j Cena lončku z jam- j stvenim pismoui' IK 1-50, 3 lončki K 4-—. 6 lončkov K 5-50, G lončkov j j S 5-50. Stotine zahvalnic in pri/nalnie. Potenje' j nog in rok odpravi ita-prašek. Cena K l-59,f !3 škatlje K 3-50. Кстепу liascbau (Kassa) I., ' poštni predal 12 S44 Ogrsko. Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno >sCSIF-jeve ¥ l"iG UM Prodaja jiii z navodilom po 2 K par: Cvančara, drogerija, Ljubljana: J. K. Hočevar. lekarna, Vrhnika; J. Koschir (,,1'riOrlu), Kamnik. 43 W vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trg. firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupuje po najvišjih dnevnih cenah снпћв (vehe i дез ЈЈШвШ ша gfe ie kjfćtta \ Proda se več vagonov lepih tokovi ififerski drv še v zinskem času sekane. Oddaja se tudi posameznih vagonov. Ponudbe na A. Pele, Ribnica, Doisnjsko. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog. in ne bodete prišli težko do prepričanja.