Stav. 113.
V Trrtii, ¥ loboiOr Hi inrt. travmi H16,
Letnik XLI.
Izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah Id prazniki*, ob 5 zjutraj.
t'rednlitvo - Ulica Sr Frančiški Astffcega «L 20, t. nidstr. — Vil ecpiii naj fe rošiljajo uredništvu lista. Nefrmkirana pismi se nt
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in cdgovomi urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lifcts »Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t cir.ejenirn jcrcštvom v Trstu, r.lica Sv. Frančiika Asiikcgi it 2(L Telefon uredništva in oprave Her. 11-57.
F?rc?nira znaša: Za celo leto.......
Za £ol leta
ta tiri mesec« . .......*•
za nedeljske izdajo za celo leto. r« |*i kti ..,.#..**•
•	m
•	»
K 24.—
; iz
! BM
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajaj« p« $ vinarje*, zastarel« Številke po 10 \inarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v šlrakostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . . mm po 10 vin. Osmrtnice,- zahvale, poslanice, oelasi denarnilf zz- • vodov . . . -. . . . .T .	. mfli po 20 viti.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.—^
vsaka nadaljna vrsta.......:.... • —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinost'.NVcžfnfna Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Pljuje ss Izključno lo upravi .Edinosti". — Plača in loži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v utic< Sv. Pr»r.liBu Aattkega tL 20, — Podttaobraailaićal račun Št S41.052.
Pregled najnovejših dogodkov.
Italijanska bojišča. — Laški letalski napad na Trst. 9 mrtvih, 5 ranjenih. Sale-zijanski samostan porušen. Obstreljevanje severnega dela Gorice. V odseku Col di Lana, suganskem odseku in zapadno Sperone laški napadi odbiti.
Ruska bojišča. — Na naši fronti neiz-premenieno. Pri Garbunovki ruski napad odbit.
Zapadno bojišče. — Srditi francoski napadi na zapadnem bregu Moze, na vzhodnem bregu hudi boji južno utrdbe Douaumofita. Pri Haudromontu in v cail-lettskcm gozdu francoski napadi odbiti. Pri Vauxu. v Woevri in jugovzhodno Ver-duna živahno obojestransko artiljerijsko delovanje.
Balkanska bojišča. — Nič posebnega.
Turška bojišča. — V Iraku pri Felahie angleški napad odbit. Na kavkaski fronti Turki popolnoma izpraznili Trapezunt.
Razno. — Ameriška nota Nemčiji — ultimatum? — Kriza v angleškem kabinetu zaradi vprašanja novačenja ugodno rešena. — Uvedba »poletnega časa<? v Avstriji.
Kaše uredno poročilo.
DUNAJ. 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. aprila 1916, opoldne.
Rusko in jugovzhodno bo -j i š č e. — Neizpremenjeno.
Italijansko bojišče. — Včeraj popoldne je sedem italijanskih letal vrglo petindvajset bomb na Trst. Ubitih je bilo devet civilnih oseb. med njimi pet otrok, pet pa jih je bilo ranjenih. Salezijanski samostan, kjer je bilo 400 otrok pri službi božji, je razdejan. S tem zračnim napadom je sovražnik izgubil vsako pravico, da bi zahteval kako prizanesljivost napram svojim mestom. — Severni del Gorice je sovražnik živahno obstreljeval z vsemi kalibri. Drugače so bili na primorski in koroški fronti le mestoma artiljerijski boji. V odseku Col di Lana smo odbili močne sovražne napade ob zelo težkih italijanskih izgubah. Prav tako so se iz-ialovlli ponovni sovražnikovi napadi na postojanke, ki smo jih pred kratkim vzeli v suganskem odseku, in napad na naše črte zapadno Sperone. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
- italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojneea tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 19. aprila: V ada-meilskem odseku so naši alpinci pregnali sovražne oddelke, ki so se potikali po vrhuncu, so zasedli 17. t. m. v višini 3402 m Passo di Monte Fumo in utrdili postojanko. V Jedrskem odseku napreduje z razdevanjem postopnih sovražnih Or brambnih črt tudi naše prodiranje korak za korakom proti vrhu Monte Sperona. Artiljerijsko delovanje med Adižo in Mren to. V Suganski dolini so se v noči na IS. t. m. sovražni napadi proti našim postojankam zapadno potoka Lagarze zlomili ob trdnem odporu naših. Isto noč snio na Col ai Lana s sijajno uspelo raz-streibo min razdejali sovražno postojanko, nakar so napadli naši in osvojili skrajni zapadni rob hriba, ki je bil še v posesti sovražnika. Sovražni oddelek, ki je imel še zasedene jarke, je bil deloma pokopan pod ruševinami, deloma pa pobit. lf»4 cesarske lovce, med njimi 9 častnikov. ki so ostali živi, ter bogat plen orožja, municije in vojnega materijala smo zajeli. 19. t. m. je naša artiljerija odbila in razkropila sovražno kolono, ki je prodirala proti Siefu. Na ostalih frontah nič pomembnih dogodkov.
Barzilai o nalogah laškega časopisja v vojni.
LUGANO. 20. (Kor.) Kakor poroča italijansko časopisje, ie minister Barzilai imel pri banketu rimskih časnikarjev govor, v katerem je poudarjal, da je sovražnik zelo močan in vajen vojne. Pot, ki jo mora prehoditi Italija, je še zelo dolga in težka. V tej vojni gre za ves obstoj Italije in vse njene materijalne in duševne dobrine. Nihče ne sme upati, da se more odtegniti posledicam vojne. Vsadko mora torej vse žrtvovati v korist domovine. Časopisje ima nalogo, da vzgaja ljudstvo še bolj v skrbnosti in pritrgova-nju svojih potreb, da bo imelo žilavo odporno zmožnost za dosego zmage. Domnevni znaki draginje in izčrpanja v sovražnem taboru se morajo pravilneje smatrati za dokaze pametne varčnosti in skrbnosti. Italijanska vojna doseže le ono zmago, ki jo bo znala priboriti sposobnost italijanskega orožja. Potrebne žrtve bodo torej vedno težje in znosne samo zbirom na velike smotre Italije.
Nemšbo uradno poročilo.
BEROLIN, 21. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. aprila 1916.
Zapadno bojišče. — V okrožju Moze je v zvezi z močnim delovanjem obeh artiljerij prišlo do srditih pehotnih
bojev. Zapadno reke so Francozi z znatnimi silami napadli »Mrtvega moža« in vzhodno odtod. Napad je v splošnem že zavrnjen. Za majhen kos Jarka v okolišu gozda Les Caurettes, v katerega so vdrli Francozi, se še vrši bol. Na desni strani Moze so ostala popolnoma brez uspeha sovražnikova prizadevanja, da bi zopet vzel južno zaselja Haudromonta se nahajajoči kamnolom. Južno utrdbe Dou-a um on ta Še niso zastali boji moža proti možu. ki so se tekom noči razvili ob nekaterih francoskih jarkih. Naš združeni močni artiljerijski ogenj le obrezuspešil ponovitev sovražnega pehotnega napada proti nemškim črtam v cailettskem gozdu že v spočetku. V vauškem odseku, v VVoevrski ravnini In na gričevju jugovzhodno Verduna. kakor doslej, zelo živahno obojestransko artiljerijsko delovanje. Sovražno letalo le goreč padlo na tla v fuminskem gozdu, jugozapadno Vauxa.
Vzhodno bojišče. — Pri Garbunovki, severozapadno Dvinskega, so imeli Rusi pri ponovnem brezuspešnem napadu nekako enega polka znatne izgube. Pri armadi generala grofa Both-merja je nemško letalsko brodovje izdatno obrnetak> z bombami kolodvorske naprave v Tarnopolu.
Balkansko bojišče. — Naši letalci so napadli kraje v vardarski dolini in zapadno od tam, kjer so nastanjene francoske Čete.
Vrhovno armadno vodstvo.
Francoski predsednik v Verdunu.
PARIZ. 20. (Agence Havas. — Kor.) Predsednik Poincare in vojni minister Roques sta v torek zvečer odpotovala v Verdun in šla v trdnjavsko okrožje tega mesta. Posetila sta okope na obeh straneh Moze in se mudila pri vseh armadnih zborih. Predsednik je ponovno živahno čestital četam na njihovi hrabrosti in vztrajnosti in je delil odlikovanja. Predsednik in vojni minister sta se v četrtek vrnila v Pariz.
Politična krizo ni ftMleikem reJena.
LONDON, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča baje iz najboljšega vira, da se je v politični krizi dosegla poravnava.
LONDON, 20. (Reuter. — Kor.) Ministrstvo se je v današnjem posvetovanju sporazumelo glede predlogov, ki lili hoče v vprašanju novačenja predložiti parlamentu. Ti predlogi se predlože obema zbornicama v torek v tajni seji.
LONDON, 20. (Reuter. — Kor.) Tiskovni urad javlja: Vzrok za tajno sejo parlamenta je, da se parlament pouči zaupno o najvažnejših resničnih številkah, na podlagi katerih je kabinet storil svoj sklep, katerih objavitve pa ni želeti. .
LONDON, 20. (Kor.) »Dai1y Mail« javlja, da se je kabinetni odsek za novačenje izrekel za splošno vojaško službeno dolžnost vseh moških nad 18 let, dalje da vsi, tisti, katerih službena dolžnost je dovršena, ostanejo pod orožjem, in da se neoženjenci sistematično odstranjajo iz tovaren za municijo. Na,sklep je zelo, pritiskal generalni štab. »Press Association« pravi, da je Asquith, ki je s svojim energičnim nastopom za s^ošno vojaško dolžnost v glavnem izval krizo, popolnoma zadovoljen z izidom kabinetnega sveta.
Kdo ie potopu „TuliantiJoH ?
HAAG, 21. (Uradno.) Ministrstvo zunanjih stvari sporoča, da je nemška vlada ugodila prošnji nizozemske vlade in ji obljubila sodelovanje pri identificiranju torpeda, ki je zadel »Tubantijo<r. Načelnik mornariške izdelovalnice torpedov v Amsterdamu se po nalogu vlade nahaja v Berolinu, kjer je nemški oblasti predložil kovinske kose, ki so se našli v enem »Tubantijinih« čolnov, in zasleduje uvedeno preiskavo. V tem pa so tudi v nekem drugem napiavljenem čolnu »Tuban-tije« našli kose kovine. Enega teh kosov so v izdelovalnici torpedov v Amsterdamu spoznali za kos zadnjega dela torpeda in ima isto številko, kot eden onih treh, prej najdenih kosov.
I MfetoJIJč.
CARIGRAD, 21. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — V odseku Felahie je sovražnik 17. aprila zjutraj z bojnimi silami, močnimi nad eno divizijo, napadel našo postojanko pri Felahie na desnem krilu proti levemu Tl-grisovemu bregu in en kilometer vzhodno kraja Bend Isa, ter je poizkušal s tem napadom prodreti proti naši glavni postojanki. Njegovi poizkusi so se popolnoma izjalovili ob našem protinapadu. Energično zasledovan po naših četah, je moral sovražnik zapustiti predpostojanko, ki jo je zasedel isti dan in se ob težkih izgubah umekniti proti vzhodu. Pri Kut el Amari nič izpremembe. — Kavkaška fron-t a. — Naši oddelki, ki jim je bilo v la-sistanskem odseku poverjeno straženje obali, so se od 12. marca sem izredno u-pirale napadom številno znatno močnejših sovražnih sil na kopnem in na morju in so korak za korakom branili vsako za o-brarnbo primerno ped tal ter so na časten
način dosegli namen, ki ga ie zasledovala armada. Končno so se 18. dne aprila, potem ko so prisilile sovražnika, da se je v 7 km vzhodno Trapezunta ležeči vasi Kovati spustil v zanj krvavo bitko, v smislu dobljenega povelja unteknili v odsek, kjer so izpolnili novo nalogo. Zaradi vojnega položaja in po že naznanjenem izidu operacij, ki so se bile »razvile v obrežnem o-zemlju bojišča, smo popolnoma izpraznili mesto Trapezunt. 6*1 »centimetrske topove starega sistema, ki so bili v zadnjem času nastavljeni v mestni okolici, smo razdejali popolnoma in iiii pustili tamkaj.
GoHz poifl umrl.
BERLIN, 22. (Kor.) Generalni vojni maršal baron Goltz je po desetdnevni bolezni 19. t. m. umrl v glavnem stanu svoje turške armade na rdečelisnem le-garju.	____
Amerikanska nota HemtiJI - ultimatum?
HAAG, 21. (Reuter. — Kor.) Iz Wa-shingtona ppročajo 19. t m.: Danes popoldne bo predsednik v skupni seji senata in zastopniške zbornice prečital noto, ki pomenja zadnje besede Zedinjenih držav Nemčiji v podvodniškem vprašanju. Za verjeten se smatra ultimatum ali pa pre-trganje diplomatskih odnošajev. Vest, da se predsednik udeleži kongresa, je elek-trizirala vse. Senat je nemudoma sprejel vojaško priedlogo, ki določa redno armado in rezerve na en milijon mož. Misli se, da so odnošajl med Nemčijo in Zedinjenimi državami dospeli do zelo kritične točke.
BEROLIN, 21. (Kot.) \Volfiov urad poroča: Amerikanski veleposlanik je noto, ki vsebuje odgovor amerikanske vlade v stvari podvodniške vojne, izročil snoči ob s državnemu tajniku zunanjega urada. Nota se objavi v kratkem.
Tsžove v oskrlNcnjH nevtrolcev z živili.
BERN, 20. (Kor.) Pod naslovom »Skrbi zaradi preskrbovanja živil« piše »Bund«: Nič bi ne bilo hujšega, kot mnenje, da bi ogromno število ton angleške trgovinske mornarice ne moglo čutiti^ zmanjšanja, povzročenega po podvodniški vojni. Ladij, ki so oskrbovale za Švico prekomorski promet, je bilo še predkratkim 99% angleških. Sedaj ie konec tega. Angleška je rekvirirala svoje trgovinsko brodovje z izgovorom, da je sama potrebuje nujno To resno ogroža naše oskrbovanje z živili. Pogajanja, uvedena s švicarske strani, so dosegla po sreči, da je dala Angleška na razpolago štiri parnike. Upati je še nadaljnih pogodnosti.
položaj na Nizozemskem.
BUDIMPEŠTA, 21. (Ogr. kor.) Bivši nizozemski ministrski predsednik Kuyper je včeraj dospel semkaj, da poseti svoji hčeri, ki se že več mesecev mudite tu z nizozemsko misijo in opravljate delo bolniških strežnic. Dovolil je sotrudniku lista »Neues Pester Journal« pogovor. Na vprašanje, ali podajajo utrdbe v Vlrssin-genu dovolj varnosti proti izkrcanju angleških £et v izlivu Šelde, je odgovoril Kuyper: »Na tem mestu ne prodre s silo nobena vlast. Nova trdnjava sicer še ni zgrajena, toda Šelda je zastavljena z minami. V ostalem pa je tudi gospodarska pripravljenost dovolj velika. Pač vzdrži-mo.« Na vprašanje, kako je na Nizozemskem razpoloženje, na eni strani napram osrednjima vlastima, zlasti proti Nemčiji, na drugi strani pa proti Angleški in njenim zaveznikom, je odgovoril Kuyper: »Razpoloženje je različno: vpad nemških čet v Belgijo je dal največ povoda, da je nastalo v Nizozemski protinemško razpoloženje; nasprotno pa se postopanje Angleške in njenih zaveznikov napram Grški tudi ne odobrava preveč na Nizozemskem, posebno pa ukrepi angleške vlade v preskrbovanju nizozemskih ladij s premogom ne vzbujajo simpatij. Kot nevtralna država smo vedno ogroževani s strani Angleške in omejuje se svoboda našega gibanja. Sedaj prevladuje sovražno razpoloženje proti Angleški. Glede sklepa miru je Kuyper omenil vesti o miru, ki so se pred kratkim raznašale na amsterdamski borzi, in je dejal: Splošno se more reči, da se zdi sedaj mir veliko bližji kot nekoč._
Sovražno letalo nad Sofijo.
SOFIJA, 21. (Kor.) »Agence Tel. Bulg.« poroča: Davi ob 8 je sovražno letalo, prišlo od jugovzhoda, iz velike višine vrglo dve bombi na neko sofijsko predmestje. Ena bomba je zadela neko šolsko poslopje, druga pa majhno hišo. Škoda je majhna, človeških žrtev ni bilo. Letalo je metalo tudi proglase, v katerih je naznanjalo padec Erzeruma, kar je zelo smešno, ker Bolgarji ne vedo samo za padec Erzeruma temveč tudi za zasedenje Trapezunta.
SOFIJA, 21. (Kor.) »Agence Tel .Bul.« javlja: Proglas, ki ga je metalo sovražno letalo, se glasi:
»Bolgarji! Erzerutn, največja maloazijska trdnjava je vzeta. Več 10.000 ujetnikov (!), nad 500 topov (!) in znatna množina vojne municije je v rokah hrabrili ruskih vojakov, potomcev onih, ki so
padli na Šipki in pri Plevni, da osvobode vas in ustvarijo današnjo Bolgarsko. Ruska armada preganja razbitke potolčene turške armade in prodira zmagovito. Ali hočete ostati zavezniki svojega dednega sovraga, Turka, ali hočete ostati v zavezi z Nemci in Avstrijci, katerih namen je, da bi z vašim orožjem in vašo krvjo osvojili Balkanski poluotok in odprli pot na vzhod svojim kupčevalcem in svojim špekulantom? Ne, Bolgarji, tega ne boste hoteli. Obrnite se proč od svojih hinavskih in barbarskih zaveznikovl To vam je dolžnost kot Bolgarjem, kot Slovanom in ljudem._
»Portugala — »Elektra«.
DUNAJ, 20. (Kor.) »Politische Korres-pondenz« poudarja, da ruski Rdeči križ, ruski politični krogi in listi venomer nadlegujejo svet s tožbami o potopitvi ruske ladje »Portugalec, dasiravno iz poročila poveljnika podvodnika, ki je potopil to domnevno bolnišniško ladjo, izhaja brez-dvomno, da so jo uporabljali za prevoz moštva na bojišče in je imela rusko trgovinsko zastavo in ni imela nikjer predpisanih znakov, da, da je bila celo nakrcana z rastrelninami, ki so se unele po torpediranju. Nasproti temu pa je sovražno časopisje molčalo vse doslej o ravno mednarodno protipravnem, nečloveškem, dvanajst dni prej se dogodivšem torpediranju avstro-ogrske bolnišniške ladje »Elektre«, ki je bila kot taka naznanjena tujim vladam in je tudi imela predpisane znake. Čuti tudi ni bilo doslej nič o preiskavi, ki jo je obljubila francoska vlada glede nekako v zadregi priznanega torpe-diranja »Elektre«. Iz primerjanja obeh slučajev izhaja, kako v resnici spoštujejo mednarodno pravo na eni in na drugi stran?, pa tudi, katera skupina vlasti protestira v pravičnem, katera pa v hlinjenem ogorčenju ali pravzaprav z namenom, da bi že naprej opravičevala nove nečlovečnosti in kršitve mednarodnega prava s pretvezo povračevanja.
BEROLIN. 20. (Kor.) Sestre nemškega, avstrijskega in ogrskega Rdečega križa, ki naj v spremstvu odposlancev danskega Rdečega križa obiščejo taborišča vojnih in civilnih ujetnikov v Rusiji, so prispele v Berolin, da po pobudi nemške vojne uprave pred Še ne določenim časom odhoda v Rusijo ogledajo nekoliko nemških ujetniških taborov. Ob soudeležbi zastopnikov' nemških in avstrijskih društev Rdečega križa se je najprej vršila konferenca o stvareh, merodajnih za potovanje v Rusijo. Pri tem se je mislilo tudi ria sodelovanje ruskega Rdečega križa pri izvedbi potovanja v Rusijo in se je v tej zveza izrazilo obžalovanje, da so se pri potopitvi ruske ladje »Portugal« ponesrečili člani Rdečega križa.
Novi gališki namestnik.
DUNAJ, 21. (Kor.) Vojaški gubernator za avstro-ogrsko okupacijsko ozemlje na Poljskem, generalni major baron Diller, je imenovan za gališkega namestnika.
Finančni in trgovinski minister tajna svetnika.
DUNAJ, 21. (Kor.) Finančni minister dr. vit. Leth in trgovinski minister dr. pl. Spitzmuller sta postala tajna svenika.
Cesar pri cerkvenem opravilu velikega petka.
DUNAJ, 21. (Kor.) Cesar je danes zjutraj prisostvoval cerkvenemu opravilu v schonbrunnski grajski kapeli.
Četrto vojno posojilo.
DUNAJ, 21. (Kor.) Vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik je podpisal tudi za četrto avstrijsko in ogrsko vojno posojilo po 6 milijonov kron.
„Poletni čas" v Austriji.
DUNAJ, 21. (Kor.) Naredba vsega ministrstva uvaja v Avstriji za čas od 1. majnika do 30. septembra t. 1. takoimeno-vani »poletni čas«. Potemtakem se prične 1. dan majnika t. I. 30. dne meseca aprila ob 11 zvečer po dosedanjem Časov _iem štetju. 30. dan septembra se končna eno liro po polnoči v tej naredbi določenega časa. — V smislu te naredbe se bodo morale krajevne ali kolodvorske ure 30. a-prila ob 11 zvečer pomekniti za eno uro naprej in bo moralo ostati tako do konca septembra. Tam* kjer se krajevni čas razlikuje od takoimenovanega srednjeevropskega Časa, kakor je vsepovsod uveden pri železnici in pošti, bo morala ta razlika napram železniškemu oz. poštnemu času ostati tudi v letošnjem poletju.
Položaj.
21. aprila.
Za svoje, včeraj obrazloženo naziranje, da v sedanjem času ni še misliti na kako uspešno mirovno posredovanje, moremo danes navesti imenitno pričo — tem ime-nitnejo, ker se oglaša iz tabora pacifici-stov, prijateljev miru. »Neue Ziiricher Zeitung« je priredila nekako enketo in daja besedo pacificistom raznih dežel. O-glasil se je avstrijski pacificist A. H. Fried, potem Francoz, profesor Ruyssen v Bordou, a sedaj je dobil besedo franco-
ski senator d' Estournelles, ki je bil celo predsednik konference za sporazum v Bernu in je odličen pacificist. Dočim je pa prvima glavna nota zvenela v smislu miru, jemljejo izjave poslednjega vsako nado. Teh izjav ne moremo citirati, ker bi prav gotovo prišli navskriž s cenzuro. Zato se moramo omejiti na konstatacijo, da so izvajanja senatorja polna najhujših in ob enem najnesmiselnejših obtožb proti Nemčiji, kakpr jilt more narekovati le najhuje sovraštvo. Po zatrjevanju d'E-stournellesa so vse vlasti enteiite nedolžne na tej vojni in kriva jc edino le Nemčija, Na tej premisi se izjavlja ta »pacificist« za nadaljevanje vejne do kraja. Seveda zatrja, da ne misli vojne proti Nemčiji, ampak proti nemškemu milita-ričnemu zistemu. To pa je le drzna, frivolna in nepoštena igra z besedami! O-menjamo je pa v že označeni namen: v svarilo, da se ob vseh mirovnih glasovih ne smemo udajati nikakim iluzijam. Če že z zelene veje »miroljubov« odzvanjajo taki glasovi, česa nam je potem pričakovati iz celega gozda vejetnikov?!
Vendar bodi tu — že radi popolnosti — zabeleženo, da je Turkan-paŠa, ki živi v Ženevi v miru, objavil v »Genfer-Journalu« pismo, kjer na dostojanstven in miren način razpravlja o možnosti miru. Obžaluje, da so haaške konference, ki se jih je tudi on sam udeležil, ostale brezuspešne. Predlaga dve poti. Pritisnilo naj bi se na vse dežele, posebno na one nev-. tralcev, da bodo smatrale kot svojo sveto nalogo, da zasledujejo možnosti miru. Časti na bojišču je zadoščeno dovolj« Sedaj gre za to, da zadobimo zopet blago-, slove miru. Potem pa naj bi se priredil sestanek najuglednejih mož iz vseh dežel, ki bi prevzeli nalogo dela za blaginjo čUn veštva in ki naj bi za zaprtimi vratmi pripravljali možnost, da se prično diplom^ tična pogajanja. Končno prosi švicarska liste, naj prednjačijo z dobrim zgledom t
Namera je plemenita, toda tudi ta beseda se za sedaj pridruži drugim glasovom — v puščavi.
Komentarji v raznih uglednih listih Italije k Sonnlnovemu govoru potrjajo lo dejstvo, ki smo je naglašali te dni, da namreč niti govora ni o soglasju v ententi glede ciljev sedanje vojne. Ne očitajo lo Sonninu, da ie bil njegov govor prazen, brez nikakih misli in poleta, le suho krono-logično naštevanje raznih že znanih faktov, ampak ga napadajo posebno zato, ker je nasproti Grški In Romunski govoril le vljudne fraze, in ker ni zavrnil Pašiča radi njegove južnoslovanske megalomanije. »Corriere« pravi, da bi bil Sonnina bolje storil, da se je izognil govoru v velikem stilu, ko že ni mogel sploh nič važnega povedati.
Seveda ni mogel, ako ni hotel izdati pred svetom, da so si vsi večji in manji komponenti entente, oziroma nje priveski v laseh med seboj, ker vsakdo pričakuje od te vojne česa, kar je v dijametralnem navskrižju s pričakovanji drugih. Ali da ne rabimo že navaden termin: tudi pariške konference niso dovedle do soglasja in so menda razdalje še — podaljšale!
V enem pa ostaja ententa edina in dosledna: da pesti in duši nevtralce. Posebno nateza sedaj vijak proti Grški. Okupirati hoče grške železnice v »stra-tegične svrhe«. Z eno besedo: hoče se do zadnjega polastiti vsega grškega življenja. Ententa hoče srbske čete, zbrane na Krtu, prevesti v Solun skozi korititski zaliv, oziroma preko Patrasa z železnico v Atene, v prestolnico Grške in od tam dalic v Solun! S tem ne bi bila kršena le grška nevtralnost, ampak Grška bi bila kar do zadnjega ostanka izbrisana iz vrste suverenih držav, in odvzeta bi jej bila zadnja sled gospodarske pravice nad svojo lastno zemljo. Spričo te mučne perspektive se je zbral v Atenah kronski svet, ki naj se odloči, ali naj se Grška uda tej brutalni zahtevi entente — ali s protestom, ali brez protesta — ali pa naj se upre z oboroženo silo. Prva alternativa bi bila grenka, toda po dosedanjih izkustvih je — verjetneja že zato, ker Grška nima rnoči, da bi izvedla drugo, kajti ententa razpolaga s sredstvi, ki morejo Grško najhuje zadeti. K temu pa prihaja še, da ima ententa med Grki samimi priganjačev pod Venizelo-sovo zastavo. Grška vlada bi že rada likvidirala in nulificirala tega spletkarja, ali — kakor vse kaže — ne gre. Značilna v tem pogledu je ravnokar došla vest, da so ga v Mitileni, na otokih, kjer ima mož največ pristašev, proglasili kandidatom za nadomestne volitve v grško zbornico. Cc bo izvoljen — kar je verjetno — bo imela vlada žnjim svoje ljube križe, a ententa ojačenega priganjača. Res težaven je položaj grške vlade.
Važne vesti imamo tudi iz druge balkanske nevtralne države — iz Romunske. Izvršile so se važne osebne izpremembe na vodilnih mestih vojske. To bi bil znak, da se Romunska pripravlja za prihodnje dogodke. V kaki smeri, s kom in proti komu, to je seveda tajna, oziroma, vodilni faktorji niso še prišli do končnega sklepa. In vrvenje in mešanje za in proti je tako zamotano, da niti le količkaj zanesljiva ugibanja niso možna. Je sicer mnogo znakov in pojavov za to, da se dispozicije na-gibljejo centralnima vlastima v prilog, za
sam
JEDINOST* Mcv« 118»
¥ Trsta, dne 22. malega travna 1916,
Icar govori tudi najnovefl dogovor z Nfcm-$jJo tfede izmenjavanja bla*a. AH ravno
tem
Jedu bi svarili mi pred preveliko ■upltfvpsijo, ter imamo svarilen izgled ih časov v — Italiji. Mari ni tudi
iroKi nesreče — saj se morda tudi varamo.
rs6kako pa naj odločilni faktorji imajo pred očmi verjetnost, da Romunska ne
ostane" do konca vojne — nevtralna. Ce pojde_z nami — dobro. Ali tudi za sfučaj, ioa ukrene drugače, mora biti naša država 'dobro zavarovana in pripravljena._
| t Justin Arhar. |
Neizprosna smrt ni zadovoljna samo z brezmejnimi žrtvami na bojnem polju, tudi v vrste doma ostalih poseže s svojo brezobzirno koso. Zopet nam ie iztrgala prijatelja, znanca, narodnega delavca — c. kr. učitelja Justina Arharja. Zapustiti nas je moral v cvetu moške dobe 33 let, ko smo še pričakovali od njega nadalj-nega dela tako na šolskem, kakor tudi na narodno socijalnem polju.
Kot šolnik je vedno skrbel, da se otroci mnogo nauče, zato je napram površnim in brezbrižnim učencem nastopal strogo, hoteč jih privesti do marljivosti in jim vcepiti trdno voljo do dela, kakor jo je imel i sam.
Pokojnik se je rodil 1. 1883. v St. Ru-pertu na Dolenjskem kot najmlajši sin malega kmetica, ki ga je Bog obdaril z veliko družino. V ljudski šoli so učitelji kmalu spoznali izredni talent mladega Justina, pa so priporočali očetu, naj ga pošlje v Ljubljano. Oče se je temu upiral (en sin je ravno takrat končal ljubljansko gimnazijo), češ da mu je nemogoče Šolati v mestu več otrok. Slednjič se je vdal prošnjam, a pod pogojem, da Justin »kmalu pride do kruha«. Ne bom opisavai bridkosti mladega dijaka, ki je tudi na gimnaziji dobro uspeval in jo zapustil v J V. razredu, pa *da bi kmalu prišel do kruha«, šel na učiteljišče. To je dovršil i. 1903. z odliko. Se isto leto je bil imenovan za učitelja na CM šolo pri Sv. Jakobu v Trstu. Tu je ostal dve leti, nakar je bil imenovan za c. kr. učitelja na priprav-Ijalnici za srednje šole, kjer je služboval do svoje prerane smrti. Avgusta lanjskega leta je bil poklican pod orožje. Ne glede na svoje zdravje je tudi tam izvrševal svojo službo, pa si vsled šibkosti nakopal kal bolezni. Ko je bil koncem jeseni oproščen vojaške službe, je vzlic bolezni še nekaj mesecev poučeval, nakar je po nasvetu zdravnikov pustil šolo za par mesecev — a sedaj žal za vedno....
Prišedši v Trst, je pokojnik vstopil v naša narodna društva. Tako se je seznanil brzo z raznimi krogi, ki so ga navdušili za narodno delo. Početkoma je nastopil z nekolikimi pedagoškimi predavanji za starše v »Šentjakobski čitalnici«. Nastopal je pri diletantskih prireditvah »Dramatičnega društva-s pri katerem je bil več let odbornik, ko se je ustanovil stalni oder.
Se več nego pri j Dramatičnem društvu« je pokojni Arhar deloval za našo CM družbo. L. 1906. se je moška podružnica CMD reorganizirala in med novimi odborniki je bil tudi Arhar. Ta novi odbor se je namreč zelo zavzel za razširjenje CM šolstva. Odboru se je vsled novih razmer (v vodstvu CM družbe in političnih) posrečila ustanovitev nove šole na Acquedottu, več paralelk in kasneje tudi zgradba novega Šolskega poslopja pri Sv. Jakobu. Pri vsem podrobnem delu za to izpopolnitev je bil pa vedno s svetom in delom na razpolago tudi Arhar. Le oni gg. odborniki, ki so v tej novi eri sami sodelovali, vedo, koliko težav, neprijetnosti, hoje, ogledovanj itd. je stal ta napredek. A pri vsem tem ie bil stalno navzoč Arhar. Njegovo delovanje za CMD je najlepši spomenik, ki si ga je postavil med nami.
Zelo bo pa pogrešala pokojnika »Trgovsko obrtna zadruga«, ob katere zibeli je stal, delovai v njej najpreie kot nadzornik, potem član načelništva in upravitelj. Odkar ni bil več odbornik »Dramatičnega društva« in podružnice CMD, je posvečal svoj prosti čas temu zavodu, ki ga je v priznanje za njegovo delo in zmožnost poslal kot zastopnika v kuratorij »Trgovske šole« in cdbor hotelske družbe »Grijan*.
Se nekaj naj omenimo k sklepu. V svoji neomaliljivosti imel je navado, da je povsod rad povedal resnico v oči. Radi tega se je marsikomu zameril. A danes smo prepričani, da ga ni med nami, ki mu ne bi dal priznanja, da je bil »mož, trd, jeklen Tržaško Slovenstvo ga ohrani v častnem, hvaležnem spominu!_
AprouizflcUšKs stvnrL
Predela kruha o velikonočnih praznikih.
Aprovizacijska komisija javlja, da bodo prodajalnice kruha jutri, na velikonočno nedeljo, zaprte ves dan. Danes, na veliko soboto, bodo odprte dalje časa kot navadno. Na velikonočni ponedeljek, 24. t. m., bodo prodajalnice kruha odprte samo dopoldne.
* * •
Velikonočni ponedeljek ie mesni dan.
Mestni magistrat naznanja, da se bo vsled posebnega dovoljenja c. kr. namest-ništva na velikonočni ponedeljek smelo prodajati meso in se bodo smela tudi v javnih lokalih nuditi mesna jedila.
Kdor le more, naj stori sedal prvo d -žavljansfto dolžnost in podpiše utrio avst/ijiko vojno posojilo.
Douti listi.
»EDINOST« izide jutri, a* velikonočno nedeljo, na štirih straneh; v ponedeljek, 34. t m., list ne »zide s v torek, 29. t bftde list kot navadno,
Izpremembe v politični službi a* Slo-venskem. Uradno se poroča, da Je cesar iz zdravstvenih ozirov na lastno prošnjo upokojenemu kranjskemu deželnemu predsednika baronu Schwarzu podelil veliki križec Franc Josipovega reda m obenem namestniStvenega podpredsednika v Trstu, grofa Henrika Attemsa imenoval za kranjskega deželnega predsednika.
Kako žalostne posledice poraja nesmiselna radovednost našega občinstva, kaže uradno poročilo našega generalnega štaba o učinkih bomb, ki so jih vrgli v petek popoldne laški letalci na naše mesto. U kr. namestništvo jč v včeraj priobčenem razglasu sicer nekoliko pozno, a vendar kar najresneje posvarilo občinstvo, naj se ne izpostavlja nevarnosti, in temu svarilu se priključujemo tudi mi,
Navodila, ki smo jih preleli od najkompetentnejše strani glede letalskih napadov, nikakor ne izključujejo objave svaril, med katere prištevamo tudi imenovanje žrtev ljudske radovednosti in nepremišljenosti. Zato tudi navajamo danes one nesrečnike, ki jih poročilo našega generalnega štaba navaja samo po številu, da bo na eni strani videlo naše občinstvo, kaki ljudje padajo kot žrtve splošne neopreznosti in nepo-učenosti na eni strani, na drugi pa, da pokažemo svetu, da se laški junaki in odreševale! »neodrešene Regione Giulia« in še boli »neodrešenega« Trsta bore proti,, o-trokom, komaj odstavljenim od materinih prsi, in nadsedemdesetletnim starčkom in starkam. Laški letalski napad na Trst je zahteval devet žrtev, vse v Skednju. Evo iih: Andrej Oblak, star 71 let, Skedenj št. 269. Alvina Čehovin, 9 let, št. 266, Marija Sancin, 36 let, sin Josip. 12 let. Marija Valenčič. 75 let, št. 265, Tereza Flego, 45 let, sin Viktor, 18 mesecev, št. 247, Pierina Sancin, 7 let, Olivija Sancin, 2 leti, sestri, št. 246, (matere nimate več, oče je v Galiciji). Teh devet je mrtvih. Težko ranjene v bolnišnici so: Olimpija Žagar, 26 let, št. 264, Antonija Flego, 22 let, št. 265 in Olivija Flego, št. 247. Na svojem domu je ostala tudi precej težko ranjena Jožefa Flego, 65 let, št. 247. — Poudarjamo še enkrat: Ce vas niso zmo-drile te žrtve, ne vemo, kaj naj vas še zmodri! Ne postajajte torej na prostem, če se prikažejo sovražna letala, in tudi v poslopjih ne stojte na kupu. Ce že pride nesreča, potem vsaj ni tako velika in tako groz?ia. Obenem bi pa prosili pristojne oblasti, da bi uvedle tudi za Trst vsevprek slišna znamenja, ki bi napovedovala prihod sovražnih letal, po katerih bi se moglo ravnati občinstvo. Siren je dosti v Trstu in tuljenje siren bi bil znak, naj se občinstvo umakne z ulic. Ali ne bi bilo prav tako?
Učenci c. kr. pripravnice za srednje šole v Trstu (vseh razredov) se pozivljejo, da se zbero, danes, v soboto, ob JO dop. v šoli. da se udeleže pogreba g. učitelja Justina Arharja.
Umri Je v Prvačini dne 18. aprila po dolgoletni mučni bolezni v 68. letu svoje dobe, gospod Josip Kragelk nadučitelj v pokoju. Žalujoči družini iskreno sožalje.
Razpis štipendije. Razpisuje se dijaška štipendija ustanove dr. Angelo Vivante za šolsko leto 1915.-1916. Štipendija znaša letnih K 304 ter se podeli revnemu in pridnemu dijaku, ki je rojen in doma v Trstu (tudi če je za časa študij odsoten iz Trsta), brez ozira na narodnost in vero-izpovedanje. in ki bi se po dovršenih srednješolskih študijah posvetil tehničnim ali medicinskim študijam na kaki visoki šoli. Prošnje, ki jim mora biti priloženo zadnje Šolsko izpričevalo, je vložiti najkasneje do 15. maja 1.1. na mestni magistrat pod naslovom kuratorija ustanove dr. Angelo Vivante.
Vesele velikonočne praznike voščijo
slovenski fantje 5. domobranskega pešpolka desetnik Anton Rener iz Štjaka, desetnik Egidij Ježek cd Marije Device v Polju, desetnik Zorzi Urši* iz Štorij, Fran Skrlovaj z Opčine, poddesetnik Josip Semrov iz Frne-tičev, Lovrenc Renčelj iz Sežane, Jakob llu su iz Orleka, Josip Ravbar iz Repentabra, Fran Grgič iz, Padrič, Fran Krizmančič iz Bazovice, br2ta Matija in Josip Sosič iz Gro-pade, Štefan Kralj iz Trebič, Lovrenc Boje iz Belskega, Jernej Srebotnjak iz Podjame, Peter Santel iz Belskega, Avgust Furlanič iz Doline, Miroslav Kjuder od Sv. Ivana pri Trstu. Hrepenimo po svidenju in srečni povrnitvi v svoje lepe primorske kraje
Tržaški tramvaj. Družba tržaškega tramvaja nam je sporočila, da z Velikonočno nedeljo zaprično zopet — ako ne nastanejo kake iznenadne ovire — električne vožnje na črti Chiozza-Barkovlje.
Podpisi na IV. vojno posojilo. — VIII. izkaz. Akcijska družba »Balkan« K 50.000, Hektor Pollich, gen. ravnatelj paropl. družbe »Navigazione libera triestina« K 50.000, Josip Pelosi (sedaj v Gradcu( K 40.000, baronesa Nina de Morpurgo K 20.000, Jakob Mankoč K 20.000, uprava parnika »Sud« K 20.000, Neimen. K 20.000, Uršula Loboda K 15.000, Karel Millanich K 10.000, Neimen. K 10.000, Neimen. K 10.000, Hugon Kesel ml., K 5.000, Just Stransiak K 5.000, Konrad Karel Exner K 5.000, Comune di Rozzo K 4.000, Gustav Weiger (II podpis) K 3.000, Ferdinand Kesel K 2.000, Neimen. K 1.600, Neimen. K 1.500, A. Palme & Co. K 1.000, Anton
Rupnick K Franc
K 1.000
Fant VaMoni K 1.000, dr, Josip Saunig K 1.000, dr. Edu&rd LoWr K 1.000, Ivan L. Zizecht K 1.000, Ivan Zanini, c. In kr. praporščak K 1.000, Netmen. K 1.000.
IIlimitam Saklje viake Trste po nsO Tišjih cenah. Kupujem J. Stebel Trst, nI. Torrente 36. 175
na velikonočni ponedeljek, 24. t m. ob 6 popoldne, v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu, burko »Umor v Ogljarski ulici«, prosto zabavo in drugo. Ker je polovica čistega dobička namenjenega hrabrim braniteljem ljubega nam Primorja, se odbor nadeja najlepše udeležbe s strani naSega občinstva.
IOTOVL
V počeščeoje spomina žrtev sovražnega zračnega napada 20. dne t. m. sta izročila dr. Wilfan in dr. Siavik vsak 30 K g. predsedniku škedenj§kega »Gospodarskega društva«, da jih uporabi primerno za domače dobrodelne namene.
CESKO - BUDJE VISKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzoma češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulic! delle Poste fttev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo* venski jedilni listi-
HALI OGLASI.
HlllH in jabol&u mošt v veliki množini je na rlVU razpolago. — Ponudbe pod „Ugodnost" na Ins. odd. Edinosti.	219
ItflflAf dce 22. aprila se odpre restavracija UUHCjf „Benvenntti", Trst, ulica Torrente 34. Kuhinja prve vrste. Vedno mrzla in* gorka jedila, kakor tuai dobro pivo in naravna vina.	216
Buffet A. Dekletu i e
t. m., dalje do preklica ob nedoljah popoldne zaprt. Cenjeni gostje naj blagovolijo vzeti nazcanje.
flAlnA kupujem in plačam po visoki ceni. Ulica VOinU Chioaza št. 32.	218
HmmIm fA enonadstropna hiša z gostilno in
rlUUll IC mesarijo. Hila ima 7 sob, 3 kuhinje, mesnico in veliko obokano klet. Pred hifio zelenja d a i vrt z dobrim studencem« sadni vrt in
3 veliki hlevi. Zraven 21 m dolga 7 m Široka uta z gle d. odrom. Vsa poslopja so krita z opeko in oddaljena od cerkve 2 minuti, 10 minut oddaljena leži velika parcela z gozdom, njivami in travnikom, ki daje 12 vozov sena. Proda se tudi 50 oralov velik travnik tik okrajne ceste. — Pojasnila daje Marija Trt en jak, Sv. Jurij ob ŠČavnici Sp. Štajersko.	101
tla debelo sfemo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipo, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiijke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenino, srajce, spodnio hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. tficolo itev. 19.	62
I*
J. Stoka, Razglednice:
po
Pisemski papir
po K 1.5'J naprej najrazličnejših obl
trgovina, Trst, nI. Hol in pic-colo 11). Na drobno in debelo. Vel konočne, umetniške, _	voščilne, pokrajinske,
vojne, ljubimske, glave, mornarske, cvetlične itd. od K 3.— naprej za 100 kosov. Tržaške K 2.80 naprej za 100 kosov.
fo 26 vin. ▼ kasetah
po Ji i.-vj naprej najrazličnejših oblik in barv.
NfltOti za civiliste ,n vojake, od najvad-11(1115*1 nejših do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah.
Volne dopisnice fflsrs^s«
lenkaate: dobre po K 2.60, boljše po K 3,— fine po K 3.50 najfinejše po K T.— za tisoč kosov.
ffllnfrllkl • navadni od £6 vin naprej aVlIllDlAl • ducet, kopirni tintni K 1.60 dneet, „Mephisto* K 1.90 ducet, .Penkala-, „Hardtinut", .Koh i Nohr" po KI- ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in barv. ftmflA najboljše vrsre vseh barv In veli-LilKIIU kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po K 1.80. Crnilo za stampilije vseh barv.
Plsamttke potrebščine:^"^
matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd. itd.
Trgovske knjige,
likost», mehko in trdo vezane.
Tiskovna dela: ir^:.
knjige, kuverte, cenike itd. izvržuje točno po naročilu.
IfnffgA • Slovarje, slovnico, slovensko in IIIIJISB t tujejezične, lepozlovne, znanstvene in Aolske ter knjige za mladino.
Dnrfllo 1Z fcftVčuka in kovine, za občine, rClulC urade, pisarne, privatnike itd. izvršuje točno v vseh oblikan.
tnrfflllO * cesarske in narodne v vseh &UMUVC • velikosti ima v zalogi in jih izvrSujc po naročilu.
igralne karte nemške in ogrsko. Šah
in domino v raznih velikosti.
OKuIrJc za vsa^°vrstne
rfAMVfitnf papirčki vseh vrst: Skatlje po UgUrcilll K 2.80 naprej, stročnice »kutije po 32 vin. naprej.
UojašKe potfebftlne:
Cvtrofomil in izvrSuj0 pismena ^naročila dpiCjulIU točno in naglo.
IHHH ||a||| naravno Ima na prodaj Go-VIIIU ilKIU rtSko vinarsko društvo sedaj v Prvačini in v Kobdllju po zmernih cenah.	138
ZDRAVNIK
Med. Dr. Knrol PernitlU
ordinira etf 11-t pop.
Trst, ulica Oiulla št 76 E (zraven Drelierjeve pivovarne).
IDi iz lilijuega niska MenpM i
Benmann i Co.. Dešin ga Lobi, Tetschen S
nživa vsestransko priljubljenost vsled svo-	J
iega izbornega učinka in dokazani neprekos-	■
Ijivosti za odpravo poletnih mehurčkov in	Ei
racijonelno negovanje kože In lepote. Na	j|
tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja!	q
Faziti je pri nakupu na znamko „Stecken-	■
pferd" in na polno ime tvrdke 1 Dobiva se	^
po K 1*— v lekarnah, mirodilnioah in par-	a
femerijah. Kavno tako se je obnesla lilij na	■
krema „M a n e r a" (80 stot.) za ohranitev	Q
nežnih belih rok.	«
Pristno brnsko blago.
Pomladna in letna sezija 1916. Dokler še v zalogi!
površnike, Sportn kakor tudi blago sa ienske obleke
pošilja po najnižjih tovarniških censh, reelna in solidna tvrdka
Siegel Imhoff v Brnu
TJzorci brezplačno in poStnine prosto. Prednosti, ki imajo privatni odjemalci, ako naročajo direktno pri tvrdkl in zalogi siegel Imhoff SO dandanes oSividnejše nego li kedaj. — Vsled pravo5asne nabave blaga, zamoremo nuditi še danes svojim p. d. odjemalcem bogato izbero raznega blaga.
NaroČila se izvršujejo točno glasom uzorcev.

Zlato, srebro in platin
v vsaki obliki
kupile pe ntUuBjm cenah
Zavod R. Dussich & C. o
ulica Jlcqu«dotto 62.
Noti dohodi KRIL
bluz, oblek, lahkih plaščev iz alpagasa,
svile, etamine i. t. d. i. t. d. Conforfti • Trsft, ul. Campanile 21.
,Alle srandi Fobbriche'
ulica Barriera uecchla It 10.
Veliko skladišče moških in deških izgotovljenih oblek. Velika zaloga oblek po meri, po starih cenah.
zi mm in
Čistilo za čevlje, pođeinKovine
prodaja
GAZULU & C.0 - Trst
ulica Carpison 2=
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak f
se ie preselil In ordinira sedal |
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, I vogal ulice delle Poste.
fidiiaDje zoiiGvte ftoisriE PMiraitje.
. UMETNI ZOBJE. ^
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminul dne 18. aprila opoldne naš preljubi soprog in oče, gospod
Josip ICrageii
nadučitelj v pokoju
previden s sv. zakramenti v 68. letu po dolgoletni mučni bolezni, ^
Pogreb nepozabnega se je vršil dne 20. t. m. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. — Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači cerkvi.
PRVAĆINA, dne 20. aprila 1916.	ŽalufOČa družina.
V«
ima v velikih množinah v zalogi ^ fe rta centrala v Ljubljani. Krmila vsebujejo vse redilne snovi, ki so potrebne živalskemu telesu. Posebno jih priporoča centrala za molzne krave in vozno živino, kot vole, konje i. t. d. Ob sedanjem pomanjkanjn sena naj bi se rabila ta krma povsod.
Cena za 100 kg je K 35 —. Blago se razpošilja v vrečah po 50 kg. Naročila naj se naslovijo na pisarno deželne centrale krmil, Ljubljana, Turjaški trg 3.
r
||—I—IIMKIH—LO HMB«M8IIBSB2aiWaillHBiir
Veliko skladišče moških in deških oblek

Trst, ul. Scerzeria šf. 4 vogal u!> Arcita
Bogata izbera moških oblek. — Deške obleke v modernih m barvah „GAMBETTA". — Kostimi na risbe in „marina". — | Hlače za delo. Moško perilo po nizki ceni brez povišanja fc
HB. Ker wođ«iaIna Rima velikih stroškov, prodale! uo nizkih cenah. — J
i: rji
Velikonočni zvonovi Vas kličejo četrtič, da zadostite častni dolžnosti napram domovini in okrepite njeno financijelno oboroženost.
Podpisujte
četrto austrijsko vojn
Priiave sprejema
Živnostenska banka, podružnica ¥ Trstu
Vta Maria Tarasa 20. Lastna palača. Od 9-12'/, in od 3-5.