KRAJANI ZELENE JAME -NJIHOVO DELO, PROBLEMI IN
ŽELJE
(nadaljevanje  iz  prejšnje  številke NAŠE SKUPNOSTI 2. 9. 1976)
V prejšnji številki Naše skupnosti smo na kratko opisali delo zbora de-Iovnih Ijudi in občanov in nanizali nekaj bolj perečih problemov, na ka-tere je ta zbor opozoril. V današnjem prispevku pa želimo nekoliko obšir-neje opisati našo krajevno skupnost, delo njenih samoupravnih organov in komisij ter družbenopolitičnih or-. ganizacij in društev.
Naša krajevna skupnost je prav gotovo eno slabše urejenih območij mesta Ljubljana. Nekoliko bolj ra-zvit in urejen je njen vzhodni del — do Pokopališke ulice, medtem ko je zahodni del — stara Zelena jama od Pokopališke ulice do Kolinske to-varne — precej zaostal. To območje je bilo po prvotnem urbanističnem načrtu predvideno za industrijsko cono: stanovanjske hiše naj bi posto-poma rušili in na tem mestu gradili industrijske objekte. Po burnih raz-pravah na zborih delovnih Ijudi in občanov smo krajani Zelene jame le uspeli dokazati, da je neprimerno graditi industrijske objekte ob strn-jcnem naselju, ki že obstaja in naj bi se še širilo proti vzhodu z gradnjo novih stanovanjskih naselij. Tako je bil izdelan nov urbanistični načrt, po katerem gradimo industrijske ob-jektc na območju proti Savi in Polju, Zelena jama pa ostane stanovanjsko naselje. V vseh letih dilem pa se na območju Zelcne jame ni kaj prida storilo za boljše življcnjske razmere krajanov. Tako smo sedaj pred ko-pico nerešenih, zastarelih zadev, ki jih bo treba postopoma reševati, reši-tev vsc problematike pa smo skušali zučrtati v smernicah za načrt razvoja krajevne skupnosti vobdobju od leta 1976 do 1980. V tem razvojnem na-črtu smo skušali realno — upoštcva-joč možnusti — posvetiti ustrezno po7ornost prav vsem problemom in najti možne rešitve. Skušali bomo urcditi prav vse ulice. jih asfaltirati, urediti prometni režim na njih in jih primerno osvelliti. Prizadevali si bomo, da bo urejen podvoz pod že-lezniško progo na Zvezni ulici, s čemer bo prav gotovo rešen najbolj pereč prometni problem ne samo naše krajevne skupnosti, temveč prav gotovo vse naše občine.
V programu je ureditev vseh že obstoječih športnih in otroških igrišč in zelenih površin ter gradnja šport-no-rekreacijskega parka v kvadratu Pokopališke, Šmartinske, Zvezne in
Kavčičeve ulice. V okviru tega pro-jekta bomo skušali zgraditi tudi družbeni dom krajevne skupnosti Zelena jama s prostori za TVD Parti-zan, mladinski klub, klub upokojen-cev, s prostori za potrebe družbeno-političnih organizacij in krajevne skupnosti. V sklopu tega objekta bomo skušali urediti obrat družbene prehrane, ki ga krajani Zelene jame prav gotovo potrebujemo.
V obdbbju od 1976 do 1980 bi že-leli Zelenojamčanom zagotoviti pri-merno telefonsko omreije, izpopol-niti trgovsko mrežo in pospešiti uslužnostno dejavnost. Prizadevali si bomo dvigniti socialno in zdrav-stveno varstvo na raven, ki bo odgo-varjala dejanskim potrebam. Prav tako smo v programu razvoja svoje krajevne skupnosti posvetili vso po-zornost otroškemu varstvu, šolstvu, kulturno-prosvetni in telesnovzgojni dejavnosti, stanovanjskemu gospo-darstvu, varstvu okolja in prepreče-vanju onesnaževanja ozračja ter ši-roko začrtali delo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za realizacijo pro-grama smo vključili prav vse dejav-nike krajevne samouprave: zbor de-legatov, odborza ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štab za ci-vilno zaščito, svet potrošnikov in uporabnikov ter svet krajevne skup-nosti z vsemi njegovimi komisijami (komisijo za komunalne in gradbene zadeve ter varstvo okolja, komisijo za otroško varstvo, socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo, komisijo za družbeno samozaščito ter komisije, ki jih bomo še formirali: komisijo za vzgojo in izobraževanje, komisijo za prosveto in kulturo, komisijo za tele-sno kulturo in rekreacijo, komisi jo za gospodarsko finančno-materialno poslovanje in družbeni nadzor. ko-misijo za informiranje in propagan-do). Pri realizaciji zastavljenih nalog bodo aktivno sodelovale družbeno-politične organizacije, družbene or-ganizacije in društva: svet ZK kra-jevne skupnosti, OO ZK krajevne skupnosti, krajevna konferenca SZDL OO ZSMS krajevne skupno-sti, združenje borcev NOB, zveza re-zervnih starešin, društvo upokojen-cev, društvo prijateljev mladine, kra-jevna organizacija RK, TVD Parti-zan, taborniški odred Črni mrav, ko-šarkarski klub in strelska družina. Pri-zadevanja vseh teh — vsakega na svojem področju — so bila že do sedaj precejšnja, vendar bi želeli, da bi bila njihova aktivnost še večja,
njihovo delo še uspešnejše. Hoteli bi, da krajevna samouprava in delegat-ski sistem resnično zaživita, da se po-vežemo vsi krajani v prizadevanjih za boljše in smotrnejše gospodarjenje, za hitrejši in uspešnejši razvoj naše kiajevne skupnosti.
Že v prejšnjem prispevku smo omenili kot novost načrtov^nja ra-zvoja naše krajevne skupnosti inten-zivno ekonorasko povezovanje z združenim delom. Da je lo nujnost in pogoj razvoja naše krajevne skupno-sti, potrjuje že sama prisotnost veli-kega števila organizacij združenega dela na našem območju: Yulon, Indos, Mineral, Kurivo, Izolirka, Sa-turnus, Kemična tovarna — Protek-tor, Tehnika, Tovarna močnih krmil, GP Slovenija ceste, GP Obnova, GP Megrad, Velana, Kemin, Volan — servis, GP Gradis, Petrol, Kolinska tovarna, SAP, Avto nabava, Vektor, Teol, železniška tovorna postaja. Prav tolikšno število organizacij združenega dela in njihova raznoli-kost dejavnosti narekuje nujnost medsebojne družbenoekonomske povezave.
Poleg povezovanja z združenira delom pa je pomembno tudi povezo-vanje in usklajevanje dela krajevne samouprave z občinsko skupsčino Moste-Polje in z družbenopolitič-nimi organizacijami v občini. Prav slednje je v zadnjem času postalo zelo aktivno in plodno, še posebej plodno pa je sodelovanje s skupščino občine. Tako sodelovanje si želimo tudi v bodoče, saj nam zagotavlja kontinuiran razvoj naše samouprave in uspešno reševanje probletnov naše krajevne skupnosti. Plodnega sode-lovanja si želimo tudi z drugimi kra-jevnimi skupnostmi na območju ob-čine in tudi širše družbenopolitične skupnosti. Prepričani smo, da obsta-jajo medsebojni interesi in želje, ki jih lahko uresničujemo le ob smotr-nem medsebojnem samoupravnem povezovanj\i. Prav tako povezovan-je, usklajeno s potrebami, željami in možnostmi, nam je bilo osnovno vo-dilo pri sestavi našega razvojnega na-črta in le tako povezovanje bo zago-toviio realizacijo zastavljenih nalog. Tak način dela, povezan z vsesploš-nim aktivnim sodelovanjem prav vseh delovnih l>udi in občanov kra-jevne skupnosti, nam bo zagotovil zgraditi tako krajevno skupnost, ka-kršnosiželimo in takšno, ki nam bo v ponos.
Svet krajevne skupnosti ZELENA JAMA