i Stey, 195 i ""-"•mp/na številka 20 stotink V Trstu, v nedeljo 26. septembra 1920 Posamezna številka 20 stotink g.eSnik Anf on Poxa iV0: uUca sv* ' ured« Ko ^čajo. — Izhaja — izvzemši ponedeljek Frančiška Asičke^a štev. 20, L ništvu. — Nefrankirana pisma se nr kopriv Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Uou..,«. a-*— U Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša n* mesec L 6.—, poi leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 2D stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 atot; osmrtnice, zahvale, poslanice ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, na;qjaijj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. —Telefon uredništva in uprave 11-57. Trpljenje jugoslovenskega prebivalstva* na '/.a.-edenem ozemlja cd časa zasedbe sem, ki >e doseglo svoj višek 13. julU-a 1920, -najbolj čr-'negadne v zgodovini (jugoslavenskih Primorcev, e prisilo politično drušiv* ^Edinost na sklep, da pošVje k mrai! ir®kcm-J predsedniku Giolit-tigu, ko L načelniku upravi tel >stva zasedenega ozemi-ja, edpes lan sivo, ki raj mu kot takemu predloži v imenu -unosio venskega prebivalstva na za-sedeiiem czeml;a svo.ie pritožbe in za-.'rleve. Odposlanstvo., pod vodstvom predsednika pol. društva Edinost-- se je predstavno 'mini -tr kemu predsedniku v torek, dne 21. t. 'm. in mu izrodilo stini spomenice z vsemi pri-tjžb-air.i in zahtevama. Odposlanstvo, sestavljeno od dr. Sla«v:ka, -dr. KuroUća in Podpornika, je bilo — ksker znano — ped -vodstvom prtti-sedrLka pol- društva . Einost« dr. WMlana. Spomenica, ki jo datnes objavljama, samo rea&umira vsebino drugih 3 izročenih spomenic Ln se g'asi: Vaša Ekscelenca! Imamo čast se obrniti do Vaše Eksce-lence, (kot načelnika upravit eljstva za zasedeno o zemJjef v imenu svojih jugo-s!ovenskšh sodeželanov iz krciev ti »stran Dalmacije. or£aiu2iran'h v političnem društvu »Edbost« v Trsta. Ju^osloveni zasedenega ozemlja tvorijo z ene strani bistven in važen element domačega prebivalstva, a z drage, dveh delov, hrvatskega in slovenskega, jugoslo-slovenskega naroda; eni se popolnoma zavedajo neumrlji . e pravicc, ki jo ima prebi vsislvo, da odloči samo glede državne pripadnosti dežele, kafre položaj in potrebe so povsem posebne. Toda, v tem hipu in pred Vašo Eksce-lenco zahtevamo za naš naTod predvsem r-postovanje in zaščito njegove najelemen-ttrnejše pravice: pravice do popolne ohranitve in prostega razvijanja njegovega cl-\ ilncga življcaua, ki se, ovirano in potlače-vano od začetka zasedbe sem, z vsemi sredstvi, tudi z nasiljem in z osebnim preganjanjem, v šolah, v uradih, na sodiščih, v cerkvah, na gospodarskem in socijafnem polju in sploh povsod, hoče sedaj, kakor se zdi, naravnost onemogočiti "m uničiti. Opozarjamo Vašo Ekscelenco na teža-^ en položaj, ki mora, razen tega, da ust. arja takojšnje nevarnosii, neizogibno ogroziti odnošaje med obema narodoma. Krivda ni na strani jugcslovenskega pre- bivalstva, temveč na sirani oblasti in lokalnih faktorjev sploh, ki, določajoč, ali vplivajoč drugače na potek zadev naše dežele, deloma niso znali a deloma niso hoteli razumeti čuvstvovanja ia potreb, ne spoštovati ter ščititi pravic in koristi onega dela prebivalstva, ki je jugoslovensko in ki ima pravico, da tako ostane, naj postane njegovo politično državljanstvo kakršnokoli. Kar pa se tiče posebej dogodkov 13. julija 1920. in sledečih dni ter terorističnega režima, ki se je ž njimi začel in še vedno traja, poudarjamo na našo vest m našo čast, da ni bilo nikakršnega izzivanja s strani naših jugoslovenskih sodeželanov In da so vse nasprotne obtožbe neutemeljene ter, v kolikor narekovane od temnih elementov, naravnost izmišljene in obrefco-vaine; in poudarjamo tudi, da bi se omenjeni dogodki ne bdi mogli zgoditi, ne začeti omenjeni teroristični režim, če bi bilo s strani oblasti potrebnih predidočih m petlačilsih energičnih ukrepov. Sklicujoč se na bolj natančno poročilo o naših pritožbah in zahtevah, vsebovano v spomenicah, ki jih imamo čast izročiti priložene Vaši Ebscelenci, — eno splošno, eno specijalno z czirom na julijske dogodke 1.1. in eno specijalno z o žirom na menjavo avstro ogrskega denarja, ki ni bil.izeatenjan v določenem roku, in za depozite, ki se nahajajo onstran premirne črte — zahtevamo, da se da pravica našim s »narodnjakom, da se Jim da zadoščenje in odškodnina za pretrpljene krivice in škode, da se v zasedenem ozemlju poskrbi izdatno in brez razlike strank in narodnosti za varnost oseb in imetja, in da se zadovoljijo vse druge naše zahteve, prva pred vsemi ona glede šol: ker to so neobhodni pogoji za dosego stanja, ki bo vsaj znosno in na vsak način najbolj odgovarjajoče interesom toliko upraviteljeva kolikor upravljancev. Izvolite sprejeti izraz našega največjega spoštovanja, s katerim imamo čast zagotoviti Vaši Ekscelenci največjo vdanost. RIM, dne 21. septembra 1920. • • * Objiajvljamo gornjo spomenico danes še en-kra.t, ker 'je Kri včerajžnijsi lisft, v "katerem je bila prvDč ob-javJ ena, zap'en^en. Proč s Po!?mklR3«iml vasmi! Ra njihouo mesto nsj* prišle iskrenosti Ettore Ciccotfii stoji bolj v ospredju med žuroalLs&t Jte/ife. Pero mu je spretn, zl&g prijeten, beseda — zgovorna. Pripominjamo pa, da la posladnl-a lastnost je, več ali manje, svojstvo i:at. Zadkih žurnalistov sploh. Las-tnost dobrega debaderja 'e pctkazal tudi s člankom, priobče-nim v * Pi-ccc'u < pod naslovom *Il ritorno degU Arjgooacitiv. Av*or sr je izbral ta naslov, da na. ptod^s znane bajke iz starodavne grške prošlo ti o pohodu Argona-vtcv v Kolhis ironi-/uje '-n smeši potovanje odposlancev HalManske ♦ ac ja:ne den-jckra-c'je v Rusijo — «v obiske pri tre t/!' ' n r-e rru-. cS^ccia 'j. Tudi mir vemo, da so ne-že poprej pav-m'v»ši 6e v-mo^kvc-jlai roma. — prhala ffiEirn v apomin, 3v-akK> so nekdaj Nearrf cznačdl' Cehe za roma.rvei, t:o so fact hr.teli prtJCaka4!', Žsg iadaj^tma na a v^L«,.c i drža-^ — ssim:i i>ajra\Tw?^t pri-ina-vi':, da so se pciv-vđii precel razo-ča-'aai!, ker r.f'ubo presenečene da se ti ;ret^a internaijomala, če si si >o 0 eda i csd i;' \vxl, ne ikaže ia!-:o Je pa, ka'k-or sc dozdeva' od daleč. Vendar ^r se nni ne hoteli pr'in.:žrti perečemu — upro t; lite banaV.o be- — zaf.rkav^n;u gospoda Ciccott'Oa rta ra- 1 '-'ri . Kr}'^. -nasfotp tretje Intcmacj-| »nr'e v ži\;;£snju Evrope rn pridružitev itaii-jan ,ke ^oc'^afca -demckracive k njej je \ er daT-3e \r-.-a\ o resna stvar. spuš»tov-aaega »tajij&ns-kej^a žurna-•j -ta pr^ta-fi^o ■zatiinid^a, še!rc »teda), ko zafres^a :>eseda b>li re^a. e Ri*si.»c in. n-jerL^li ^l^v'arrev rpatda. H idr rva '-Jte, k^ fini czi bfluir"!! G. C ccctffc'ru Rusi'a sfAuh i-i fv ^odu. No tie'kidaaiau cac sedanija. To je n.:e-gova. pravčea. Ne more rdn^ače 'kot £oro-nrčk i t ua^n-,-kie^/a rtaci^n^izona i,n borec albanske Pj-a.%% da je Rug/ja nDkdar obsta>r»ie. in to vklfisb de;-'".n. da fe Via ca-rica ze^o iTrtefigenma -in raz-:a. BolrSeviflci pa da ^edaj verrro posnemihe-nafslahejše vladne zisterr.e car5^t>čne uprave. Uazvm!?;-ro dia je lorei, če se pušča}o varata •Jjudfe, kr ne poznao ne distih krajev, ne lp»d , ne vez-ka-, !n da so tako maione tajetnJk: t^sbSi, k-, imajo interes na tem. da vaj-^jo. A najhujše pri tem di -to, da tnzak> — mis'iš Lt^ljanslke soc>jaiU»t« — cnj s«amri interes ?l Če tpa govore, zavedajoč se, da ne pišejo resice: mart ni tu ncunen, da varajo in zava>a;jo druge v vero v — Potemikinove vas«?! G. Ciccotti obsoja Rusijo in nje zii3na ncrlskretiost na morda spe cikali t eia. socj>alne demokracije, marveč je kaneterrto svojstrvur sedanje poli tike v Itai'Gi — neo£iciie>ne šn ofici;ei»c! Nedrosta^e iskrenosti Lam ^ora na včeikah, neda^taje je pri podrejanUi orgamah, nedo taie je v vseh plasteh, kj se ba^T^o s porViLlko. Besede go\-ore sedaj o že*, i pa. pcmirjenCiu. po sporazumu, o enaki pravici n svdbodi — isteč^a-sno pa so dejanja (t^ko v ic:fk!:v v rsotrarsji poe tiki) taka, da zegrajajc pc.*;j do vsakega ^pc^aznma in pomirjen ia. Gorore o svobodi in ustvarjajo — nesvo-bedo! Govore, da bočeo p>ravičao upoštevat« ree*ne nazmene v ieh naših krajšh, v ressiioi pa gradio videze, fikerje — Potemkinove vasi! Nedostaje iskrenosti. Da vidimo, je-Ii bil to pot GrditE — rskren?! Sodobno socijalno vprašanje Globoke in doljje brazde zaznamuje Človeška družba v svojem razvoju. NajsilnejSa med njimi-pa je ona, ki nam predstavlja današnji družabni red, sLoneči na individualizmu, ki ga (red) imenu« jemo kapitalističnega. Glavni znaki tega reda so: >ploino sovražtvo, t. j. pomanjkanje vzajemne ljubezni, zaradi tega izkoriščanje slabejših ter na kopice-vanje bogastva v rokah močnejših (kapitalistov). Na eiri strani bogastvo, zadovoljnost, na drugi revščina (razmeroma), nemir. Na tej stopnji socvjaloega reda stojimo torej dane«. Kakor sem že pripomnil v svojem članku z dne 19. t. m., iz- vira danaSnja stopnja družabnega reda predvsem iz produkcije. Početke pa moramo iskati daleč nazaj v zgodovini, v razvoju trgovina. Trgovina je dala povod, da so se že v 11. in 12. stoletju zbirale velike denarne svote v rokah posameznikov in da je bilo izpodrinjeno naturalno gospodarstvo. Z razvojem strojev, t. j. z uvedbo strojev v industrijo proti koncu 18. stoletja, pa je ta red prodrl z vso svojo elementarno silo na dan ter dal dobi pečat krivičnega socijalnega reda. Današnja družba skrbi samo za to, kako si bo zadovoljevala svofe osebne koristi, ne glede na to, kako uplnra s tem na okolico. To je pa, z ozi-rom na naš etični nazor, zlo in bo treba torej odpraviti. Začeti bo treba, kakor sem že v prvem članku omenil, pni produkciji. S popolnoma človeškega stališča gledano, je navedena rešitev pravična. Kdo si upa trditi — potem, ko se je rešil današnjih zastrupljajočih nazorov — da delavec, fizični, kakor tudi duševni, ni upravičen zahtevati ra svoje delo popolne cdškodnine in ne samo delne, kakor n- pr. stalne aeasd«? Ljudje smo vsi; vsi hočemo živeti ia imamo vsi enake pravice do lega. Ne trdim, da smo si vsi enaki in tudi ne, da imamo vsi iste zmožnosti — zakaj zamorca iz Avstralije ne morem vzporediti Evropejcu — toda živeti hočemo vsi. In s tega stališča je podana rešitev produkcije, oziroma socijalnega reda. Če torej priznavamo vsaj vodilne ideje te rešitve, moramo dopustiti tudi vsaktero pot do te rešitve. Zakaj? Zamislimo se, da smo mi tisti, ki se borimo za dosego teh pravic. Naravno je, da bomo skušali doseči to, kar nam gre po naravnem in človeškem pravu, mirnim potom, t. }. potom direktnih pogajanj z delodajalci, in če to ne gre, potom naših zastopnikov v parlamentu. To je zadnja mirna pot Vzemimo pa slučaj, da nam ljudski zastopniki (takoimeno-vni), po ponovnih zahtevah, tega ne dovolijo. Ali bomo, vprašam vas 5e nadalje mirno nosili krivični tovor, ker smo že spoznali, da nam gredo naše zahteve po naravnem človeškem pravu? Ne, prijatelji, tu neha vsako potrpljenje, zakaj drugače čakamo lahko te rešitve do konca sveta. V tem slučaju je edin izhod revolucija. Imamo pa več vrst revolucij, toda samo ena odgovarja našim nazorom. Predvsem zaroetujemo rusko revolucijo 1917.1eta, ker je ona stremela po diktaturi proletarijata; mi pa nočemo diktature, temveč skupno, vzajemno delovanje vseh. Upoštevati moramo besede MachiaveHifa: Povzročitelj zla (pri nas o tem ne more biti govora) ni oni, ki je prvi zgrabil za orožje, temveč oni, ki je prisilil v to (Istorie Fio rentine, 7. knjiga) — Povzročitelji revolucije, ki se giba samo v mejah iroraviČenih zahtev, so torej, v našem slučaju, detodajalci, ki so se upirali naravnemu pravu in človeškemu pravu. Revolucija imej torej namen, prisiliti delodajalce do upošte vanja delavskih pravic, poprej navedenih. Ne sme mo si misliti, da ni revolucije brez prilivanja krvi. To jc absurdno timenje. Današnje gibanje severno-italskih kovinskih delavcev nam to priča in je najboljši dokaz — kakor bomo videli — za to, da tudi revolucija brez krvi vodi do uspehov. In tako revolucijo dopuščamo mi; ni nam treba več nedolžne krvi, zakaj ves svet odseva že od nje. Mi hočemo živeti, kajti samo z življenjem, ln ne s smrtjo, koristimo človeštvu in njegovemu napredku. Z življenjem pripomoremo člove&tvu do vzajemne ljubezni, v kateri edini je vstajenje; ne pa s prostovoljno smrtjo, ki seje samo sovraštvo. Zato vzklikamo s Smile-som: Resnično živeti sc pravi energično delovati. Dokaz pa tak! Za silo je vse dobro. Tako si mislijo v svoji časnikarski nadpoštenosti naši vzor-komunisti. Ubiti je treba ta grozoviti nacijonaiizem primorskih Slo venov, naj stane, če treba, tndi — rekord v polemičnih zadregah. Zadrega v polemiki je sicer stanovska bolezen časnikarjev, ki jo zdravi čas in po gum — da sem zdravnik, nazval bi jo »atassia ephimera« — toda pri naših komunistih je tako močna in nevarna, da zaslužuje še pridevek »ul traoommunalis«. Primorski Sloveni so vsekakor strašno malopridna sodrga, nevarna ljudskemu blagostanju in napredku civilizacije. To je nekako vsakdanji »ce-terum censeo« novega blagovcstja. To »veliko besedo« pa spremlja vseskozi tndi dokaz, da mu nI para. Dokaz pa je tak-le: Če bi slovenski narodnjaki imeli moč, bi delali kakor delajo zdaj laiki, ali pa še slabše! Of dokaza, nepremagljivega! Graniten spomenik komunistične polemikel Kamen-mejnik v večnem razvoju logike v nekaterih poldrugih glavah! Če bi naši komunisti imeli moč, trt davili in palili kakor Bela Kuhn med Madžari, ali še slabše. Če bi naši komunisti imeli moč. bi vodili večno vojno na vseh frontah, kakor na Ruskem, ali Se slabše. Če bi naši komunisti imeli demanto in platino, bi otvorili kramarijo v Londonu, kakor oni, ali še slabše. Če ne bi moški pHi in pušili, bi klepetali kakor ženske, ali še slabše. Če bi krog imel štiri vogale, bi bil kvadrat... Če moja mati ne bi bila umrla, bi še živela .. . Dosežena je nova stopnja v razvoju znanstvenega spoznavanja. Naša preljuba — nebeska Julija se lahko ponaša, da je v njej zasijala nova luč, ki ožarja daljno plan kraljestva bodočnosti ... Pa to do tu, bi dejal rajni Cicero- Da je nam nasprotna polemika pošiena, iskala bi dokaza za svo) »Alah je bog« na dveh poljih: najprej v dejanjih slovenskih nacionalistov, potem v njih besedah in terofijah. Kdor zna količkaj zgodovine o narodnem gibanju na tem ozemlju, bi našel težko kje, da bi naši ljudje delaH silo Italijanom. Če so kdaj uda-i rili_vsekakor poredkoma — so udarili v obrambi. Spomnite se Poreča! Našemu plemenu je nasilstvo, tuje in zeperno. Denite v drugo skodelo nasilstva; nasprotnikov, pa se nagne do tal in ne bo mere. To vse v dobi pred okupacijo. Pomislite, na. pr. na dnev« in tedne avstrijske mobilizacije 1. 19141 Ali so le oddaleČ toliko zla storili Slovenci proti sodržavljanom laške narodnosti v letu 1915? AK ni bil »Piccolo« požgan od sodrge, ki jo je on sam vzgojil v duhu barabstva, od sodrge, ki «e ni zbrala iz naših narodnih vret? Alt si upate biti do te mere brezčastni, da boete to tajili? Dajte torej, gospoda, naštejte nam, kdaj in kako smo sovražili in zlostavljali drugorodne sodržavljane, da dokažete nečistost in pogubnost našega nacijonalizma. Evo-vam širokega polja zgodovin« in sedanjosti: zbirajte, sestavljajte, tehtajte, primerjajte, sodite! Pa smo morda grešili v besedi; morda smo v brošurah, časopisih, govorih, ščuvali našince proti Lahom, pozivali na dejanja sovraštva in stle, ognja in noža?! Morda smo s silo in zvijačo razna rodo vali druge, vptfl po -^asimilaciji,« vlačili tnjerodne o-troke v naše narodne šole, jih tam učili sovražiti materni jezik in narod? Smo-li na cesti insultirali mirne ljudi, ker niso govorili -ponaše? Smo-li ita- lijanskemu jeziku v mešanih krajih odrekali ravnopravnost v šoli, v uradu? Smo-li v cerkvi rogovi-lili med laškimi pridigami in latinskimi mašami? Smo-li v časopisju odobravali, čc se je godila krivica laškim sodržavljanom? Smo-lt skakali od veselja, če se je naš človek kdaj izpozabiL kakor to delajo laški časopisi? Z eno besedo: povejte, kdaj in kako smo bili narodno nestrpni, zavratni in barabski? Vzemite, možje »dela«, papir in svinčnik, podčrtujte, izpisujte, objavljajte, kritizirajte pošteno, ne le pristransko! Obljubili ste. da boste prali narodno perilo. Torej urno v roke ploh in milo! Samo svetujemo, da ne začnete najprej z laškimi cunjam!, ker potem bi mi zaman čakali, da pridemo na vrsto. Sicer pa se ne bojimo, da sc tako daleč izpozabite, preveč vam je pri srcu slovenska stran. To je treba drgniti in čistiti, da sc vašim pristašem po malem pristudi vse, kar spominja na njihovo slovensko pokolenjc! Vrzite torej pogumno še kako pest blata na tisto prekleto Jugoslavijo, ki nam ne da dihati, potem privlecite še eno »črno kuto« v uredništvo »Edinosti« zadavite Korošca in Kristana in žehta bo končana. Čc vam manka snovi in dokazov, poslužite se teorije pogojnih stavkov. Če bi mi bili na vašem mestu, ne bi je zametavali, ker je tako priročna boljša, nego vsak leksikon, če bo pa narodu prav. da ga stavite na isto obtožno klop kakor tržaške barabe — to je pa drugo vprašanje. Pismo s, ekscelenci Hosconilu Sedemdesetleten starček sem. Čim pridemo v normalne razmere, bo moje ime na razpolago. Ekscelenca! Sedem desetletij sem že na svetu, 17 let sem hodil v šolo, nekaj knjig sem tudi prebral, izkustva imam precej, tako, da morem soditi o položaju našega ljudstva. Ekscelenca! Stopil sem na bližnjo postajo in vprašal uradnika za vozni listek. Jaz sem %'prašal, kar je naravno, v slovenskem jeziku, ker menim, da je dolžan uradnik vsaj razumeti jezik naroda, med katerim in od katerega živi. Videč pa, da u-radnik zna le laški sem radevolje ponovil zahtevo po listku za v Boršt. Uradnik ni vedel, kje da je ta Boršt in nihče potnikov — in nas je bilo najmanj 10 okoli blagajne — ni vedel kako se pravi Borštu drugače. In nisem mogel dobiti listka. Stopil sem na vlak in sprevodnik mi je dejal, da sc pravi Borštu »Mocco«. Za božjo voljo, kdo pa je to kdaj čul? Ne v knjigah, ne v listih nisem čul in prepriačn sera, da 100% Tržačanov tudi nikdar ni pravilo »Mocco«, ampak vsi, brez razlike narodnosti, Ie Boršt. In tako so Vaši soplemenjakl pokazali in pokvečili vsa imena naših krajev, rek in gor. Ekscelenca! Kako bi vam bilo pri srcu, ko bi n. pr. nemški narod okupiral Italijo, zasedel krasni Neapoli ter črtal vsepovsod to ime ter je spremenil n. pr. v »Siidstadt«, tako, da bi se morali vsi Italijani posluževati novega naziva, in Na-politanec, ki bi na postaji v Rimu zahteval listek »per Napoli,« bi ga ne mogel dobiti? Ekscelenca! Če je Italijanom res pretrda izgovarjava naših lastnih imen, naj si le skujejo nova imena za naše kraje, Bog jim blagoslovi! To naj bi bilo! Toda naših starodavnih nazivov ne bi smeli odstraniti! Na vseh postajah, v vseh javnih spisih, naj bi o-stalo v rabi tudi prvotno, staro ime. Ekscelenca! Opravki so me spravili v Trst, ki ga le redko vidim. Večjo svoto, ki je nisem hotel osebno nositi, sem hotel v Trstu oddati in po pošti nasloviti na moj dom. Napisal sem kakor po navadi in izročil poštni uradnici denar in nakaznico. A glej, gospica mi je vrnila, češ, da more biti nakaznica v laščini pi3ana. Na svoji zemlji, kjer sem se smel doslej povsod posluževati domačega jezika, ne smem več ne pisati ne govoriti v njem. In pri tej priliki mi je v tramvaju pošepetal v uho višji uradnik, nekdanji moj soSolec: »V državnih uradih, pri financi, na pošti, se že še dobe Slovenci in Slovenke, a ti morajo zatajiti svoj jezik, če nočejo zgubiti službe, ali vsaj se izpostavljati zasmehovanju. Ekscelenca! V Trstu imam sorodnika, Id ima šolodolžne otroke. Starejši deček je obiskoval prej peti razred slovenske gimnazije, a aedaj je nekje za rokodelca. In po čigavi krivdi? Oblast je slovensko gimnazijo odpravila in na italijanski gimnaziji so hoteli dečka sprejeti v I. razred! Rajši je nadarjeni deček pustil šolo in šel delat. Koliko eksistenc bo tako uničenih, koliko let zamujenih! Oče seveda ni imel in nima lakih dohodkov, da bt otroke šolal v Idriji. Koliko otrok se bo moralo odpovedati Šolam, če ne dobimo gimnazije v Trstu in Gorici. Vsepovsod po Evropi se otvarjaio šole tam, kjer jc največ staršev. Kje pa je vet slovenskih staršev, nego v Trstu, kjer živi 50 tiacC Slovencev, v Gorici z 10 tisoči?! Šolanje v domačem kraju je zvezano z neprimerno manjšimi stroški. Ubogi naši starši in revna naša dcca! Ekscelenca! Neki kmet iz vasi, kjer službujem, je Šel po opravilih v Trst. Moral je tudi na carinski urad, kjer pa ni ničesar opravil, ker se vslcd jezikovnih razlogov ni mogel sporazumeti z uradniki. Revež je moral v Trstu iskati tolmača, ki mu je šel na roko proti odškodnini 15 lir. In taki slučaji se vrstijo dan za dnem. Kaka čutstva vzbuja to v takih nesrečnikih? Ekscelenca — razmišljaj te I Ekscelenca! Ali vam ni znano, da se morajo na sodiščih posluževati tolmačev. In vendar smo v Evropi! Slovenec, domačin, mora imeti tolmača, če hoče govoriti s sodnikom; in to na domačih tleh. Ekscelenca, vživite se v dušo našega ljudstva, in razumeli boste marsikaj! Ekscelenca! Kaj naj Vam še tožim? Naj neham, sicer bi šlo predaleč. Dajte, da bo v našth krajih naš učitelj poučeval deco v domačem jeziku, da bo naš uradnik uradoval, da bo na§ človek na domači zemlji svobodno rabil svoj jezik na sodniji, na komisarijatu, na železnici in drugod. Zakaj dosedanje vladanje ne more izbujati ljubezni in zaupanja. Ekscelenca! Italija je bila zibelka knltnre in presvete. To vemo mi izobraženci, ki smo študirali, toda ljudstvu, ki ni pohajalo višjih šol, je treba z dejanji pokazati kulturo in civilizacijo nnjno. Ali bi mari ne bilo bolje «a mirno soživljenje obeh narodov, ko bi «1 vlada s prisrčnim vladanjem pridobila srca našega ljudstva? — Slovenski duhov<-nik. va5ko in z Pofjsko, «JJede katerih Sc ni določeno, v kaikšnem .raszjnerjfu in po kzt1.c4nccn ključu s-e !mia>o izplačati terjatve in dolgovi teh držav rmpra-m okupiranomu ozemlju, kajti člen 271 St. Germairsskcga ruira dcioča le za izravnavo terjatev in dolgov med Nemško Avstrijo in onrčmi 3ora>i, kt ga biTc cd NeauSke Avstrije odcepljeni, ne ipa tsusdi -kfruča za izravnavo terjatev in dolgov med pos£tniezTi?mi bivše avstrijskima kraf?. Svcer pa }e naredba tu :n čržaff. se >e moramo. Kdor ne ki pj-'flavil vseh svojiii terjajtov alti dcigov, bo 'kajzn^vaji z $obo do 10.000 lir in riskira tiudf, da z-gubi svojo tenja-tev ono ^fcraai prem ine črte, cdr.osno, d«a mora svo* do?g še ertkrvart. piačati. Prijav Mi pa nrorađci, icaik'cr vsrik posnmeznVk, taka tudi zavodiS en dhiušrva, ki iima]o -sveče b;-va4:š6e v okuipirarvem taemlju, vse svoje sectai obsto;eče terjatve in dolgove napornu posu-mcztrikonT, za vadom, dnuStvom in drža vati t, nahaja&cćim-se .na ozemiju bivše Avsiro-O^rslkc nMMiafrh&ie onstran prearkirne črte, aiko so re ter?aifcve šn dojgovi nastali pred 3. novembra 1918. Razume da se mara}o prijavita terk»tve Ln dof-gova tindi proti Avstriji, Odrski, ter prott Av5it*ro-Ogrski, zlasti' terjatve prciH- železnicam, probi \v>rveniu erariu za neplačane bon« (Besoheinigittigen). Zmet&L, deipoirrValnt pri feasrkaJi ali ^odo^ii s strane dol.žr.ilkcv 7 one stran-; premirne črte v plačilo •sv-cfMv dc'lgfc v v c^v-jpjrancm oceani it po nižjem kurzu, 56.80 tir za K 100.— morajo tudi naznaniti. Od prijav so izvzcite: 1) OdSkoindme za &kcde, pc-vzročene od voćne, ki se prijavno ptri vojno^-adškodn-inskcni u radu; 2) vse t-en'iičlfcve ie državnih vredrsotoih papirjev (civI^Ad'ie/ vojna poso;:?a itd.). 3) vse terjnlve iz vrerino-vtn-'li papirjev, izdanih od privatndh podnebij (akettje privaitnrh družb), de&jm se pa morajo prijaviti terjatve iz cbli.gaciij družb (.privabili železnic itd.), Darovanih na trgovakem principu. P.rJ^ave je tl«re»ba naipra-vnbl na za to določenih tr^ovi-nffh, ki se dioKva^o na občinskih u-radrlt, v Tratiu pni mg. obrtni zjbomici prV ctv* kemisar^atni v «Kci XXX OUfcctbre. — Pravi,5no iizpcln>ene -tis^kevfne "je -treiba odda tu po deželi v občio&ke«m urtudu, v Tnstu pri .gen. civ. ko-mrsariiaftai na trgu »Ecfcnasl«, v sobd 18 bos. naj-kaisneie do 5. okto-bra 1920. Smatrati smo za. avoio dolžnost, da opozorimo našo- javnost na do rifiredbo in oijene posledice, in da sver.'jeino, da jo naše ljudstvo točno izpolni. Pfilaua terjoteu ln dolgov onostran premirne irte Ne maremo preiskovati povoda So vzrokov, 'ki so povzročiš na«redfbo gen. ojv. focirasan^a z dne 15. avgusta 1920., ker nam ni dan vpo-gted "za ka*Hi>e. Uraditi krogi tlrdf^o, da &re tu le &a i/o, da sse xbe>re9o natančni ^tatas-tični pjo-datSkf, «ki fc-edo sluillt italijanski vlaido pri izvajanju dicfriab SL Germaenskega miru ter pni sikle-■paift/u -nuorefeitinidi fiovčh pogodb v korist podanikov cikupinaaega ozsenžja. V prvi vrsti pridejo 4u v pc^tev pogodbe z Jugoslavijo, Cehoslo- ¥©lsia garati £E?jsbis Rusko vojno poročilo CURIH, 24. Rusko vseeno ipcročfflo z dn*s 23. t. m. '>a*v?rja, da so rdoči vs&ed ftapc*?o»v Viran^Jc-l»ovih čet izprazrčli Afiejk^andircfvsJk. Rdeči dr-žiiijo pcicaaje na desnem .bregu j-eke Dnjestra. Poljsko vojno DoročiSo CURIH, 24. Iz Va«r§ava poredalo, da so Po-Ir'aki za^Lržais savermo od pnrrte Bijekvvtck-Crcdnc-Hajoitrvika in VolkovžJk nmoaii ruski napad. Prvaki so t. em pli^nai jTiJuTv^fitenuu min'Isftru za zvneaje zaniarve ciputzara km*z Sa-p'ia-ha lisovsko v*ad*r> m .^ovraaao dtržetaj«® Jr-t'ovji'ci-h čet, ki zibčrajj — skuipoo z bc.i2fj&f-viCkijraa 4etPtnw. P«3c>ka si prežive p^aM^i SjflorrrHa vo>a5-ke ukrepe, kfi zahteva mrem str^ie^k! .pol cžaj. HsmCiJa Inteiiilrald 50.000 rusklli vojakov BEROUN, 22. Neka ves,t Wo4ffove o^onaSe iz Konpravi, da ie 50.000 Ri*.ov, ki so »e po 'bciribš s PcJiaki z^ifcek^ v V«}voidivi» Pntsr./o, b-^o .prepeljanih v notraaijost drlt^-v. Splošna radost v Franciji radi NiHerandove Izvolitve Mnenje Hstov. — Kako se ie re»Ua >*vjadaa kriza.« PARIZ, 34. V* i**! razen soa^Ol-s-tifcnih ervo^is^n-o tradui)«*® jM>1 '«rocsjtors: iz\,«oOUvf za preda edm'ika: reiprufclTik^, -trde-č, <\a & bo nov« zme-Cfa edinsava, ka ckđt«risje, da pav- v^a^.e v Fir£jn»ai'>i kit{ia rwda, dela, r^sprecOi i in diosfeo3ftnatva (tor da j« -cidVjčeio aanenfecia oferettti se stnanfaair&kSih \pirv\jiv. »Hoidiioais ugo-'tajvdja, da fe narodom inrt zn««Jiwd Mtrar<«r, 2« k«-Jt«r« «e te od&očaio aiarodico .predstav-da Francd^a »e ibo dovodna sabotaj« zrnate. >^La Fraa*ce Libre« pravi, da }e norvl ipradeedruk vteiaseo^e naroda« voik; in da p*>-meni zdržnost napredka. »L' Eeho de Pam-V na^jaia, da je ^tusovao^o earodmejja pure*iyta^n4&tva pobpdčfta, da buče Franci>a živeti novo žšviierr^e ^-iVave te recha v miru. > GauLodfc - nvso^ da se zajis^vva v čudu v \ih neva tecrija o repid^Vki. »Vicboiro* vudi v M.:Uexaadavi izvvjjtivi novo zero četrte republike. Socigai^tščni poJar.ec Cadkin obdo&uf« M£tlerasda v >HumanU««, da jo V£tfdkaoor\-čio\"ek ia proti revolucije. »Let Bahaška« iavfja, da je Miliejand mož se^a^ega hipa. »EDB90ST« i»v. m. V Trste, PARIZ, 24. ft-eds«dc£k repafcfcke Miikranrf je šel danes predpoldne v mmi^irstvo zunanjih z ajde v, kjer so mu iticpic* Česptaii vsi n jegovd bi\ ši tovariša. M'^eraod se je prisrčno zahvaJd ter je nalo spreteF ■B&^jJeoisa, L' Hopšta-Ia, Steega, Racula Pereta an Leygue&a. j PARIZ, 24. (Zakasnelo.) Popc*?ne cb 17'40 se je Georges Leygues povrnH iz elize^.ke palače, kjer se je zadržal nekaj čs.sa. Za tem je ▼ staris đefctfb odnofc*&. — sadhik je zaključi s spooofiilott, bo #n< Cs£Jky prevzel v knartkem i'atašco ministrstva vnanjiir jftvarf. , •■'tj* - • SIm IMsoDlra Bral SARAJEVO, 23. Ob zapustitvi Bosne, oziroma Bosne in Hercegovine, je poslal regent Aleksander lo le slovo: »S katerimi občutki sem prišel v Sabina objavi ena uradna nota, v kater: se prave,! rajevo, sem reke! sno£i u zdravici. Vedel sem, da ■da je iMil'arajid prcs'i Ley£L'es-a, naj sprejme na'-ego rešitve krize. Nota dostavlja. da sta v pc^avcra med seboj poJć.t2ca priznala, da .-e f-eba v se^an'-'h razmern1! cbturž?!; vlaJo, ker sle obe zfcccirci p trd.L! neno -pcHtiko. Po MT^randcvi prošnj jc Lcy£ucs pristal na *'tV crar.dcvi prcšr'j fe Leygues pridal da sprc'me me tc» miri s t reke ga predsednika in ntn: :.ra zc. zunar.je zedeve. Leygues se ibo posvetoval poprtdne z mir.'ta*!Jutri pre-poldne se -bo vršftai sera m'n:rr;kc£a svela pe d M;Ke-rar.de \ im predsedr-čtvem. Na te- seji bo mi-R'V.rom ?pcročena p.ref&eArkc va poslanica ter se to d-c*of!o be?e£ ?o vLrrfine izjave, ki' bo ze[o kržlka. Te ch c .fctfrć bosie speročeni popoldne cbema zbcrtnicama-. Francosko-mpđžcpjki načrti m\I Avstriji, Češkoslovaški In drugim državam f>UNAJ, 25. -vAribeJter Ze^Uzrg« ofci'arvija lane dcT»;usnente o madžas-iikiih mtčrtf.h proti đcsedhntn državam, -predvsem pjotJ Avsirit«!, češkoslovaški in Jugcslav'ip. Iz teh cjctkiument-civ, ki -c.:;i se je posrečilo dohiti v tl&c vse po!'jo tajil h spisov madirevke vfofie, ki se ni so se vVhc! :>p:il ce!o v čeJikcs&ova&ko miru str st v c vncrijtth stv«airL MadLžairsiki emtsarji bi bili naoiaC: p: 'piavitii izbruh na Slo- \ali!i.emf kc bi se na to odcep la od CeSke. Tcda, zelo osufwt-.!o- pcJitifrne 4crc^c, je de:-tvo, cLa: ima prči \isej tej madžarski OTgscii-z<:ra!ni prepi^andi, Jtci'.ere namen je pri.pravMi tla za povroitev Hejbsfcuržacicv, svoje reke tudi — Francka, karto zelo c^rožrlo češ4cosi!ovas'ko-francoske e>droša;e. V teh 4a;nah sprsih mad-žar?!ce -v^'ade >'e bc'e tudi' -načrt za napad, na Dunaj. V tn ncim,en> so «e ba;e tzt&žil'.' z avstrijsko krščaneico-soc'jalno s.ltr:,'iko, ki lb"? tilla merala povzročiti po v. V\ ah sMen rtpcr s soo'yafo;iočno »irantko, t^'ko da bi t la ta pt ^C','ena mobiliziral: delavstvo. Ta mement fcć »p'Aiireiter Ze uumig«, ki \icdf \6o pr:«nrenirk'h eslcadrcr.ov, k oadeltkov s s-Lrc>'mi prjrtkrra!, 21 priT skih bef.*eir.% 7 ba-ta";ooov čei :n 82 balalfcnov orožni- ke v. S kupno zanaša levilo n idža rAe \ oj-^ke 120.000 mož, čera vno ti m-cc.Lo znašali po mini revni 'pogedba le 35.000 mož. Madžarska propaganda se ni cmej-la samo na agćtac'jo med Ijudstiv om pcocm em'satr>ev, temveč ^č -je zegolcv'Sa v to svrho ludt nekcli-ko listov. Taico je razvidno iz rai'denih dokumentov, da ;e fc;'lo pcdtkupljeno veliko listov na FrancoMkem, v Nemč i/, v AvsU'jć in ludi nekateri listi v Jugoslaviji. Razumljivo je, da je imela propaganda na ta naiin p»onekcd tud.i velke uspehe. Čas bi že t '!, da na?lop:jo vse prizadete države na najbclj ccCočen način proti rci\ arjen.u madže-rske vlade in še bolj odločno proti njenim plačancem. _ Madžarski ministrski r-r^sežnik o VGanli KS'ihđ BUDIMPEŠTA, 24. Ministrski predse dr.'k Tele' ; p gcvcrl v kenrs ji za vnanje stvari o vna?V potlEki mrdžar ke vlade. s sored- r:''mi o nam. > to zelo težko zaradi raziične^a staiišča sedanje ov-ptr':-'ke in roadisersfoe vlade. G'.ede zapadne Madžarske, upam, da 90 bemo mirniim pe lem sperazumei: z Avstrijo. Odnoaaji z nemško državo so zeio dofcrr. S Pcl^ko smo še ^dno PODLISTEK sem govoril iz srca vseh, ki iskreno ljubijo to zemljo, ko sem poudarjal svojo željo, da sc dao vsi rama ob rami na skupno narodno delo. Odhajajoč iz Sarajevega nahajam v ljubezni, s katero me je narod £c cd prihoda v Bosno tako obilno zadolžil, mnogo jamstva za našo bodočnost, a posebno za bodočnost Bosne in Hercegovine. Že drugič sem v vašem glavnem mestu, a še nisem mogel iti skozi deželo. Želim, da bi imel čim prej priložnost za to.« Toke Joaescu v Rima Branka. Argast šemoa. — Posl. M. C—č« (H) * r Treba priznati,« je rekel grof, * da je to jako dober in praktičen nač^n, m trk> hi dobro, da bi ifafccf defafc tudi tfc^gi uči telji in ucite-Itice.«' t Res je, gosped grof,« je prtrd'4 župnifc z glavo; »aJii na žalost nnoralm reči. da je precej u-fctelfev, ki svojo vzvišeno presvetno natogo smatraio le za rCkodeisKo in lrva!^o Boga, ko so predpisane šolske ure rcin-de, m se dal^e ne brrgajo za otroke; a! rm/veča pv^reSka *e, da mneg: učftei'ć pripovedujejo otidram o stronom:ji in analom^; ne gledajo pa na razvoj in ctplenve ni e vanje o-troškeg« srca- Kaj koristjo potem vsi lepi zaitoni1 in nared4?e na* pa-piriu? Na srečo se more vendar reS-, da: nastaja preti temu neka realcctfct ter da so omogi prosvetite^B Sudstva nbrafe po\"sem »dravo pot brez rvi'kakega lium-Vuga in slepanj3'. O tem ^era cc sam uveril »ai lsvci'e oči. GIcdaM sc, RIM, 24. Včeraj je prispel v Rim romunski minister Take Joncscu. Listi pripisujejo temu prihodu veliko važnost, da je prišel Take Jonescu v Rim, da vpliva na ministra i nanjih zadev Sforzo, naj bi zavzel bolj popustljivo stališč« nasproti Jugoslaviji. »Obisk romunskega ministra — pravi list — ima veliko politično važnost, bodisi vsled lega, ker želi Take Jonescu utrditi politične vezi med Romunsko in Italijo, bodisi vslcd tega, ker je prišel v Rim ravno v času, ko sc je ustvarila »Mala en-tenta«, katere nameni nasproti Italiji in Franciji so zelo misterijozni. Mi, ki smo vedno trdili, da ne more biti italijanske politike na Jadranu brez tesne vezi z Romunsko, lahko izražamo svoje presenečenje vsled dejstva, da sc Romunska pridružuje novemu češkemu in jugoslovenskemu panslavizmu. Upati hočemo, da se bo zjasnilo vse, kar je temno, in da bo sestanek prinesel j»otovc sadove. Želimo medtem, da bi ta sestanek doprinesel k razbistritvi glave ministra Sforze, kateri sc prav malo razume v balkanska vprašanja. Italijanska ljudska stranka nasproti razmeram v zasedenem ozemlju in predstojećim pogajanjem z Jugoslavijo RIM, 25. Na včerajšnji seji se je ministrski svet bavil z ukrepi, ki se morajo ukreniti vseld zadnjih dogodkov v zasedenem oizemlju in v Italiji. Mini-strkki svet je med drugimi sklenil, da sc morajo vslcd zadnjih dogodkov poostriti kazni za .,. neupravičeno nošenje orožja. Govorilo se je tudi o stališču, ki naj ga zavzamejo zasedbene oblasti nasproti zadnjim dogodkom v zasedenem ozemlju, posebno v Trstu in Puli. Zanimivo je, kakšno stališče zavzema nasproti razmeram v zasedenem ozemlju italijanska ljudska stranka. Njeno glasilo »Corriere d' Italia« piše med drugim, govoreč o včerajšnji razpravi v ministrskem svetu: »O tržaških in puljskih dogodkih ni imelo ministrstvo za notranje stvari davi še dovolj natančnih vesti. Toda gotovo vlada ni zapustila izpred oči potrebne proučitve stanja v »Julijski Bcne-čijij, ki se že nekaj časa sem silno poostruje. Slovansko gibanje, ki se skriva, ljubeznivo sprejeto, ped socialističnim plaščem, če že ne predstavlja nevarnosti, je vendar takšno, da zahteva odločnosti in strogih ukrepov. Mnogo toček italijanske politike v »odrešenih krajih« se mora iz-premcnitl na boljše, ker drugače se lahko pripravijo mnoga žalostna -presenečenja za dan, ko bodo mogle, po dokončanem premirnem režime, organizacije mešane sestave in sumljivega proiz-hoda prav lahko izkoriščati liberalnost italijanskih zakonov.« Okrožnica italijanskega ministra vnanjib stvari o Zvezi narodov RIM, 25. MinT-ster vnanjih stvari Slcrzai je po&ial vsem italijanskim deptetma-tskisn zastopnikom v inozemstvu rikrožnfco, kateri je priložen en izvod' p«c£c«dbe g?ec'e Zveze narodov, ki. je rtc-Ma v veljavo 1. januarja-. Okrožnica pc^a&njoje seafevo in namene Zveze narodiov, katere naloga rje, da prepreči reševanje sporov pobom oborožene siJe. Minister preti dipio-moitdke zastopnike, naj javšfo uredu za Zvezo narodov pri ministrstvu varanji.h stvari, vse zakonodajne ca \4adne ukrepe z obzirom na to prcgjdko, ki se -okrenejo v državah, fk-ler se nahajajo, kakor tudi sklepe dcgc.vcrov, sta!'šče raznih i.uank ja ciseb nasproti' Zvezi narodov itd. PribotEnji sestanek vodstva itn!, socijalistične parlameuiarne skupine v Trsili RIM, 25. Včerai se je vr^čl sestanek vedsiliva sccitLisiične parlamentarne ■skupine. Razpravljalo se je o gibanju kovinskih delavcev iai o zadnjih iiz-^redrh. Prihodnji sestanek bo v Trstiu 5. ćn 6. oktobra. _ Po dosodkili v Puli PULA, 24. Danes vlada po mestu popoln mir, ki ga vzdržuje ogromen vojaški aparat. Že zjutraj se jc delavstvo zbralo v vrtu pred požganim poslopjem Delavske zbornice in sklenilo zapustiti delo, katero sc bo začelo šele jutri. Razen požiga Delavske zbornice in razdejanja uredništva in tiskarne lista -II proletario« so »fašisti« vdrli tudi v stanovanje voditelja puljskih socijalistov Poduje, proti kateremu se je pred kratkim vršila v Trstu razprava. K sreči je bil Poduje s svojo družino odsoten. Napadalci so uničili vse, kar so našli v stanovanju, tako da je revež sedaj na cesti. Na razvalinah socialističnih sedežev so »fašisiov-ke^ dvignile illijansko zastavo. da jili otroci vzljubijo, in ne, evanprava 1'^adrka izcbrazbai. T-utdi Branka, dasi še ndad-a, ubrcia tako pot. Cu-•tfan se, kako more biti deklica -v teh letih tako resna. Sicer pcnavflfaan, prcsvedli ^o^ped. z>c-pet proinjo. Pridile na izpitr tu bo«tc čutili *n vcd«ti, koilko jc vtrodna milada učrte-liica. Pro^rkn/ vas, pridiitc! Saij sle vi pntroo fal-»evaški! Ali prčtiete, gospod «fctof?« »Nikar, župnik,« se je branil Ueltzar, j veste, da nisem! pri-iisutelij ^*n'h parad in da se ne kažen* rad mod 'judem.« , m Aid, gospod gro U »e pri-govarjal ŽAi|>cdk, »ne venu, zakaj bežite nd ljudi. Jal&evtami vas visoko cenri^o in ne morejo vam dopovedati, Lofc-ka 6ast bi ibtta to za ciab, da se peka žete med n^Imi v vode'. Saf je tudi vaš pcikoijni oče, gospod grof, prlheijsi vsakokrat k izpraševanju ter je brez ozira hvalil adi graja* u&teQa an učence, kakor ye že kdo tatiiiftl. Prosim vas, gospod grof, dafte mi roko, da pridete.« Betizar se -e obotavljal nekoliko časa« sled- ObUall m ar »tiralo vdiko — nfc. o katerih pravijo, to osaaaljen«.., strsljssja na ubitega oroteilu, za katsregs druilao se zbirayo darovi. pravijo, da jim Je dal povod za požiganje poslopij mapad lista »II Proletario« na nji-hcvega voditelja Mussoliaija, ki je bil pri Sel Iz Trsta v Palo. kjer je 21. t. m. slavil v svojem govoru dosedanje »fašistovsko« delovanje. Drugi dan po priobčitvi onega članka v listu jc priSlo nekoliko »fašistov« v uredništvo in vprašalo po ravnatelju lista. Ker ga sedaj ni bilo tam, so obljubili, da se povrnejo in so napisali pred vhodom na ploščo nad vratih razne grožnje na račun socijalistov, ki so jih imenovali Jugoslovene. Bivši Italijanski ministrski predsednik Hffll kliče Ameriko m pomoč NEW - YORK, 24. »Associated Press« objavlja pogovor svojega poročevalca z bivšim italijanskim ministrskim predsednikom, ki je izjavil, da se po svojem odstopu ni vtikal v razvoj dogodkov, omejujoč se na lojalno in iskreno podpiranje delovanja svojh naslednikov. Na vprašanje, kakšne so njegove misli o udejstvitvi mirovnih pogodeb, je bivši ministrski pred. Nitti izjavil, da imajo Zcdi-njenc države moralno dolžnost zastaviti svoj vpliv v tem oziru. Dve najvažnejši vprašanji za Italijo sta jadransko vprašanje in vpraianje prehrane. Bivši ministrski predsednik je izrazil svoje zairpanje v bodočnost Italije. Glede obnovitve Evrope jc izjavil, da bodo morale v ta namen zastaviti vse države vso svojo moč. Naj Zcdinjene države — je zaključil Nitti — pomagajo ljudi, ki so voljni zastaviti svoje moči v ta namen. Preveliko moč Je že dobila morala nasilja, da bi amerikanska demokracija ne čutila potrebe novega življenja. Zavezniška politika nasproti Rusiji ifl amerikoBsko časopisje NEW-YORK, 24. Zelo zanimivo je zalesdovali pisanje ameriškega časopisja o politiki nasproti Rusiji sedaj, ko so zavezniške države potom svojih merodajnih oseb določile svoje stališče nasproti rusko - poljskemu vprašanju, oziroma nasproti Rusiji. »Stališče, ki ga je zavzela francoska vlada nasproti Rusiji — piše »Boston American« — je napačno, toda deloma upravičeno po teh le dejstvih: Carjeva vlada je dobila od Francije kot posojilo nokolrko bilijonov frankov; sovjetska vlada, ki je prevzela mesto prejšnje vlade po državnem prevratu v Rusiji, noče pripoznati dolga. Francoski politiki in finančniki želijo vzpostavitve kakšne-koli vlade, carske ali ne, ki bi se odločila za priznanje francoske terjatve. Stališče, ki ga je zavzela vlada Zedinjenih držav nasproti Rusiji je napačno, akor je tudi francosko stališče, toda nc more se upravičiti z nobenim prejšnjim dogodkom. Carjeva vlada ni kratkotrajna Kerenskyjeva vlada ste sklenili pogodbe za posojilo nekoliko sto milijonov dolarjev — skromna svota, če se primerja s svoto vojnih posojil — in sovjetska vlada ni nikdar odklonila priznanje tega dolga, pač pa se je ponudila, da ga plača. S te strani torej ni nobenega vzroka za kak nesporazum med Zedinjenimi državami in sovjetsko republiko, ki ni nikdar napadla ali poizkušala varati Amerike. Amerika nima torej nobenega upravičenega vzroka za sovražno politiko nasproti ruski republiki in privatna vojna predsednika Wilsona proti sovjetski Rusiji se ne more nikakor upravičiti. Dva ministrska predsednika se puščata voditi po splošnem mnenju, ko odločata o svoji politiki nasproti Rusiji: Lloyd George in Giolitti. Predsednik Wilson bi moral slediti njihovemu primeru. Kar je Evropi nujno potrebno, je mir in omogo-čitev zopetne posvetive narodov mirnemu trgovin-sekmu in industrijalnemu delu, od katerega sta odvisna mir in blagostanje narodov. Proglas indijske pisateljice na vse žene sveta PARIZ, 23. Indijka pr^ateCiioca Ghcindra Sem, (ki se nakara že nekcfcTco časa v Rimu, je na-sio.vifca) proglas naj vse žene aveilta. — Proglas prave: »Azija, moti vseh kjuč/ior, mora t&£ mati1 vseh .bodcSih svobod'. Vab o đ se vtzbulja im ?-it Praži-stovdko g';banjc fe šele v svoji prvi foizv; prv veter pafcive svcibclde, K' bo tihrtic-vui zrak vsel kojuiner-itov in ibo jhriikorae izJlIisnil s celega kt1. urnega; sveta, .prej nego se mas'i, za CUvasco ter Je poplavna iink pM seadje. Veda sega pri nmogo hi&ah do pr.vega naAArcpja. CiJoveških žrtev ni. Železniška služb« na progi Tccrepettico—Ceva'—Ormeaj— AnsJta—Cčrie je pretrganai. , . , ; ftRka avtinobiska nesreča ni Trenilnskem TRBNT, 24. Neki avto, fci je pe:\iien"'a, da se ^loži jedarjev za en teden Časa. Sedenje pomm£mU nćanic Jstkaznicc cr-^ic-oefo v vezavi do 30. aktera. P«ki fco 0'90 kg; (Testenine: 50 dkg po 190 kg; Riž: 25 dkg po 1'50 kg; Sladkor: 10 dfcg po 6 lir kg; Olje: 20 cl. po 8'30 i ter. Posestniki tibožniškili izkaznic imajo pravico samo do nakupovanja sladkorja. Opozaa-ja se, da se bodo razdeljevale 1. oktobra začasne izkaznice zelene barve za tkruh. poant To ti bolo prene umno, jaz nc verujem tega, dragi/ župnik m-c j! « i»Ne verujete mi, presvetli?« ie rekei župnik nckci ko užaljen, ker grof dvomi na resnično- i sti niego^h besed in da jih pripisule le t&vlemu : živemu -sočutjan za preganjano dekle. -.>E, pa j dobro. Že sem pokazal nekoliko člančičev in Ičstofv prc'ti- njć, a sedaj izvolite pregledati to4e in se malo poglobiti v te vladne spise, v kate- j rib me pozivajjo, naj to in ono sporočim o j Branki, na to ali eno denuncijacijo. Oprostite, gospod grof, vem, dal sem vam nadležen s to stvari aLi arce mco, da bi jadra svoje ladje prilagodili — vetrn K\ikor pomorščak na morju, ki suče svojo ladjo sem in tja. da bi jo rešil Iz. viharja. Nc koristi. Eleineot hoče imeti svojo žrtev. Tu stojimo obapno in se ogledujemo, smo-li res pod upravo državo, ki so h Donosom označa kot dom svobode in dež«.Io — svobodnega tiska. In vprašujemo se: n čem na}' pišemo, da bomo mogli izraziti svo'j mnenje?! O čem moremo še odkrilo izpregovorlti, čc tudi iahlo' besedo, ne da bi bili v nevarnost?, da nas poleg moralične zadene tudi občutna materijalna škoda? Oblastniki pa naj razmišljajo, da-li sc s tako strogostjo ne oddaljujejo od cilja?! Dr. Ivan Zuccon, odvetnik v Puli, in bivši deželni odbornik ter istrski poslanec, kateremu so — kakor znano — fašisti« oh priliki požiga Narodnega doma« v Puli razdejali odvetniške urade in stanovanje in jc moral nato oditi v Jugoslavijo, jc bil te dni imenovan za jugoslovenskega člana re-paracijske komisije na Dunaju. Spomini na }uh}ske dogodke. Včerajšnji »Lavo-ratorc« prinaša iz Pule dolgo poročilo o požigu »Delovne zbornice« in drugih puslošenj. Ko smo čitali to poročilo, so se nam oživljali spomini na dogodke v Trstu dne 13. julija in iz naslednjih dni. O požigu rečene zbornice piše: *Proti polnoči so. orožniki v uniformi in civilu, častniki, finančni, stražniki in tudi vojaki napadli »Delovno zbornico« v ulici Besenghi. Prva detonacija jc bila mogočna in je bila povzročena od vržene bombe proti — kakor se zdi — vratom. Malo trenutkov na to je izbruhr.il požar in iz brzine, kakor so sc plameni dvigali iz poslopja, je sklepati, da so napadalci razlivali bencin in druge viigalne tekočine Sledilo je potem sedem ali ostin detonacij gotov** vsled bomb, vrženih od s fašistov« in družbe. - Nižjo doli: Naši nasprotniki govore, da sc je naš!a izdatna množina razstrelijvih snovi. Moremo zagotoviti, da nikekor ne odgovarja resnici. Kar se tiče trupla ubitega (brigadirja), jc pozitivno ugotovljeno, da ste bili v njegovih žepih najdeni dve bombi.« — Tako poroča »Laovratore« — seveda med mnogimi drugimi podrobnostmi — o požigu Delovne zbornicc* in drugih dogodkih v Puli. čitatelji, kaj pravite, ali ne bi zasledili u nogokako analogijo med Pulo te dni in Trstom z dne 13. julija?-— Ali se vam nc vzbujajo spomini na vse listo, kar se jc dogajalo onega dne, oziroma one nočF, m kako se jc pisalo in kričalo naslednje dni po časopisih?? In kak vtis je napravila na vas pisavi »Lavoratora i ta nered — drugače se ne morem izrazili — :aa.o šafoč je Beli2ar večkrat zavrtel z glavo, večkrat miu ;e zaiarel obraz in za sevalo oko cd jeze, i » t> v »Oprostite, gospod župnik,« >c rckei Beiuar drfitečim glasom, »krivično sem dvomil ni polni čititosti vase tožbe, ms leč, da vas je prijaznost za mar^evo nekoliko zave-Jta ptreko prave meje. Pcgreš.1 sem, op rosice! Kdc bi veroval, da še lako pokvaren lnuli na svetu, ki se ne plašijo ganiti in s kleveto uničevati srečo, poštenje itn bodcčnccit kake vredne due.L. Ne zamei ile, dragi župnik, gov-ori-t* hoocro povsem iskreno, ai: čes-to »eni čui o svojih rojakih, in iu imam zjv primer pred '»eboj, da je pri nas Hrvatih precej tjala in zavisti in tla v novejšem 6:im denuncijacija si'lno cvete. Sa ye, ko so bu Avs-trijci »absoAurtno vladali in ko s j se začele deiLti službe, prihajajo policijvkemu minivtru malone cele vozove tožeb, sami icpj iiwti6i, kjer ie prijatelj prijatelja, kum kuma c-pisioval kot seimega vraga. To ie, vidite, diaj>i župnik, -\eiiko sto med nami, ker se s teni ubija moževnost poed:rcla, da bi smela pred širšo javnost in sc vsled tega odlaga vsako podrobnejše pojasnilo Znana je zveza med podg Čeprav ni nobenega vzroka za bojazen, da fcd se ia strašna bolezen rassanla, je vendar rpo- • treJbno v sedanjem hiptu, iko so »bdi ugotovljeni na Reki 4 -lučaja bubonske kuge {ki je Wa prenesena po morju iz Befleu), da se organizira energična borba za uničenje teh nevarnih živali. Mestni fizikat smatra radi tega za svojo dolžnost poučiš vse prebivalstvo o tem, ka«ko ie treba postopat:, da se zatre čim več miši in pedgan. Zatiranje miši po javneh pojcipjih spada med dolžno s', i zdravstvenih oblasti. V to svrho ie bilo ukreejeno «p0treibiii0 giede bolnišnic, in na-daJJni ukrepi se pr:pra:\-v>jo tudd glede uličnih kanalov. Za zatiranje miši po praznih prostorih pa priporoča FzTkat, na.j se rabi banje v sulfait (ba-r'jeva sol). Ne'kr j s; t kave moke naj se zmeša v vodi, naj se deda nekc&ko mssrti in za vsakih r h je najboljše, ti-oo se rabi fosforovo testo. Kcts (kruha ali špeha se namaže s tem testom Cn se dene na premerno mesto zvečer, ijdfcreij pa je treba pcbrciti in vreči na ogenj. Poizkus se potem mora porcviti tiva našega mesta od miši in podgan. Ne samo da jih je v obilne sli po javnih poslopjih in posebno po bolnišnicah, temveč se ireha-jajci povsod in zelo često se videvajo pri he-km dnevu po ulicah. Iz tržaikesa živllenia Roparski napad. Dne 20. t. m. je v Škorklji Sv. Peter št. 181 ob 18 uri zvečer spremil 51 let stari Dominik Piacentini s svojim sinom Viktorjem g. Tcmaža Zadnik in še nekega drugega ZadnLkovcga prijatelja. Vsi štirje so šli v vrt g. Zadnika v Škorklji hoteč nabirati kostanj. Naenkrat pa vidijo temno postavo katera skoči z zida, ki je mejil Zadnikov vrt. Neznanec je šel naravnost proti Zadniku. Ta ga je vprašal, kaj da dela sedaj v vrtu, a za odgovor je dobil od nczaanca močan udarcc. Zlikovce je sedaj Zadnika pustil ter prijel z vso močjo Zadnikovega prijatelja. Zadnik videč, da neznanec misli resno-, potegne svoj nož, da bi prestrašil napadalca. Napadalec je na to pobegnil. Zadnik in njegovi spremljevalci so se pa razšli. Okoli 20 po noči je pa slišal Piacentini pred svojo hišo govtf ico. Pogledal je skozi okno in videl neko neznano mn osebo. Naenkrat pa šliši vpiti svojega sina na pomoč, kateri se je pripeljal s svojo materjo domov; šel jo je iskat v svrho, da bi sama ne hodila po noči domov. Napadli so ju štirje roparji, med katerimi je Piacentini spoznal tudi napadalca mesarja Zadnika, iz vrta. Roparji so ju tolkli s pestmi in suvali z nogami na prav nečloveški način. Žena se jc zgrudila v luži krvi na tla, med tem ko sc je Piacentini Viktor branil. Na tleh ležeča gospa Piacentini' je začela vpili in klicati na pomoč. Roparji so med tem pobegnili. Oblasti so jih začele takoj pridno zasledovati ter so jih baje prijele. Aretirani so: Franc Micheluzzi št. 868, Rudolf Leghina št. 185, Ivan Kober št. 424 in Alojzij Gustinčič št. 393 vsi iz Škorklje. Nevaren tat in dezerter prijet. Ze večkrat kaznovani Renato Montagna, dezerter, kateri je v mesecu decembru lanskega leta pokradel veliko zlatnine in bil po dovršenem činu v družbi še dveh prijateljev predan v jezuitske zapore, iz katerih se je rešil potom jako neumne zvijače. V noči od 24 - 25 sepiembra je zopet poizkušal svojo tatinsko srečo na južnem kolodvoru. V čakalnici tretjega razreda jc bilo mnogo potnikov, kateri so čakali na odhod nočnega vlaka. Ko so začeli potniki stopati v železniške vozove, je nastala velika gneča, katero jc Montagna porabil v svrho svoje žepne tatvine. Izmaknil je nekemu potniku listnico. v kateri je bilo okoli 400 lir, in druge važne listine. Ker pa pri činu ni bil dovolj previden, jc potnik zapazil, da mu manka listnica in je dal takoj Montagno aretirati. Odpeljan je bil v zapore, kjer bo zopet premišljeval o svoji usodi in o iz-maknjeni listnici, katera je bila zanj usodepolna. Poizkcšcn samoumor. Včeraj izjutraj okoli 12. ura dopoldne je bil poklican zdravnik rešilne postaje g. dr. Bruno Peperle v ulico Sanita št. 16. II., k Angeli Čcrne. Omenjena Čcrne je zavžila dozo sirupa, toda dognati se ni moglo, kaj za en strup je bil. Ko je prišel zdravnik na lice mesta, ji jc izpral želodec ter jo rešil nevarnosti. Ne ve se, iz kalcrega vzroka je nesrečnica zavžila strup. Razne nezgode. — Dražil je psa. Collazzi Giulio, 18 let star, stanujoč v ulici Olmo št. 26 je dra- žil psa. Pes ga je HgrtaaU ▼ lavo roko Ia mu povzročil precejšnjo rano. Na rešilni postaji je dobil Collazzi prvo pomoč in se poten vrai domov. — Franc Nebich, delavec, 33 let star az Skednja št. 237 |e pri nakladanju lesa za dobil poškodbo na desni roki. Trska se mu je zadrla globoko v meso. Zdravnik rešilne postaje mu je dal prvo pomoč. Mesto T'faV pila karbolno kiselino, Verginija Terosso, 54 let stara, stanujoča v ulici del Olmo št. 19, je vzela v naglici, ko je prišla domov, mesto maršale steklenico — karbolne kiseline. Naredila je par požirkov, a se v nekaj trenutkih zgrudila nezavestno na tla. Le hitra pomoč zdravnika rešilne postaje, kateri ji je izpral želodec, jo je spravila izven nevarnosti. Odnesene srečke. Preteklo noč so neznani zlikovci vdrli v trgovino časopisov, last Riharda Morpurgo v ulici Corso Garibaldi št. 21. Odnesli so mnogo srečk namenjenih za tombolo tukajšnjega italijanskega časnikarskega društva, in sicer od številke 39521 do 39595. Tatovom pa se uspeh tega zločina ne bo posrečil, kajti če bi bile številke od 39521 do 39595 izžrebane, se uvede preiskava, kako je prišel lastnik srečke v njeno posest. Vreza! se s steklenico. Dorighetto Dante. 20 let star, stanujoč v ulici Chiozza it. 18 se je igral s steklenico. Naenkrat mu steklenica pade iz rok. Dante je hotel steklcnico še pravočasno vjeti, ker se je bal eksplozije. V steklenici se je namreC nahajal bencin. Steklenico je pa ujel prepozno; razbila se je, a Dante se je močno obrezal na prstih leve in desne roke. Na rešilni postaji mu je pobral zdravnik koščke stekla iz roke, ga obvezal in poslal domov. Htins preiskave. Včeraj so orožniki preiskali stanovanje Ivana Ferfoglie na Greti. Pri njem so našli en samokres in eno puiko avstrijskega sistema. Orožje so mu zaplenili, njega pa odvedli v zapor. _ Tudi v stanovanju Antona Cocorovetza so izvršili redarji hišno preiskavo, pri kateri so našli pet puškinih nabojev, tri sablje in en bajonet. Orožje je bilo zaplenjeno, Cocorovetz pa aretiran. Dopisi Slovenske ljudske šole ▼ Gorici- Pred ne-ko^ikodnevi -smo sporočili, da je goriška magistrat objavil, dsa s« teto s odpro slovenske ljudske š-oie. Gotrišica Straža* poroča: Dolgo, dolgo časa že, od svojega drugega izhajanja nadalje je »Gorišfca Straža«' zrniraj klicala po slovenskih šolah. To je bita njena glavna programna točka, katere uresničenje je bčla njena prva naloga in za katero je skušala alarmirata ves kulturni svet. Slovenski narod «e je po isvojj razumnosti, pridnosti An vztrajnosti vzpel med število kulturnih narodov, in rrjč ga ni 'bolelo bolj, kakor ikadar anu je italijanska vlada zaprla šole in •ga hateia potisniti med a -n alfabete. Kakor ranjen lev je zabulU v vesoljni svet! Je res nekaj nerazumljivega, daf mora kulturen narod med kulturnimi' naredi klicali po kulturi! In niso mu hoteli odpreti vrat do svetišča kulture! Pa se je skazal slovenski narod trdega, neizprosnega, jeklenega, iko mu je bilo treiba braniti pravice svojega jezika, in ni odnehal tirjati slovenskih šol- dokler se ni tam v Trstu in Rimfu nekaj zmehčajo, kakor sramo-mo,ta, in so se po mialem začeli prt vladi zavedati 'krivic, ki jih delajo Slovencem v Primorju. V sobeto 18. septembra 1920. so po goriških vogalih prilepijali lepake, s katerimi ie goriški municipij naznanjal, da se s pričeskam žalskega leta odpro v Gorici tudi šole za otroke slovenske narodnosti. S tem je torej laski magistrat priznal slovensko narodnost v goriškem n-.estu. To je treba pribiti. Ljudje so postajali) pred lepaki, gledali, brali, odhajaj, Slovenci pa so is« tam d-elj časa zamujali. Eden je rekel: Vendar enkrat! drugi je rekel: Je vsaj nekaj! tretji jje rekel: Nefcaj bo! — in šlo »e od ust do ust: V Gorici se odpro slovenske šole! Na lepakih ni povedano nič jasnega, katere slovenske šole se cdpro v Gorici, razvjd-i pa se iz Vise \ sebine, da gre tukaj, le za ljudske šole. Ia tudi Litk^J ni ipcvedano, ikelko visoko bodo v svojih razredih segale te ljudske šoie. Kdcff je pazJijivejše brad, da se cdpro »anehe delle ci-ssi con licigua d'insegnamcnto slove-na--, ta Je z .lepaka) doli občutil mrzel curek. Odpro se fcirej v Gorici »tudi razredi s sjloven-skun .učnim jezikom.« Torej ne cele slov. ljudske šole, ampak samfc nekateri razredi! A zdaj pustimo to! Vsi slovenski stariši, ki imajo šoloobvezne otroke, so po zakonu in sicer pod ikaznijo dolžni, z glasiti se določene dni z otroci1 (pri šolskem vpisovanju. > MCuimo, dal našim eflov. starišem ni treba tega dvakrat reči, in d«t bodo vsi do zadnjega storili tukaj svojo dolžnost. Saj so naši očetje dosM trpeli in naše matere dovolj sclz prelile, ko so morali gledati kako minevajo leta, kako dorasčajo £ni se starala njčli otroci brez šdc, brez fflofcrazbe. 'Naš Slovenec je prestal v vojni doibii tež'ke dnove brez kruha, ai življenja, brez šole ne prenese. Zato se gotovo nobeden ne bo dal šele klicati, ampak bo vsak čakal, da čin* prej upiSe svoje otrdke v s&otvenske šole. O frjndlrifc t fi#£> & *> tudi človeški* žrtev, je prejela -Goriška Straža« teliš dbffrs, iz katerega posnemlje: V nede$o, dne 29. avgusta jc bil v Biijah ples, ki se je zaključil o pcJjncčr. Ko so godci odšli, zbirati so se prireditel;i .plesa pred neko kantino z namenom, da prešfcejejo denar. Pred kamblno so prišli Jiudi Itauliani in začeli brez povoda žaii'ti famte in skakati na mizo, kjer se ie prešteval denar. MladeEdči so se naita uaiaik-v kantino, ikanucr so jim '.udi Italijani sledili ' In kjer se je na ga .Janj e nadaljevalo. To vdeč so fantje zapusti kantino in ptred nšo je prišlo do prereka-nia. To ie trajailo vse 3o iiireh v Jutro, ko jie, kakor trdijo očividci, potegn i ! neki v MVnu zaposleni Italijan, samokres in ipri-i Cel lifeljaiti med fanle. Isto sla sbori-ia za nJim , še neki italijanski vojak in tenente. V silohra-nu so se faictje v igli raz-Jarjeni na napadalce, ! j'.h razorožili, ko jtin le zmamjkaio streliva in jih krvave pretepli. Od ita'Jjanskih stielov je bil ranjen neiki domačin, ki je potem umrl v bolnišnici-, par pa jih je bilo zabodenih z nožem v hrbet. Naši famtje niso rabili orožja, ker ga niso imelt in ker so bili samokresi, ki iso v'h iztrgali napadalcem, že prazni. Takoj po* dogodku so se pobili v vasi karabinjer ji in detektivi", ki so aretirali po vrsti vse fcaljerrske {alate, med njimi mnogo nedolžnih, ki. niso i-meli ® pretepom nič opravčtr, jili "viklenOla in gna^i med neprestanim pretepanjem v zapore v Miren, kjer so jrm pobrali vse,, kar so iimeAi pri sebi in jih pustili v sami' spodnjo občetki. V zaporih so ljudi pretepali, da so enega i-zmed njuh morala odipeSjat:' v bolnišnico. Prepćir in pretep so torej zakrivili Italijani, med nj-imi v prvi vrsti neki maršal fo mireiuski' inženi>r. C e je bil benente zadet od strela, jo bil zadet od i'tafijaiiske ikriciglje, 'ker so I-taliJađi i streljaili v temi, kamor . — Tako« ie torej b'ilo. In ka»j ti-aj rečeimo našimi ljudem? Ne mioiremo jih dovolj opominjati, naj ohranijo mirno kri in naj se izogibljejo prilik, ki jih privedejo v nesrečo. Prirejajte res prave veselice, dejer ne bo ob .poznih učitelji bolj pridni in dobri, nego starejši, ker sc trudijo za povzdigo svojo. Upam, da se prihodnjič družinski oče ne izpozabi več, da bi tako obrc-koval mlajše učiteljstvo, češ, da ima samo naslov učitelja, v glavi pa nič. Prašal bi, zakaj ne bi bili lahko mlajši ravno tako dobri učitelji? Da so nekateri šele sedaj maturirali, na tem tudi oni niso krivi. Bila je vojna in marsikdo je bil celih 5 let pri vojakih; tako je izgubil mnogo na svojem znanju. S tem pa ni rečeno, da morajo biti sedaj slabi učitelji. Ne, samo nasprotno, upajo, se trudijo ter se učijo, da ne zaostanejo za starejšimi učitelji. »Družinski« oče naj bo malo potolažen in naj le pošilja redno svoje otroke v šolo — ako jih ima? Naj bo brez skrbi za slučaj, da pošljejo kakega mlajšega učitelja. Trudil se bo, da ne bo slabši od starejših. Sploh pa dopisnik morda niti ni »družinski oče«, ampak je sam — učitelj. Soška dolina. Strašno sc jc bila razsrdila zadnje dni naša hči planiu — reka »Soča«. Razburjena že med vojno je poslala toliko besnejša sedaj, ko opazuje, kaj se godi okrog nje brez potrebe. Saj so bili poprej v tej dolini že večkrat hujši, po ves teden, noč in dan trajajoči nalivi, a take grozne vode ne pomni niti najstarejši domačin. Grozno so poškodovane isajveč med vojno napravljene ceste in poti; odnesenih jc \cč mostov in drugih naprav ter tudi človeških žrtev ne manjka. Mesto da bi vsaj po vojni nadaljevali sekanje le v toliki meri, kolikor je neobhodno potrebno za vničene zgradbe in najnujnejšo kurivo, vničujejo se ostali gozdovi še bolj; in to brez pomisleka, kaj bo v tem oziru v prihodnje, kam se bodo obračali naši nasledniki nadalje za vedno potrebni stavbni les in kurjavo. Tujih lesnih trgovcev kar mrgoli, ki naravnost izsiljujejo tukajšnje ljudstvo, član so doznali, da' ima kdo kako malo gozdno parcellco. Plačujejo jim neprimerno visoke ceno in poseeteik« — bod] potreben ali ne, — zavaja lep kupček liric, ki jih dobiva za njemu samemu neobhodno potreben gozJ, ne da bi pomislil, da je & tem vničil sobe in svojo naslednike, kakor tudi, da tudi elementarnim nezgodam odpira vedno večjo, uničujočo pot. Žalibog so med tujci tudi nekateri domačini sami, ki jim jc mošnjiček še premalo napolnjen. Sodelujejo v tem oziru prav pridno s tujci, rt da; bi pomislili, da kopljejo sami sebi grob na lastni grudi. Do izbruha vojne so se v tej »dolini solz* čuvali itak že šibki gozdovi ob bregu Soče, kolikor jc bi] razsežna; uporabljaj jih v blagor trpečih in zapuščenih! Na podlagi teh pravil moreš zbirati milodare po vsem našem ozemlju. Imenuj svoje pover-jenice v vsaki in tudi najmanjši vasi! In ne brez vspeha; saj naše ljudstvo je dobro, usmiljeno in požrtvovalno za dobre in človekoljubne namene. Ne bo odrekalo daru za dobro stvar. Balzama boš vlivala v skeleče rane. Samo stopi na plan — nc skrivaj sc! Tudi pred oblasti moroS stopili, slovenska žena. Ne da bi moledovala, ampak zahtevaj v dostojanstveni obliki, da nam povrnejo, kar so nam vzeli. Odločen ia dostojanstven bodi tvoj nastop. Potem boš imela ob strani vei narod, posebno pa ves moški svet. Tvoja beseda bo odpirala poti tudi do zakrknenih src. Spominjaj se besede Gregorčičeve: Na delo torej, ker kratki so dnevi. ■— Delo in trud nam nebo blagoslovil aašega naroda; in mnogi ljud e, za katerih pa<-Irijotizem bi bil dal de>no roko, se niso izneve-■iV: samo, da -dosežejo svojo korist, marveč so :*rižl'i do te koristi, izdavši svoje najbolje pri-utejje. Vide} sem mnogo tiatkih primerov na svoje oči in srce se mi je razjokalo; c&usft sem celo tudi sam grenke sadove takega izdajstva.« - e Pomirite se, dragi župnik,* ga je tolažil grof. KoUikar bo na nas in na naši moči, se bomo borili proti tej tpdkvar}ettOištii, da jo iztrebimo vsaj v tistem ikra^u in krogu, kjer živimo, p sebno pa tu vam je roka radi Branke. I tota«ko kakor vi mrzim krivico in kri mi vzki-peva cd srditosti, ko vklim tsajko lopovščino kzkor je tale. MoJa skrb bof da vaši varvanki operem poštenje pred svetom in se uklonejo tisti vragi, ki bi jo hoteli uničiti. Pravim vam še enkrat, pri moj iveri, v tej borbi bova zaveznika; moramo zmagati na vsak način in, ako Bog da, bomo sdaviK zmago v kaj kratkem času. Jaz sem se seda obdajajo najine misli in najini pogovori. Solnce je eatonđo v pajčofandh roegel, ptiči so že izpeli in le ieJest dreves naju je spremila!. Pri sijal a ge luna izza oblakov, njemat zeleno-mrzla svetloba je kla skozi špranje na naju. Vračala sva se, popotnika, trudna, misli- so naju spremljala. Govoril si mi, in Tvoje besede so mi ostale kakor »kosi mramorja, za kip moje duše. Težki so bili najini koraki, "ko sva gieda*a svet, in ga spoznavala: v idilični majsAd noči, ko so se naše sanje spremenile v odurno prevaro. Kje so tisti večeri, ki smo jdh preživeli s Ser-gejern aa ribniku? Tčbo so udarjade vesla pa vodi in razbijala odsev mrzle tune. Naše saoje pa so bile kakor sanje gofadoiirjev, In voayo v tihi' noči po -steklem, zeleol vodi. Pa je pridrvel vlak mimo in nam ednesel sli^dloi sen. Pristati smo in gledali tia k tistim soInčnJm krajem. Polasii&o se nas je demetozje, damaložje sinov morja, so Inca, Soče... hrepenenje po naši zemffi. Naši obrazi! so postali žalostni čn tih srd nam je prišel v srce. — Kje so vsi tisti: kraji, iki so naju vzeli' v varstvo? Hvala tebi stezica, 'ki sx naju vodila v sanje, dasi potem v prevaro; hvafla tebi drevo da si nama šuštelo, saj ai biao baldakm naf nih hrepenenj, in hvala vam-ptički, da ste naju kratkočasili, dasi ste nam potem vzbudili hrepenenje po tistem vašem čistem petju. Umrl sr! Prerano uvel cvet! V globoki 'jeseni Te je sprejela matir priroda v svoje narečje. Na Tvojo gomfila padajo rjavi listi znamenje pokore in smrti. Bliža se Vseh vernih duš dan in Tvoji pesmi se b£ža (Uresničenje. Branko čemu sa izrekel obsodbo nad sabo? Tiho umira priroda. In sveže cvetke na Tvojem grobu so že sJcoro uvele. Na Branko! Roeo na grob! Edina je Id *Jo i- mam. Rdeča ie: gcrečai ljubezen do Tebe. Naj bo nad Tvojim grobom ifi rosa naj Ti pr'nese moje solze, ki naj ti obdajo, kot bisera1 Tvojo mehko, — a sedaj mrzto srce. A potem ko pride Vesna, naj bo dvefkratn© rož-jc! Popolnoma naj zasujejo Tvoj grob da se ga ne bo videlo in hladijo naj Tvoje nedolžno srce. Bodi (srečen Brankol Tvoj Srečko. Toma} 15. septembra 1920. Pripis: Branko Jeglič jc bil rojen 17. svečana 1903. v Gctf'ci. Začetki njegovih študij so bili v Gorici: ko Je pa izbruhnila svetovna vojna, je bil !kot begunec v Gradcu, potem v Trstu. Preci dvemi leti pa je prišel v Ljubljano, 'kjer je u-mrl v ponedeljek 6. isieptembra 1920. Bi je ia-redoo nadarjen dijaik, ki je mnogo obetaL Do vršil je srednjo šolo ji se posvetil štucfc/ju filozofije. Početke svojega literarnega delovanja jo objavljal v »Zvončku« pod psevdonimem »Pod-breškii« javno pa je stopil s svojini proizvodi šele prvič v »Dom in svet« in »Svobc»do*^ Toda postal je žrtev nagTe bolezni. Lahka na« Ti bo slovenska zemlja! Stran IV. »EDINOST« štev. 195. V Trstu, dne 26. septembra 1920. državi Kentucky. Rojen je bil leta 1788. Ko je bil J star 19 let se je oženil ter je živel v srečnem za - . n l i _ konu 89 let. Imel je 29 otrok. Najstarejši sin, ki Vino >e vCideno-aikobolna .raztopma raznih ^ __ ^ ^ ^ ^ ^ je dovr§il 125 letQi ge Gospodarstvo i \.cjieno-iikotk>lna i raztopina esta.\:n, ki- 5e delijo v ^Lavnem v: a) izhlapi ve ■a'i pr'novdie sesioftee, ki LzfJ&pijo, ako vino rj^re emo na 100o C toplcle, in b) v reizhlap-■1K'? ka nalm c^ata^o, ■če vino rz-pa- 'r.ins>, in ^ih mrenušeino "tad® ekstrakt vina. Iz-fraipSjpve tvarirte vina so v prvi vrsti ptžm, kake r tkfcse&na, krsik, žvepicna soikislma .{ki pride v vmo v«5ed žveplan^ nadalje voda :.in sicer ra«*lin-kav narav .na \1dda , katere se ittrha a v verni 85—95%, aifkcrho!: a»li špirit 5_]8 %f Eter! ali ereri-cne dišave, .kd daieio \-wtu p *seben v neSki duh in nastanejo vsled -p^ana alkcitoia z raznimi kisJii*anw v vinu fn. pr. enantni erer). Neizhlapljive tvarine ali cke p: e vrel (0 02—0'2), glkervn, 4k: n;, ta e v^ed vrenja mošta ter daie vinu prijeten sladek in po*n ukus (0'4— 1*2%). Kiseline in -icer vinska, jabolčna, jautarna, mlečna, oceana in druge ktsfiae, katerih }e skupno 0 4—0'o "o. Vint-ka kisl-na ]e v vinu \ezana r.a razne prvine -in posebno na ka?: s ikatc.m vstra-ja % \ inu kfeti fcsfijsfld tartrai afi vinski kamen { ic'c'o t-1: r'oo); rada'-je spada "c ekstraktu ■ a a" n (acido anico) iz h!a.-t;n, *a-tgodrfi kožic m pcok. Bela vina ima^o 0'02 do . č.a'3 pa -Jo 0 3% ta~ina ali čreslovr-ne. B;- \ a in -.icer klorofrl, kš se pretvc.ri pri be- ie v drugič oženil in se smatra sedaj za očeta šestletnega dečka. Stoimridesetletni mož še zleze sam na konja, vidi še dobro im je tudi duševno še tako svež, da se je v dolgem govoru zahvalil za čestitke povodom svojega stointridesetega godu. Ekonomsko stanje Japonske. Nipon, bogata in mogočna otočja daljnega Vzhoda, kaže na gospodarskem polju znamenja prehoda iz cnormne konjunkture vojnega časa v mirno delo. Padanje cen v Zedinjenih državah, visoko stoječa valuta in velike množine nagromadenega blaga, so postavile Japonsko naenkrat v težak položaj. O pravem razširjanju krize si še ni mogoče ustvariti jasne slike. Poročajo pa, da jc Banh of Johohamac vslcd ponovne represije denarnega tržišča zaprla za tri tedne svoje burcauc. Ta banka financira v glavnem svileno blago. Ravnotako je prenehalo delovati mnogo lokalnih bank. Trgovska bilanca je postala pasivna. Fusija v amerikanski industriji. International Petroleum Co., ki je v zvezi z Imperial Oil Co., Je kupila za 100 mil. dolarjev Tropical Oil Co., ki ima glavni interes v Kolumbiji. Iz te fuzije bo nastala internacionalna kanadska petorlejska družba. Znižanje cen v Nemški Avstriji. > Miinchener Ncuestc Nachrichtcn« poročajo: Nemško - avstrijski industrijalci so si na jasnem v tem, da je treba začeti z regulacijo cen. Će ne bodo cen industrl-jalnim produktom občutno padle, bo nehal vsak eksport. Največja težava pa leži v tem, ker ui mogla Nemška Avstrija dosedaj znižati cen premegu 2 PRAZNI SOBI z uporabo kuhinje se iščeta. Naslov pove uprava. 293 to tTTtO tuk£ L „ dalo n-u v zb-tc-rusnenkasto barvo, ter encci- ( _ e rdeča barva iz tegod, ki daje vinu in železu, kakor se je to zgodilo v Nemčiji. Za ba vo. Aromatične dišave aH takozvani :, ki nastanejo po vrenju irsošta, ali se pa grozdju (muškat itd.). Nadalje >pa-ek s trakti* beljakovine, katerih se pa na-vir.u jakc malo, ker motijo vino 'in Jih češki in nemški premog plačuje Nemška Avstrija sedaj stokratno mirovno ceno, domači premog pa je 60- do 8'jkrat dražji. Ker češki in nemški denav z ozirom na n. a. krono raste, se seveda vse padanje cen nemškega in češkega blaga Nemški Avstriji prav nič ne pozna. Vslcd njenih slabih trei a cd-fctraniav? s pretakanjem in čiščenjem j državnih financ so nemške pošiljke in deloma tudi \ ina, konečrto nrdne ali mineralne, to je pepel- j češke fakturirane v dolarju, kar neprimerno po-r.-ft'e tvarine, ka-tece dtcubirno, nto io goščo izžaffirno, \ ir-a sešteli iz raiznih fc>6atov (fosEcrndkidrli), suiiatov (žve-pier«>ks4'ih) in drugih sc**. Od vina ostane 01—04 pepiehia'tih bviaL-šn. Cks-trokta 3e v vinu 015—0'30%. Će ga te več kot 0'3S?«, ie vino ^^Ivor-isno. Od vseh teli tvarln v vinu ie naij-\ ažne š' alkohol adi vinski cvet, ki nastane v si c J povretija v moštu — in radi ttialerega pijemo vino. Beli sladkor se bo ta teden delil pri Tržaš.ki knfetrMki družbi. Superiosfat 15—17%, oziroma 16—18 % «e kj.de,žv;e p: t Tržaški in sledečih kmetijskih druibah: Vipava, Silip (po?cjilnr--ca), Dobravi;e, Pod^rsje pr-: Ikrk-j Bistrici, ilatedržica pri Lo-£«.bcu, Sežana, Vrabce ;n Beran pri Pazinu. Glede 'li.ee in žvepla se je rreba Ludi črmpre? prj-iAV.ti pri kmetfjsficih diruštvih iin posojilnicah. Ti te, drevesa, galica in žvepk> naj se tudi •čšmprei naročijo. Za ži\insko sol n a j se »k met iska društva pri-o direktno pri Binančni direkciji v Trsitu, rrS-meno a
  • meno iiatko, da naziianri'o, k cl. ko •^ri hi potrebovala občina za vse 'eto. Sol se ho pitem proca^ct'31 v tobakamah a-i pri kme-ti;skrb društvih, pc 12 L 100 «kg. ako vino azpai-! dražuje import kovinskih predmetov. Industrija Ziko da 2?gort. Ta pepel! zato lahko voli med eksportom, pri katerem bi , , . „n I imela izgubo, ali pa med znižanjem visokih delav- karbonatov ali og^jko- i , . skih mezd. Trst središče trgovine s kavo. Braziljska vlada jc predlagala v Rimu, naj bi se na skupen račun uredilo skladišče kave v Trstu in Neaplju za preskrbo srednje Evrope in Orijenta z braziljsko kavGospod! Mi .Jugoslovani smo vsi en narod, velik narod!« Ko sem sedaj na svojem potu v Črnogoro in v Črni-i£ori sam toliko videl od tega naroda, toliko ljubih in dobrih ljudi vseh plemen, bi rad imel poleg sebe mlado Slovenko.da bi ji rekel »Prav imaš. Ti modrooka slovanska cvetka, s svojo pobožno v tro v svoj narod. Vi Jugosloveni ste en narod, velik narod in ste dober narod, okrašen z ven-em najlepših kreposti, obsevan od glorije moškega junaštva in zvezdnatega bleska dehteče po- cz;;e, _ Mogoče je, da bo v nedaleki bodočnosti 7agospodoval srbski vladar nad svojimi sorojaki in da se bo vsaj deloma izpolni! sen o vzposta-\ itvi stare srbske države. Gotovo je eno, da bodo hodeči časi izpremenili zemljevid stare Evrope in la ta plemena ne predstavljajo umirajoč narod, ;*iarveč narod, ki mu vkljub njegovi starosti pripada bodočnost . .. Kdor je tako zdrav in mladcni-sV:r» krepak na duši in telesu, bo prav tako zma-in jih še ne poznajo. Ne štejem jim tega v zlo, sa) ;eni tudi jaz bil doslej ukovan v iste predsodke. V Belaku in še v Ljubljani in v Trstu sem zrl na lugoslovenslvo bolj z očmi veselega, po zanimivih dogodkih hlepečega potnika, sedaj pa sc je J izkazala majhna slovenska deklica kot proroVinja. j Od postaje do postaje, od Kranjske do Istre in od | Jjtre do Dalmacije in Črnegore, sem spoznaval ta j ca rod. zrl sem vedno globlje v njegovo zunanje i in notranje življenje in čustvovanje, polno okrep- j ijujoče svežosti in pristnosti, polno očarujoče na-1 i nosti; vedno več novih lepih strani se je otvar-13fo in zazri sem sedaj resno veliko in čudežno! ozadje in torišče narodnega življenja in čustvova-1 ija, o katerem sem dobil v Ljubljani šele prve; slabe pojme « Kdo ve, ako še živi g. Baumbcr- j ger? Pred d vi;'"tili leti se gotovo ni zavedal, da i «e bodo tako brzo vpoUlile njegove proroške be-1 sede. Pijsnec in njegova žena. Neki -slavitelj bega BaJia i>. bii njlcdair zadovoljen, če se nš napr? do zave-ti. Ko je »ekcč zopet pustit svojo pa-rae-t na dnu steklenice, ga :e njegava žena dala! • .neke vrste grob. Pr&budtvši >e je zaipz-z.il v?o m-iiiško opraivo ckclo sebe. O — kaj pa ie to? — >e vprašal. Je-ii mc;a žena. vdova? Nato se JUGOSLOVENI!! Zbirajte pridno za tfTS$-KOVNI SKLAD EDINOSTI". •e /tria. ošemliena. ptribliža^a ocrl\ c-riem-m som paaudiia kirstl ter mu i«uhe - vrele ekla. Kdo si ti? — je /praški pr kaizen. — Kietarica kraljestva sata-nevega, >e odgovorila, noečme ied tistim, ki so v črnem grol pegrešek, h kateremu se ved-'iso \na'ča. 50C*.000 novih stanovanj v Pariza. Francoskemu parl.-mentu je bil pred kratkim predložen načrt zakona o gradnji 500.000 novih stanovanj v Parizu. Ta stanovanja bi se morala dograditi do leta 1930. \ s\»-bo zagotovitve stavbnega kapitala se izdajajo obligacije, od katerih naj bi polovico vzela država. dru4a polovica pa se prepusti privatnemu kapitalu. Troški sc proračunjeni na sedem in pol milijarde frankov. Iz življenja 130ietnega moža. >Revue Mondiales objavlja zanimive podatke iz življenja 130 let sta-Aoicrikinca Tohn ^chella v Grcasv Creek v Ž1VNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulica Roma vogal hI. Manioi. — Lastna palača. DelnISka glavnica In rezen nI zaklad K C. SI. 225,000.000 Izvršuje kulautno vse bančne ii raenjalniCns tnasakciia. ---: Uradne ure od 9-13 = KLEPARSKA delavnica Zakovšek, Milje, sprejme dobro vajenega kleparja. 303 MALI Od LASI se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjla pristojbina L 2.— Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo plača polovično ceno. IŠČE SE skladiščni vajenec, poštenih slovenskih starišev, ki pozna slovenski, italijanski in nemški jezik Ponudbe pod F. P. na upravo. 305 IŠČEM službo paznika, čuvaja, vratarja ali kaj sličnega, če mogoče na deželi. Naslov prt upravi. 306 SLUŽKINJO 30 - 45 let, zmožno kuhanja in vseh hišnih del; dalje siroto 12-13 let, sprejme slovenska rodbina v Genovi. Nastop oktobra. Plača po dogovoru. Ponudbe na Maks Domicelj, Rakek. 307 EKVIPAŽNE SANI (ruski tip) na prodaj pri Janko Rudolf, Št. Vid pri Vipavi. 3C8 DVA popolnoma nova soda (18 hI in 15 hI) proda po ugodni ceni Karol Mozer, Št. Vid pri Vipavi. 309 Prodajalna manUaKtnrnsao felnga Barkoolje, Riviera štev. 83. Velika izbera perila, fuštanja, nogovic, robcev in drobnarine. CENE ZMERNE. ('66) HIŠICA, malo vrta, voda, v bližini mesta se kupi. Ponudbe pod »Ravnina« na upravo. 312 MLAD TRGOVEC, samostojen z 20 tisoči denarne vrednosti, želi spoznanja z mlado gospodično od 18-25 let, ako mogoče trgovko. Resne ponudbe s sliko pod »Lepa bodočnost« na poštno ležeče Prsek. Tajnost zajamčena. 302 MODERNO kuhinjsko pohištvo, prodam. Ul. Mo-lino, vogal Toiquato Tasso, mizar 311 KORESPONDENTINJA, dovršUa trgovski tečaf, vešča slovenskega in italijanskega jezika, strojepisja in nemške stenografije, išče službe. Naslov pri upravi. 313 KUPUJEM VTeče m cunje. Molin grande 20. Babic. 314 PRODA SE 2 postelji z vzmelima, poročno postelj z vzmetjo, žimnica, omara s 4 predali, po-nočna omarica, slika, stolice in zrcalo. Piazza Ospitale, trgovina oblek in pohištva. 313 MIRODILNICA Mislej Fran, ulica S. Michelc 26. Vsakovrstni mirodilniški izdelki, zdravila, kemikalije, barve, čopiči, laneno olje i. t. d. 310 IŠČEJO SE mizarji. Tvrdka Andrej Jug, ulica S. Lucia št. 5. 316 DVE POSTELJI, enaki, novi, iz trdega lesa zelo močni z novimi vzmeti se prodaste počen!. Massimo d'Azzeglio 3. I., vr. 11. 317 Delavsbo konsumno društvo pri Sv. Jakobu — Trst razpisuje mesto vaditelja društvene gostilne. Prijave sprejama odbor do 10. oktobra-1920. Pojasnila se dobe v pekarni ulica San Marco št. 15 od 16-18 in v društveni gostilni od 20-22 vsak dan razun nedelj in praznikov. ODBOR. 0 nedeljo vši g SRgpd kjer se vrši K obilni udeležbi vabi MLADINA. PRODAJALKA z dobrimi spričevali, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče primerne službe v mestu ali na deželi. Nastop lahko takoj. Naslov: K. T. pri g. P. Ive, Via Sette Fontane št. 317. Trst. 304 MODISTKA se priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu). 212 A. De Masi & 6. Mm Mavricija Wackvitza nasledniki Trst, m Toro biancii 32. Telefon 29-83 Velika izbira majoličaih in železnih peči znamke „Premier4', ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. (24 ST * JOSIP STRBCKEL Trst, vojal Via Nuova-S. Caterina. Vebka izbera vsakovrstnega blaga za moško in ženske. — Blago za suknje, žamet, barhrvnt, 9rile, etamin ter ra?.«ih predmetov za okras oblek. Vse po inižanih konknranćnih cenah Stroj za šiMBji ia mm prav i wašii mm Seldel & Neuniann in .Singer' Gast & Gasser VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. K. Hl M. lune l L1IL m. 24. i LlulillansKa Kreditna banlsii Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani, Podružnice: felje, Boroilie, Mu Sarajeva, Split, M, Baritar ioelniška glasnica in rezerve: K 50.000.000] Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 37.°^ nhnfhivaniu na žiro-račune proti 3'7. 0WWeV3!!j!l Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge ^ in daje v najem varnostne celice. I Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od9-13.S JADRANSKA BMSfi Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,0« >0.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, SpHt, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3Va°/ a v baneogiro prometu po H°/0. Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : lih Cassa cH Riiparmlo, uf> S. Klcolo Telefon : štev. 1463, 1793, 2S7G | Blagajna posluje od 9 do 13 aaBBBB—■Bganaaat ŠIRITE vEDIKCSTf V Trstu regi^trovana zadr, z neomejenim jamstvom Uiico Phr Lulgi da Polestrlna št. 1. sprejemu hranilne uloge od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po == 4 1 o: 2 0 večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekočo čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na tlom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Osje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od S do I. Edino mazilo EcSno mazito ki ohranjuje usnja In ©a vzdržuje mehko. SkSadsšfe v Trstu, ulica Torre biansa šfteu. 12» Telefon šfsv. 10 njen lične in trpežne, za vsak stan in starost, od najpriprostejše do najtjnejše vrste, iz samo dobregi usnja brez vsake druge primesi izdeluje Cevilsrska zadrega v lENlis^o Sprejmajo se naročila na drobno in debelo. Ceniki se pošiljajo na pismeno zahtevo. Čevlfa rsa drobno V GO&IC8 lastna prodajalna v hiši Centralne'posojilnice Corso Verdi štev. 32. V TRSTU lastna prodajalna Via Retttori štev. 1. V VIPAVI trgovina A. Beltram. - PELLEGRIMO CIMCELLI ' Trst - uiica Maicanton štv. 9 - Trst (Hiša ustanovljena leta 1823.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Boje in Cheureau*, lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. Vse do unodnih cenah Postrežba točna. .-Trst Trg Oberdan štev. 1. Brzojavke : DREOSSi, Trst. Poštno hran. račun 11—55 □ □ Tr.'tfnn* Prodajalna 14—57 lEiSlUH. Stanovanje 30-11 (20) Železnin, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige, žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Kuhalniki in štedilniki na petrolej. — Lesene grablje, srpi in kose ter zajamčeni brusni kamni. mmmmmmmmmm. Najboljše mašilo za čevlja Podružnico o Trstu, ul. del Toro ii 10. — Telefon 31-72