[Največji iletemld dn»rmk ▼ Združenih državah V«ijAMmleto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • f 7.00 Za inomnatro celo leto $7.00 -ar fir5^ i IS VPE : GLAS NARODA list čfoffiSfdtih ----- The largest Siovumn Daily in the United State«. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Kelloggova pogodba ne jamči miru. BREZ SOVJETSKE RUSIJE SO VSA POGAJANJA NIČEVA Fogcdba je nudila Evropi ntkotiko oddiha, a težka obroževanja bodo ostala na dnevnem redu, dokler ne bo zaupanje naraslo. — Vse pričakuje akcijo Rusijev o kateri se ne ve, kaj bo storila. PARIZ, Francija, 30. avgusta. — Veliko upanje, ki je bilo rojeno s podpisanjem Briand-Kel-loggove proti-vojne pogodbe, upanje, da bodo velikanski stroški oboroževanja skrčeni ali izločeni, — se je borilo danes za svoj obstanek. Sedaj, ko je proti-vojna pogodba spravljena v rrhive, obenem z versaillsko pogodbo, Locarno dogovorom in siičnimi mednarodnimi dogovori, se vprašujejo ljudje na cesti, kedaj se bo čutilo učinke nove pogodbe. V oficijelnih krogih prevladuje mnenje, da se je svet dejanski tako malo iznebil vojne kot kedaj poprej, temveč da je storil le korak proti konečnemu cilju. Rusija je se vedno zagonetka Evrope in brez ruskega pristopa bi smatrala večina sil vsak večji korak proti razoroženju za samomorilno potezo. Davkoplačevalci pa nestrpno pričakujejo dne, ko bo mogoče odvesti velike vojaške stroje na smeti-če ter jih razbiti. Osem milijonov mož je pod o-rožjem, čeprav je opaziti le en vojaški konflikt, namreč na Kitajskem. Francozi ai prav posebno žele vojaške reforme, ki jih bo oprostila dela velikega proračuna za narodno obrambo, ki znaša osem tisoč in petsto milijonov frankov na leto. Povprečni Francoz pa stav-Jja le navadno vero v Briand-Kelloggovo pogodbo, da mu prinese demobilizacijo oboroženih sil. Dokler ne bo Francija skrčila svoje obvezne vojaške dolžnosti od osemnajstih mesecev na dvanajst mesecev, skrčila dolžine reservne službe ter spravila nazaj svoje armade od Rena v svrho de-mobilizacije, je le malo upanja na skrčenje njenega vojnega proračuna. V tekočem letu so plačali francoski davkoplače-\alci 6,030,500,000 frankov za vzdržanje armade 28, 630 častnikov in več kot pol milijona mož. Njena mornarica je stala nadalje velikanske svote denarja. V političnem oziru nasprotuje Francija nadalj-nemu skrčenju oboroževanja, dokler se ne reši važnega vprašanja Dawesovega načrta ter izprazne-nja Porenske. * Sedanja ruska armada je večja kot pa je bila sta-la imperialistična. Izvedenci pravijo, da bi bila rdeča armada uspešna v defenzivni vojni, da pa b: se ne mogla meriti z modernimi armadami Evrope v ofer.T-ivni vojni. SENATOR ROBINSON JE BIL OBVEŠČEN 0 NOMINACIJI Na tisoče ljudi je pridrvelo v Hot Springs, da prisostvujejo obvestilni cerimoniji. — Streli na florah sol obvestili javnost o pričetku praznika. -Na tisoče in tisoče avtomobilov. . HOT SPRINGS, Arkansas, 30. avgusta. — Prebivalstvo Arkansasa, v kolikor je imelo časa in sredstev, je odšlo v Hot Springs, da se udeleži ceri-monij, tekom katerih je bil Joe Robinson obveščen oficijelno o nominaciji za podpredsednika. TRUPLI LETALCEV SO NAŠLI Trupli letalcev Merrilla in Ronne so našli v sežganem aeroilanu, ki je padel na tla po eksploziji v zraku. — Avijatiki, ki so videli razvaline, niso megli pristati v divjinah Perrnsy Ivani je. PORT .TEH VIS, NT. T., 30. avg. Truplo M. M. Merilla. Curti* letalne s!n*be in truplo Edwin* Robne, manager ja Buffalo lotalnega polja, m naiii danes v lil iti m raz v«l.i n areopiart* polkov- -i r • Jiu ' l ju k.a Lindbergh a, * a v - - - - -- . Obe trupli sta bili močno poškodovani. Tukajšnji uradniki so rekli, da je pozicija trupel ugotovila dej-1 atvo. d« je Fakon biplan eksplodiral v zraku, ko je letel Lz New Yor-ka v Buffalo. * Možje, ki so prodrli skozi gošča-1 vo te preko gosto poraščenih gričev. so dospeli danes do -sežganih ostankov Falkon biplana. v kate-' re «ta letela Mazel M. Merili Ln Edwin Ronne. | Aeroplau je trčil ob osamljeni grič pri Pond Eddy. Pike County J Pa., deset milj z&padno od Port1 Jervrsa, N. Y. Ostanke aeroplana. v katerem sta letela Merrill in Ronne iz Buffala na Curt ta letino polje, so zapazili pozno včeraj popoldne. I Ožgano ogrodje aeroplana počiva oddaljeno od vsakega eloveSke-| ka bivališča, v eni najbolj nedostopnih divjin gorate pokrajine Pemwyivamje. J MRS KNAPP JE ZBOLELA Mrs. Knapp, kx je bila obsojena na kratico ječo, ne diši bivanje v jet nišnici iter se skuša izogniti na vse mogoče na čine. SYRACUSE, N. Y., 30. avgusta. Glasi se, da bo vložena prošnja za razveljavljanje sodbe, izrečene nad Mrs. Florence E. Knapp, prejšnje državne tajnice, ko bo prihodnji četriek nastopila v sodišču v Albany, da sprejme svojo obsodbo. Splošno slabo zdravje Mrs. Knapp je bilo še bolj komplicirano v zadnjem času od resne vratne bolezni, radi katere jo zdravi sedaj neki specijalist v Ithaci. Zdravniki so baje izjavili, da bi lahko postalo njeno zatvorjenje v ječi nsodepolno zanjo. Izza njenega procesa, v katerem je bil spoznana krivo velesleparstva v administraciji držav, skladov, je bilo njeno stanje vedno resno. Včeraj se je glasilo, da je preveč slabotna, da bi se podvrgla operaciji na vratu, kateri se mora podvreči, kakorhitro 'bo boljša. Spoznana je bila krivo dne 27. maja ter je od tedaj naprej živela tukaj pri svogih sorodnikih in prijateljih. Le malo je bila zmožna iti ven. C'e bo njena prošnja zavrnjena, bo vložena .pri governerju Smithu prošnjo za pomiloščenje. GENERALI SE ZBIRAJO V GLAVNEM MESTU MEHIKE Kongres, ki se bo sestal v soboto, da dcloci naslednika Obregona, se bo moral pečati z delikatno nalogo. — Elektorji bodo mogoče ignorirali želj^ vojaških voditeljev. EDGE NAPADEL AL SMITHA GLEDE PIJAČE Senator Edge iz New Jer-•eya je napadel Smitha glede žganja ter rekel, da vodijo njegovi predlogi narod za nos. —! Odpomoč ni eksekutiv-na. PARIZ, Franeija, 30. avgusta. Senator Waiter Edge, republikanec iz Xew Jersey a, ki je zagovarjal modifikacijo VoUrteadove postave v okvirju uatavnih meja. je rekel danes, da so predlogi gover-nerja Smitha varljivi. — Če bi mogel governer Smith v resnici izpremeniti postavo, bi zaslužil resnejše vpoštevanje. a oni, ki so odgovorni za njegovo nominacijo, so že omajali njegove predloge, — je rekel senator Edge. — Odpomoč proti prohibiciji ni ekeskutivna, pač pa zakonodajna funkcija. Modifikacija v okviru u-stavnih meja je dosti dobra, a popolna odpomoč je mogoče le potom zopetne ped 1 ožit ve osemnajstega amendmenta pred posamezne države. To je mogoče le potom kongresa ter ni niti podrejeno odobren ju ali neodobrenju predsednika. * Oni, ki nasprotujejo prohlbiei-i ji. ne 'bodo varani od takih ponudb, I kot jih nudi demokratični nomini-kranec. Reforma prohibicije mora izhajati od tam. kjer se oddaje glasove ne pa iz Washingtona. Trije otroci ubiti od ciklona. MONTREAL. Canada. 30. avgusta. — Trije otroci so bili ubiti in štirje odrasli so bili nevarno poškodovani, ko je ciklon obiskal kraj St. Joseph v provinci Quebec. Povzročena škoda je bila baje velika. . Zogu bo kmalu kralj. TIRANA, Albanija, 30. avgusta. Narodna skupščina je sklenila ime-' nova ti komitej, ki bo izdelal in poročal o "nujni zakonski predlogi", s katero se bo izpremenilo republiko v kraljevino ter imenovalo predsednika Amed Zogu za kralja. Vse kaže, da bo predloga sprejet* in da bo Zogu še pred koncem leta kralj. ftOJAKL VAXOOAJTX MM VI "OLA* VAftODA". VAJTKČJI SLOTKIID ramB T IDB dmZataml V številnih ozirih je *to največji dogodek, ki jih je kdaj proslavila država Arkansas. Avtomobilska transportacija in radij sta se združila, Ha v prizori t a nekaj, česar niso še nikdar videli prebivalci Arkansasa. Od jutranje zore naprej je vi. Gelo to mesto male vrste avtomobilov, ki SO'prihajali v mesto V nepregledni vrsti. Od vseh strani države so prihajali ljudje, da poča-ste ''našega Joe", prihodnjega podpredsednika". ki je napredoval od okrajnega odvetnika in kongresni-ka pa do governerja in zveznega senatorjto. Povsem primerno je bilo, da so prihajali v Hot Springs, da ga po-časte, kajti Hot Springs je kou-resni okraj, ki je prvikrat poslal Robinsona v Washington. Governer Parne!I je progla-si! današnji dan za praznik in da bi ne bilo nobenega dvoma o tem. so pokale puške od zgodnjega jutra naprej. Iz Londona, sedemdeset milj od tukaj, ki je rojstno mesto Joe-a, je prišla delegacija dve-»totih. Prometni problem bi delal skrbi celo iNetr Yorku ali Detroitu. Občinski uradniki so ga skušali rešiti na red>.ed-jnika brez diktata guvernerjev in generalov. j Govorilo se je celo o tein. da bodo mogoče omalovaževal: generale ter imenovali civilista. Edino ime, imenovano dosedaj v zvezi 3 tem. je ono Valenzuele. Predsednik Calles bo prečit al v soboto deset strani obsegajočo po-«Ianieo na novi kongres. Velikanska ledena gora. VELIKANSKE LEDENE WASHINGTON,'D. C. 30. av?. Velikanska ledena gora. dolga pet miLj, .se potika šestdeset milj od višine obali Labradorja, kot je b'l včeraj obveščen grlavni stan obrežne straže. Ladja "Marion", ki išče sledove izginolih Roekford letalcev, je dobila naročijo, c|a poroča o kurzu te ogromne ledene gore.' Ječa za prepevanje Inter« nacijonale. PARIZ. Francija. 30. avgusta. Dva komunista sta bila obsojena na mesec dni ječe. ker sta v javnosti prepevala Tnternacijonalo. Namen oblasti je bil očividno ohladiti njih vročo komunistično kri. Nemčija bo zahtevala izpraznitev Porenske. BERLIN, Nemčija. 30. avgusta. Nemčija bo zahtevala na septembrskem zasedanju Lige narodov popolno izpraznerije Porenske, kot se je danes namignilo v oficijelno soeijalno-demokratični časnikarski službi. Državni kancelar Muel-lar bo zastopal zahtevo v Žeuevi. DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 5.90 2,500 ....... % 45.75 " 200 .......... $11.50 5,000 ....... % 91,00 " 300 .......... $16.95 " 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75 " 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50 8tranlce, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-tarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 —$1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. izplaCila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh teonih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET, NEW YOBK, N. X, TKLKPHOKE: COBTLANDT 411? TKLETOW: OOBTLAHPT MTO~ " OH« Itott«.-H-b« M. rt tt. foMOm a Totfc. T, mmiur Act d Ongnm at lUwh «.U7f ~T«£g5^00»TLijn>T-M7« HO. 806. - STBV. 205. H8W YOKK. FE1DAT. APOCTt 31. - ram^M. AVOtTBTA M«. VOH^« Noveintu kongresu bo neformal- J no pomagalo v njegovih razpravah zborovainje 22 načelnikov vopaskih « operacij in šestnajst governer je v 1 in vmeševanje tega zborovanja bo'] naj>brž mogočno uplivalo na skle-'i pe kongressa. |j Mobilizacija generalov v Mexi-'j co City bo ena največjih, kar sel jih je za vršilo tam izza novembra < 1914. ko so se generali kongtituci- ] jo na list icne armade zbrali tukaj, I j da izvolijo C'arranzo. {1 Ugotovilo se je. da i»rihajajo vsi to generali in governerji v Mexico v Ciay v namenu, da se posvetujejo s * kongresom. Odkritosrčno govorjeno, pa pravijo nekateri načelniki med njimi, da niso tukaj, da pomagajo. temveč da povedo kongre- 1 $u, kaj da žele. Včeraj je postalo znano. bo 1 predsednik Ca lies poja.snil svoj i sklep, da ■se umakne dne 1. decern- i bra. ker je bil izvoljen le za štiri 1 leta. J Postalo je tudi znano, da bo informiral politične sile. zbrane v i Mexico City, da so končani v Me- 1 h-iki dnevi "Gandilla" (glavnegair vojaškega voditelja). Ta informacija ber nekako i^a- « vodilo za kongres, generale in guvernerje pri zbiri njegovega naslednika. ] Pregled kaže pet hnen. ki vodijo 7 vse druge pri izbiri za provizorič- «s no predsedništvo: Ti so: governer j Manuel Perez Trevino iz države]t Coahuila; governer Fausto Topetc iz Sonore: general Jose Escobar, ] vojaški poveljnik države Cohuila. General Jose Almadan, vojaški poveljnik države Nuevo Leon in Gil-berto Valenzuela. mehiški i>osla- ] nik v Londonu. Z izjemo Valen- 1 zuele delajo vsi možni kandidati j prekurni ča«, da si pridobe več pri- « ataše v. Kongres, ki se bo sestal, se sma- > tra najbolj mogočnim in uplivnim, ] MEXICO CITY, Mehika, 30. avgusta. — Obre-gonistični kongres, izvoljen I. julija, se bo sestal v soboto. Izpostavljen bo delikatni nalogi, da izvoli provizoričnega predsednika, ki naj bi zavzel mesto pokojnega izvoljenega predsednika Obregona. _ . y—■ ■ 1 ■ ■ ■ i. i ■ .i ___________ QLAfi UABQD*, 31. AVG. 1928 glasinaroda h (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Fmk Sakser, President LouU Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: p3 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ^ "GLAS NARODA" / (Voice of the People) ' Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__ Za celo leto velja list za Ameriko Za New Yorlc za celo leto —$7.00 in Kanado ............................Za pol leta ................................$5.50 Za pot leta.......-.......................$3.00 Za inozemstvo za eelo leto ...£7.00 Za ietrt leta ............................$1.50 Za pol leta ...........-.............&3.50 Subscription Yearly $6.00_ Advertisement on Agreement.__ "Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzcmsi nedelj in praznikov. Dopisi brex podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 SUŽENJSTVO r --— Z državljansko vojno je bilo odpravljeno suženjstvo v tej deželi. Toda le oficijelno. j Po južnih državah je bilo še vedno suženjstva več kot' dovolj. Ne samo po imenu, pač pa v praksi. ! Dne 1. julija letošnjega leta je bila v državi Alaba-| mi uveljavljena postava, koje namen je odpraviti sistem, ki je bil sramoten madež ne samo za ono državo, pač pa za celo deželo. Naravnost nepojmljivo je, kako se je mogel tako dolgo vzdržati sistem suženjstva, kakoršen je bil v Alabami. postavno dovoljen. j Soglasno s tamošnjo postavo je bilo mogoče ljudi —j kaznjence seveda, ki so pa tudi ljudje — dajati v najem,1 kot da človek v najem konja in voz. s Načelniki jetnišnie so se te prednosti z veliko unemo posluževali, saj je pri tem vedno padlo nekaj v njihov žep.( Kaj jih je brigala usoda nesrečnikov, ki so prišli v, kremplje grabežljivih premogovnih baronov. Saj so bili ti nesrečniki kaznjenci. j Človekoljubi in poštenjaki so večkrat protestirali > proti tem srednjeveškim metodam, pa zastonj. Vsi prote-1 #rti so zadeli na gluha ušesa. Vse prigovarjanje in doka-' zovanje je bilo bob v steno. Organizirala so se celo društva, ki so se borila proti suženjstvu. Zastonj! Brez uspeha! Vpliv premogovnih baronov, ki so kaznenjce nesram-l-o izrabljali in jih silili delati dolge ure za borno hrano in par centov plače — vpliv teh baronov je bil prevelik, in vest politikašev prelahka, da bi se v nji vzbudil kak! čut človečanstva. Človek bi skoro lahko smatral za delo usode, da so" T i sedanjo izpremembo povzročili v veliki meri premogovni baroni. Z jetniki so tako nečloveško ravnali, to moderne sužnje so tako nesramno izrabljali, da ie prikipclo ogorčenje do viška. Več časopisov je napovedalo boj temu nečloveškemu ( ^temu, posebno ker je bil neki beli kaznjenec do smrti« mučen, ker ni hotel iti nekega dne na delo. Za kazen so ga posadili v reber vrele vode, kjer se je do tmrti opekel. Vršila se je obravnava, pri kateri se je dognalo, dal je to inkvizicijsko kazen odredil neki jetniški paznik. Jetniški paznik je bil obtožen umora, toda porota ga je oprostila. Ta strašen slučaj je dal povod energični agitaciji, ki je odpravila barbarski sistem. Neki časopis v državi Alabami je poročal: 4'Dne 1. julija je zapustilo 700 jetnikov zaduhle in' umazane rove. Poslali so jih na državne farme. Teh . sedemsto mož bo sedaj vprvič, odkar so jih zaprli, dela-' lo pri dnevni svetlobi. Ljudje, ki so izpoelovali to reformo, zaslužijo vse priznanje. ifrMfef^'-: * • VVžfci Pej#»tvo, da je bil tak sistem suženjstva v barbarski ofe*|^odpravij*n Me pa dolgem in težavnem boju, ^pFwTSw KaiOTio irot fflwa mi državi Alsbsini. ki se je vršila v Los Angeles, \Cal., -so razkazovali dva otroka, ki imata izredno utrjene mišice. Otroka sta dobila izmed vseh prve nagrado. NA NARODNI KONVENCIJI KIRO-PRAKT1KOV Novice iz Slovenije. Nova afera s Poljšakom. Pod naslovom "Kaj je s Poljšakom'' prinaša "Marburger Zei-tung" zanimivo vest.. V Mariboru se je namreč raznesla'vest, da je neka pacijentka, ki jo je zdravil Poljšak, umrla in da je bil neposredni vzrok smrti zastrupljanje s svincem, čeprav je žensiea bolehala na raku. Z oziroin na to je podal mož pokojne Robert K eiser v "Marburger Zeitung" sledečo izjavo: "Moja žena je bila 30. junija prepeljana »a ginekološki oddelek mariborske bolnice. Dne 3. julija je prima ri j dr. Benčan odredil, da na mojo prošnjo prepeljejo mojo ženo v Poljsakovo 'barako v splošni bolnici. Moja žena je o-bolela že lani poleti in so zdravniki dognali, da ima raka na maternici. Zagrebški špec ijal isti so izjavili, da za njo ni rešitve in so jo poslali domov. Ko sem izvedel za zdravljenje g. Poljšaka, sem mu pisal, naj sprejme mojo ženo na svoj oddelek. Odkrito izjavljam, da sem z ozirom na izjavo špecija-listov dvomil, da bi sploh kdo še mogel -moji ženi pomagati. S tem, da sem ženo prepeljal v Maribor, sin izpolnil samo njeno zadnjo željo. Zdravljenje g. Poljšaka ni pospešilo smrti moje žene, marveč se je po njegovem zdravljenju nasprotno počutila bolje in je čutila samo neznatne bolevin. doč.im doma ni mogla zaspati, če ni užila morfija". Tako Reiser.. Obdukcija trupla, ki se je vršila na ukaz državnega pravdništva v Mariboru, pa je pokazala zelo čuden rezultat. Površina možganov je bila patološko čudno spremenjena, možganske kožice so bile raskave in modrikasto-umaza* ne barve. Isto barvo so kazali notranji organi: srce, pljuča, jetra. Vranica je bila močno nabrekla. Čudno je bilo spremenjeno tudi spolovilo. Bilo je močno povečano m ognojeno. Maternica je bila normalna in je ostala nespremenjena. Notranji organi so bili poslani na patološki zavod v Ljubljani. Xi izključeno, da bo pokazal rezultat preiskave močno zastrup-ljenje s svincem. V mazihj, ki ga je rabil Poljšak, se je nahajalo 20 odstotkov svinčenih primesi. Neurje in požar na Dolenjskem. 11. avgusta zvečer je obiskala Belo cerkev pri Novem mestu huda nevihta, kakršne ne pomnijo že dolgo. Naliv, bliski in grom so vzbujali strah in grozo in vsakdo je pričakoval nesrečo. Posebno vinogradniki so bili v skrbeh, za svoje nad vse dobro uspevajoče vinograde, a katene stavijo vse nade v letošnjem sušnem letu. K sreči ni bilo toče. Okrog 9. zvečer je plat zvona farne cerkve razburil vaše a ne. Strela je užgala gospodarsko poslopje posestnika Janeza Mohorja v Selcih, 1 km od Bete cerkve. Poslopje, s slamo krito, je bilo trenutno v plamenih. Tako naliv, kakor smer vate« sta pripomogla, da ni objal plamen tudi poleg svoje- & w* m u ... . .• ■ / :.. ■ : vas, ker so hiše večinoma krite s slamo in je veter raznašal iskre daleč naokrog. Na kraj nesreče je kmalu prihitela gasilna brizgalna iz Bele cerkve, kateri sta se pri-ružili tudi brizgalni iz Šmarjete in Št. Petra. Skupni pomoči se je po-1 srečilo ogenj lokalizirati in polagoma udušiti. Manjkalo ni tudi ljtidi-pomagačev, a še več je bilo takih, ki so sicer pridno gledali in ocenjevali ter kritizirali, storili pa niso nič. Prizadeti posetnik ima občutno škodo, ker je plamen zajel vse žito. slamo, jKvsodo in še mnogo potrebnega. Živino so z veliko težavo rešili. Smešno nizka zavarovalnina daleko ne krije prizadete škode. Strela ubila dekle in zaigrala hišo. 11. avgusta zvečer je udarila strela v hišo ]H>sestnika Josipa Dimca v Depalivasi pri Domžalah. Vsa hiša je bila naenkrat v ognju. Le neumornemu in požrtvovalne-mu delovanju gasilcev iz Trzina, Stoba in Domžal se je zahvaliti, da niso pogorele še druge hiše in gospodarska poslopja. Posebno tragično pa je bilo, da je strela ubila tudi 16-Ietno domačo hčer Marijo, ki je ob času nevihte sedela v veži ob zidu. Nezavestno so prenesli v sosednjo hišo in takoj pričeli z umetnim dihanjem. Tudi došli zdravnik dr. Hočevar iz Domžal se je trudil, da bi oživel, a vse je bilo zaman. Strela je nadalje treščila v hi-ššo Rajmunda Obervvalderja v Domžalah in mu podrla dimnik. Tudi na Rodici pri Domžalah je treščilo v hlev posetnika Jakoba Pogača rja, in ubila enega konja, domačine pa je močno pretresla in deloma ožgala. Stavka steklarjev v Hrastniku še vedno traja in delavci so odločeni, vztrajati do končne zmage. Že leta 1924 je znižalo podjetje delavske mezde za 10 do 30 odstotkov Tudi takrat je stopilo delavstvo v obrambno stavko. Letos je podjetje znižalo mezde v svoji tovarni v Paračinu ter poskusilo s tem tudi v Hrastniku, kljub temu, da se mezde hrastniških steklarjev že sedaj za 30 odstotkov nižje, ka-kakor jih imajo steklarji v drugih državah. Proti tem nakanam je protestiralo delavstvo s tem, da je stopilo v stavko. Vsa dosedanja {pogajanja so bila brezuspešna, ker lioč podjetje spraviti delavstvo na kolena, če- drugače ne, z izglado-vanjem, pri čemer bi največ trpeli otroci. — Javno mnenje je na strani delavstva. Ciganska nadloga. tNekdaj se cigani sploh niso nikjer ntaborili, ker jih je vsaka o-rožniiška postaja takoj izgnala iz svojega okoliša. Zdaj pa imamo večkrat ciganske tabore in kjerkoli se ti pojavijo se prebivalstvo pritožuje zaradi drznih tatvin in škode na njivah in vrtovih. .Mariborska policija je sedaj.zaprla zaradi tatvin nekega starejšega cigana, upadajočega. k družini, ki je tutors* fe drffeSfftega v skorah blizu Hog. V času tega ciganskega tabora so se okrog Hoc in Hotinje vasi dogajale predrzne tatvine svinj. Tatov, seveda, niso izslediti in tudi ciganu, ki so ga zaprli, se ne bo dala dokazati soudeležba. VeLka suša v celjskem okraju. Vročine še vedno ni konec. Vse kaže, da bo prihodnje dni teklo še mnogo znoja in da bo kopališka sezona še vedno na višku. Žal. da se kaže na j»oljih in na travnikih vedno suae. Ota ve ni, sadja je v celjskem okraju zelo mnogo odpadlo in nekatere njive so se skoro popolnoma posušile. Vinska trta bi tudi že potrebovala blagodejnega dežja. Strela udarila v neko gospodarsko poslopje v Stražgonjcih pri Pragerskem. Že-lezniški uslužbenec Alojzij Mohor-ko, ki je spal na kozolcu, je dobil hude opekline in ga je rešilni oddelek moral prepeljati v bolnico. "Coslopje je popolnoma zgorelo. Ubita je »bila tudi ena krava. Smrtna kosa. V Ljubljani je po kratkem trpljenju preminul Fran Pavlic. Te dni je umrl Jakob Martinčič, mizar iz Celovca pri Mokronogu. Buenos Aires dvamili jonsko mesto. BUENOS AIRES, Argentina, 30. avgusta. — Občinski buletin ugotalja, da ima Buenos Aires dva milijona in 42.000 prebivalcev. Ste-J vilke se opirajo na census, ki se vršil junija meseea. Najlažji les na svetu HCNNV »ILU*. WAW. ILC.. je takoLmenovani "balsa"-les. Tisoč čevljev tega lesa tehta samo 750 funtov. Kol. ki ga drži deklica v roki, je dolg dvanajst čevljev in debel osem inčev, pa tehta komaj par funtov. SLUŽBO DOBI STAVEC ki zna staviti na stroj in delati forme. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. | Peter Zgagajl To se pravi: vse naenkrat so govorile o svojih možeh, otrocih, kuhi, kvartirju, fajhtu v kvartirju, slamnikarskein siznu. formanih in bossih, slami, čipkah in zaslužku, o modi in vakejšnu. o landlordih, bučarjih, pekih, ajsmanih. rentu, šporkasi. vročini, padrn. kombi-nejšnih, čevljih, petah, frizori, la- ZAKLADI TURŠKIH SULTANOV Angorsl'a vlada je odredila, t«a morajo Oil- odslej zakladnice turških • u'fanov dostopne obeinst-.'ii :n tako skoraj noben tujec v Carigradu ne zamudi prilike, da . i ogleda hi>;no bogastvo nek d a. gib turških mogotcev. Dve dvorani nekdanjega .sedeža turških .sultanov Top-Ivap-Seraila so Jzpreme-nili v muzej, kamor je dovoljen vstop proti vstopnini oO piastrov. Tu .se vidi nebroj draguljev, zlati prestoli, krasni nakit i, dragocene orijentaLske vaz*1, zrcala, pahljače itd. V posebni vitrini >o razstavljene figure, ki predstavljajo 24 sultanov, vladarjev Turčije od leta 1453 do 1839. Figure .so oblečen" v razkošna, originalna oblačila. Prva predstavlja Mohamedi II., ki je vladal od 1. 1451—1481. O njem pripoveduje zgodovina, da je prelival človeško kri kakor vodo Mohamed 11. je zgra.lil Top-Kap-Serail. kjer ga vidi zdaj občinstvo v obliki voščene figure. Kraj njega sedi na prestolu Baja-zet II. (1481—1512) .s kinžalom v roki, ki je okrašen s samimi smaragdi. Dalje se vidi figmina Selima I., zmagovalca nad Perzijo dne banke. Če res pridejo sultanovi zakladi na javno dražbo, se zbero v Carigradu ljubitelji zgodovinskih znamenitosti iz vseh delov .sveta, da kupijo vsaj kako malenkost iz zaklad -nice bivških turških sultanov. Agitirajte ta "Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik v Ameriki »eh — kaj je ta rekla in kaj je ona rekla — intakodalje. In tako se je zgodilo, da je ena njih nehote in najbrž tudi nevede omenila besedo "operejšn" — Ha, — se je naenkrat začul precej močan in razločen glas (ali ni čudno, da ima skoro vsaka precej močan in razločen glas) — o operejšn jih pa kar molčite, kar molčite. Jaz vem. kaj je oprejšen, samo jaz vera, kaj je to. Zavladala je precej globoka tišina, in predavanje se je pričelo: — Že lani me je začelo pri strani zbadati in glava me je bolela za znort. Enkrat me je zbadaio v rokah, enkrat v nogah, enkrat v križu. Enkrat me je jrlava bolela, enkrat vrat, enkrat spet kaj drugega. Tudi jed iui ni dišala. Kvečjemu kak porkčapsek sem zaužila za večerjo, po večerji pa nobene stvari, in kak porkčapsek za fru-štek. Sla sem od dohtarja do doli-tarja. pa noben ni nič vedel, kaj da je z menoj — saj nekateri doh-tarji spolh nič ne vedo. Rila sem v vsake sorte špitslih in klinikah, po ni»ii vedeli, kje čevelj žuli mojo čudno bolezen. Tudi pri par ■dohtaricah sem bila, babe se pa še manj za-stopijo in tako neumno vprašujejo kot da bi imele dedea pred seboj. Ker me je pa le zbadaio in zbadaio, sem jaz povedala, kaj in kako, namreč, da ne grem nikamor, dokler mi operejšna ne napravijo, da bo erckrai gmah. Kar pogeldali so me in so rekli, da tako korajžne ženske ni-so še nikdar videli in so šli koj v birkve pisat, kakšna da sem in kakšno korajžo imam. Potem je pa prišel še ta velki dohtar, — tisti me j<> samo pogledal in je rekel: Olrajt. — Jaz sem se že malo kesala, ker inora človek pred operejšnom stradati in uganjajo ž njim še druge kome-die. da ga res vse veselje mine. Spomnila sem se. da bila pri nas nekoč ena operirana, pa je umrla. To =sem tudi dohtarju povedala, ki me je tako potolažil: — Seveda, ker je bila samo enkrat. Če bi jo mi dvakrat, bi bila zdrava. — Tisti dohtar je bil sploh jako prijazen. Drugi so se z nurskami okoli podili, on je pa pri inoji postelji -edel ter mi je razložil vso tido dohtarsko reč. Potem so me pa zvezali in me na vozičku odvedli v majhen cimerček. ki je nalašč za to. da »"loveka panajo. Najprej so so šivanko poprobali. pa ni šlo. nato s kapljicami in so mi rekli, naj štejem. Dohtarju sem preštela vse kocine, kar jih je imel pod nosom in na bradi, pa sem bila tako pri tic-bi kot takrat, ko mi forma n prinese klobuke nazaj. Takrat so si pa dohtarji nekaj po latovsko rekli. Eden je stopil k meni m mi položil na usta debelo cunjo. Tak duh je imela kot srajca, če je moj mož tri tedne ne preoblcče. Tedaj pa nisem nič več vedela, le po glavi mi je ropotalo in vse sorte se mi je bledlo, dokler se nisem na postelji zavedla. Pet dohtarjev je bilo krog mene. natančno sem jih videla in slišala, kaj so govorili. Pogovarjali so se, da je vse olrajt in da bom v treh dneh dobra. Dvakrat sem poskušala govoriti, pa nic in nič. — Britko sem zajokala in mi-slila sama pri sebi: — Čednega hudiča so ti napravili, jezik so ti odrezali, da .si še vsakdanjega kruha ne boš mogla služiti. — Tako se mislila in jokala, no, po par minutah sem pa jezik začutila, ki se je v istem hipu tudi omajal. Potem me je pa lotila taka strašna žeja, da bi magari tisto vino pila. ki ga moj dedec špara že par let. sama ne vem za čigav krst, pa ne dajo po špitalih niti kapljice po operejšnu. Ko sem šla, so se mi smejali in so rekH: — Le se kaj pridite. — Jaz ne kolnem rada, — k več jem takrat, ko me dedec jezi in jezi me -ckivjak vsa-k dan — pa sem si rekla : — Prmejduš, da nikdar več! — No, zdaj je pa že rs olrajt, le poglejte, kako lepo se je zacelilo. Nobenega srumfa ni. Hej, Zgaga, Zgaga, sem stopi, boš videl! Klobuk sem bil že med njenim predavanjem pripravil. Ko sem pa slišal to prijazno vabilo, sem že držal Za kljuko pri vratih. V naslednjih par sekundah sem bil *na cesti. Od tistega časa se za medicino nič yefc ne zanimam. .. ., ZAKAJ SO NASE POSlLJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izvirajo is poslovanja v velikem otatfn. pridejo našim strankam t korist. Naši stroški za psuamrmo nakazila so manJSI, vsM fo-Mr m cone pri nas niije kal pri agentu ali zavoda, ki mora podali Vašo nakaznico v iz vršenj« v New York. ■itn* našega poslovanja Je nedosegljiva, radi nateg* velikega prometa lahko vsdrtnjemo tako obširne zveze, da se posveta mite nalogam največjo pozornost. Našo denarne nakaznic« odpošljemo z vsakim brzoparal-too, M^ odplnjk iz New Yerka — tacaj bras zamude la tm- Naie cene so objavljene dbemo v listn "Glas Narod**. Za zneske nad fMfc— TaFnmmis primimo nižjo eeao, katera Vam radevolje ipnroflme pndno mm pcMjete mrieg. Mi imamo največ poslov a strankami izven New Torka, kar dokazuje, da se labfco okoristi a naftkn pmUisnjini vsak, pa najsibo ie taka dalei proč od poslovnega srediUa Amerike. IPofljite teraf Vala prthadajc dom«. pcftHjatov nam v izvriitev. yam state bank m C08TLAXDT BTBBIT, «EW TCttK \ G&Afi XAB0DA, 9L AVG. 192« H | KRATKA DNEVNA ZGODBA lgj| FRWOLIX ŽOLNA: Daleč od iumnego, varljivega sveta v prostrani KOrski krajini, kjer He mejita Bosna in Dalmacija, je zadovoljno živel na majhni domačiji kmet Lovro Jovie. Imel je — oproščena bodi beseda! — ženo in j" imel troje otrok. V staji mu je Ktalo dvoje govedi in nekaj drobnice. In še nni je bila v veliko pomoč mršava kljusa — na njenem hrbtu je -spravljal v.sako drugo sredo v bližnji trg tovor drv. Pol tovora je naseka! v svoji šumi, pol v sosedovi, bogme, grršniki smo vai! V trg sta imela s kljuso pet ur hoda; nazaj jih je bilo sedem, ker jima je pot šla navkreber. Drva je prodal, a za izkupiček kupil kave in sladkorja. Ostale skromne potrebščine života so vse pridelali doma. In je nad njim iti nad njegovo hišo počival blagor nebes. Bil je Lovro Jovie pobožen človek. Ne, kakor so pobožni v našiti krajih, da bi znal in zebra! n»'broj daljših in krajših molitvic. Do cerkve je bilo dve uri. ondu je gospodaril častni f rat ar, franjevae z junaškim brkom — kakor črno jagnje mu je visel brk izpod nosa navzdol. Častni fratar je bil dušam svojih ovčic dTber pastir; pa je bil zanesljiv svetovalec v gospodarskih stavan h tudi, lečnik v vseh boleznih od obsedenosti do srdo-bolja, in je bil svojim župljanom neustrašen glavar, kadar se je bilo treba zoper volka ali hajduka o-prijeti puške ali noža. Za učenje molitvic na izust ni v onih krajh prave prilike. Molitvice — da povem resnico — ni znal Lovro Jovič niti ene. Ali čemu molitvic, ko se je ves sleherni dan neprestano spominjal ljubega Boga! Vsaka druga beseda mu je bila "Boga mi" in "Boga ti", "ako Bog da" in "hvala Bogu". Tako mu je bila vsa govorica nič drugega nego sama dolga molitev, pa naj se je menil — oproščena bodi beseda! — z ženo 0 deci. naj sta moževala z mrša-vim konjem o kuj>eiji, naj je v trgu pazaril z ago za drva ali naj je govoril sam s seboj. Pokaš i! je slivo in .si dejal: " Bogme. rakija bo letošnje leto 1 juta: ako Bog da. Ali je bo premalo. Bogme, treba ho vzeti sliv za eno kad ali dve pri sosedu — niti zapazil ne bo, hvala Bogu!" In niso bile te besede pr^d ljubim Bogom nič slabše zapisane, nego da je izmolil najdaljšo molitvico na izust ali iz knjige, spisane od vešče cerkvene roke. II. Vnela se je vojna in se je razpasla pošast pa je tudi Lovru Jo- VOJNA LEOENDA vieu prišel glas: llajdi, brate, treba v vojake! Ni se upiral, ni pomišljal; kamor so mu pokazali, je »el — stopil je, kamor ao ga porinili, sedel je, kamor so ga posadili. Le včasih ne mu je zazdelo, da prav ne ravnajo z njim, ko ga snjejo in jksujejo, ki je človek, ustvarjen po božji podobi. Mislil si je, da ne molijo pravega Boga in ne poznajo prave vere, in se mu je videlo zaslužno delo, da jim ozmerja vero in krst in post. Pa le v mislih. Kajti bil je pri prost poljedelec, a vendar zdravega preudarka in ni maral, da karajoč drugega udari samega sebe s preglasno besedo. Videl je v vojakih mnogo novega, naučil se je čuda koristnih stvari. Bogme, ali bi znal častni fratar • laleč tam v domačem kraju odgovora, če bi strogi cufesfilar zarežal nad njim in ga vprašal na mah: "Koliko del ova ima maliher-Iepetir-gevera ?" Boga ti, nekoji niti brojiti ne znajo, kamoli da odgovore na tako pitanje! Ali Lovro Jovič zna brojiti pa se je tudi naučil: Maliher-lepetir-srevera ima sedem delov, hvala Bo- gu!" Ouksfler je bil uncut in še je vprašal: "Povej mi, brate z dolgimi ušesi, zakaj ima maliher-rc-petirgevera sedem delov, he?" Pa je veder moj Lovro Jovič tudi temu vprašanju odgovora: — "Zato, ako ne bi imela sedem delov. ne bi bila cela." In to .je istina kakor pred Bogom. Polk se je tedaj mudil na Reki, v bogatem trgovskem mestu ob Jadranu. Menaža je bil bolj pičla in kadar jih je mučil glad, so si pomagali, kakor so znali. III. Nenadoma pa se je moštvu izboljšala hrana in so ugibali in so uganili: skoro nas poženo na fronto. In je brez govorjenja in brez sklepanja po goli naravni sili zavladalo geslo: Žnri se, da živfs, dokler živiš! Tiste dni so čuda množile tatvine, primerilo se je tudi par ropov. Storilci so bili vsakikrat vojaki — toda vojak je podoben vojaku, poišči si pravega, kar vseh ne moreš zapreti! I moj Lovro Jovič se bi bil rad žuril in živel, ako Bog da, in mu je naneslo, da mu je v gneči pri stojnici ostalo v rokah jabolko in ga ni mogel plačati zaradi prehude gneče, hvala Bogn! In se je žuril, da živi, in je ugriznil v jabolko. Žuril se je, da živi, in j« grižljaj pogoltnil — ali ni bil dober. Ugriznil je z druge strani, Ker so bili redno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postreže ni, ker so prepričani o varnosti pri n&s naloženega denarja, ker lahko z Istim razpolagajo, kadar ga potrebujejo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovanje,' si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj — GLAVNI STAN v vseh bančnih poslih * domaČo SAKSER STATE BAAflff CJsrtlanJt Stiwi Nwf Tirit N« bogme tudi z druge strani jabolko tako — naj ga uživa sat anas peklenski! — E, trgovci na Reki so čudni ljudje: iz mila delajo jabolka in jih lepo pobarvajo rumeno in rdeče, da jih fantje kupujejo dekletom. Ali jed niso dobra.— Gori visoko nad Reko in nad morjem se dviga beli Trsat. Tam stoji in gleda daleč čez sivo mesto in sinje morje .slovita cerkev čudodelne Majke božje. Pri tej cerkvi je stal na straži moj Lovro Jovič in je bilo vroče kakor v peči. Pa so ga pobožne misli zvabile noter v mračno in hladno cerkev, da se pokloni čudodelni podobi. Naslikal jo je bil sam apostol Lu ka in kdor se v stiski s polnim zaupanjem obrne k njejr vsakdo pravijo, da je uslišan. Tako ne zna slikati danes noben slikar. Cerkev j« polna dokazov čudodelne pomoči, razodete na morju in na kopnem. Umetelno sestavljene jadrnice vise z obokov, slike na stenah kažejo in pripovedujejo nezaslišane stvari, dragocen nakit :z zlata in srebra, iz žlahtnega kamenja in iz pravih biserov priča o meri sile in o meri pomoči. Pa se je moj Lovro Jovič poklonil čudodelni podobi v sijaju zlata in srebra, v blišču biserov in dragega kamenja in je govoril tako: "Majčiea božja, ako znaš Boga, veruj mi, siromak sem, tužna mi bosanska majka! Ali sem pošten človek, tako ti Boga! Pa sem i tebi vsak čas dajal čast in slavo. Drugi so uneuti, bogme, tebe plujejo, Majčiea božja Eve mene Lov-ra Joviča, jaz te ne psnjem nikdar, razun ako bi bil pijan, hvala Bogu! Pa kako bom pijan jaz jadni človek, ko nimam ni za luk pare v žepu. Majčiea božja, pomozi mi! Znaš, kaj ti pravim — oni biserni džerdan mi lahko daš z vrata. Lepa si, bogme, i brez džerdama, lepa kakor rdeče jabolko na zeleni grani. Ne misli, da te varam, nego je istina! In tako mi vere, nikomur ne hodom nič povedal. Zakaj ako bi povedal, vši uneuti bi prišli in bi tu.ii' hoteli. Pa te uneuti kolnejo in psuj^io pijani in trezni. .Taz pa te ne bon. niti pijan, ako Bog da." Take molitve še ni bila čula cerkev trsatska. In ni bilo tačas druge žive duše v cerkvi. ' : iv. Še isti dan so ga imeli, prijeli so ga, ko je pri zlatarju na Corsu prodajal biserno ogrlje s čudodelne podobe na Trsatu. Vojaška patrolja ga je gnala v zapore; bili so zelo ogorčeni in so ga suvali s puškinimi kopiti: "Bu-dalo bosansko, da gre in na Corsn prodaja dragoceni držerdanl" Se bolj je bil ogorčen vojaški sodnik, ko mu je moj Lovro Jovič razlagal stvar. "Znaš, gospa-dine poglaviti, lahko mi veruješ, da džerdana nisem ukral," — in se je zaklel, naj pri tej priči osle pi in onemi, strela ga naj ubije in zemlja požre, če "je laž njegova beseda. Nego mu je džerdan podarila milost Majke božje. Siromak je in se ji je poklonil pa se ga je usmilila. S svojima la«tfni-ma svetima rokama si je odpela !r snela z belega vratu in mu ga dala : brate! V dobrem zdravju da mi ga uživaš! Uncut oni, kateri bi ti ga zavidal!" lil se je zaklel: na Veliki petek naj j* meso rodnega sina, ako ni vse tako res. In je to najhujša kletejr kar jih zmore ponosna Bosna. Vojaški sodnik ni bil nafr vere, njegovemu nosu ni dišat bosenski človek, ljutila ga je opravičba jad- * i nega Lovra Ali ni mogel drugače in je nenavadni dogodek sporočil generalu. General pa j« bil stara pofteem grča, vojaki so um bili kakor d*- j ea in poBul je in tislal vojak« is Bosne. Poslušal je sodnika pa je mežiknil z desnim očesom — tako je imel navado — in je dejal: "Mladi prijatelj, stvar ni tako preprosta, kakor mislite. Mož se zagovarja s čudežem. Čudeži spadajo v resort svete cerkve. Treba, da slisimo, kaj poreče Prevzv:*e-nost.,f Ljubil pa ni Prevzvišeno-sti, ker je snmil, da Prevzvišenost pošilja na Dnnaj tajna poročila. SeSla rta se in general je Pre-vzviienenra razložil izredni dogodek. Prevzvišenj se je ljudomilo smehljal in je mižal — zoprno mu je bilo gledati generalsko mežikanje z desnim očesom. Pa ko je general končal, se je Prevzvišenost zamaknila v sklenjene prste svojih belih rok in je izjavila počasi in s preudarkom: Po naukih svete cerkve da so se čudeži godili in ni ovire, da se Še gode. Objektivno da tedaj ni nemogoče, kar pripoveduje mož. — Vendar ni običajno in zato komaj verjetno, da bi bila Mati božja na tak neposreden in tako rekoč v imovino cerkve posegajoč način iz- | kazala svojo milost. Materi božji da je na razpolago dovolj drugih korektnejših potov: dobitek v loteriji, nenadna dedščina.... "Prevzviaenost," ga je prekinil general, "pa če mož ne stavi v loterijo in če nima bogatih sorodnikov — kako naj zadene, kako naj deduje?*" "Pri Bogu ni nič nemogoče!" je dejala Prevzvišenost s povzdig-njenim glasom. V. General je ukazal, da se džerdan vrne cerkvi in Lovro Jovič s prvim transportom pošlje na fronto: če mu bo tudi tam Majka božja enako mila, dobro zanj! V dnevjiem povelju pa je dal razglasiti moštvu: Pod najstrožjo kaznijo je moštvu prepovedano in naj se nikdar ne predrzne, da bi prosilo Mater božjo trsatsko za katerokoli dragocenost, ki jih ima na sobi. Niti ne sme pod najstrožjo kaznijo moštvo sprejeti takega darila, pa da bi mu ga ponjuala Mat: božja trsatska i sama od sebe pravice podarjat! onih ^dragoceno- sti, ker niso njena last, ampak so last cerkve. J Nove Kranjsko-Slovenske " Columbia plošče k i y p== -—-1 MOŠKI KVARTET JADRAN" , llfal—fl.!3 68G06-F \ Spomin na vojaštvo, 1. Od " ( Spomin na vojaštvo. 2. d«; i ' 1Mb—75e "5087-F ) Tiha Luna t D. Jenko) ~ ) Rojakom >D Jrnko) ' ' W 25088-F i Tj,krat v star,h £a«ih t " ° "J Pozdrav r NTLLI ROMANI in ORCHESTRA i 1*Q83-F ' Ri,mo^^• Valrek i Mabel Wayne) % / The Seashore. Valček f EDITH LORANDS ORCHESTRA t Magična sirena. Valček (Ualdteu/el) I,U84-Ir J Dunajski bomboni. Valček ' (Joharm Strauss) E. J AH HI.'S NOVELTY ORCHESTRA 12085-F * Anne Marije prvi ples. ValCek C * ( Aeropfanski Valček . , g ČLANI KVARTETA JADRAN s spremljanjem orkestra 25084-F -! Nočni čovaJ ( Pevec na Note MARTf IDOVICH in .JOSEPHINE LACSCHE, Due* Skladba Dr. Wm. J. Luusche " 25085-F ! CinBe.-Con0e. f So Pticice Zeran« ~ 23079-F ) °aniclA , I ~ _ V. J • , ^ Domače Pesmi f 25076-F \ f" ,et in ,pof f LJubca moja ANTON SHCBEL. Bariton s spremi je van jem orkestra ^5086-F ^ Kikefjco Prodala Bom i Gor Čez Jezero « F^ HOVER BRATA " 'V 't '» 25078-F i Dunaj Ostane Dunaj. Koračnica ' w i Neverna Ančka. Valček .t" V Sokolska koračnica ! j g „dO<4-F ^ Kde Je mQja Ljubicai ValCek ? I 'Schubert Centennial-Organized bq Columbia PhonographComp«*| ^ t fivv these reecrtfs from your focdic^/er or arcterly Merit from nearest deafer and fyrXmpfefe Cafa/ogue. COLUMBIA. PHONOGRAPH COMPANY. New York City. Columbia,^Records i R/ttn fif^ie hiA \HHl £iecft*cvily . 1; j vajanje toplotf. Ta pla.st je nekakšen aparat, ki absorbira toplotne žarke, ko/a >arna pa je nekakšen transformator, ki spreminja pre-žarko solneno .svetlobo, zlasti pa tako zvane ultravijoletne žarke v toplotne žarke. To spreminjanje ■se vrši j)aasobnost izgubljati in tako nam postane razumljivo, zakaj prenašajo % beli '"črnci" .soInT-ne učinke slabše nego tisti, ki so zmerno ogoreli in ki so se samo polagoma privajali solneu. In s tem je povedano za tiste, ki znajo mislite, vse. ADVERTISE IN GLAS NARODA *----' • . Pratik in |] ^Co 16 rj inuuno ie nekaj ▼ zalogi Pratika stand 25 centor. Koledar pa 00 centov. Koledar ima leto« izredno zanimivo vaebinol. razprave, povesti, alike, iala, zanimivosti itd. Blaznikova Pratika je našim rojakom jako priljubljena. Se t ata-rem kcajtz eo je bili vajeni in }e tndi tnkaj ne morejo pngrnjatt Naročite tako]L Blovenie PabUdriMf Gomptof, H Ctartlandk St, New York ____ « NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOSCE 10 Indies po 75c. ČLANI KVARTETA "JADRAN" g spran* *9vaajaa orkestra, ssaatr arija ! On se je dvignil, jo prijel v svoji r^ki, ter jo poljubil z velikim navdušenjem. 'Nepričakovan šum pa ju je ločil. Pere Oriol je stopil noter ter irl na oba m presenečenimi očmi. Nato pa je divje zakričal: — A. Bougrre! A, Bougrre! Divjak! Sarlota je pobegnila in oba moška sta si stala nasproti. Paul, |to trenutku zadrege, je skušal popasniti celo stvar. — .Moti Dicn, gospod, Mon Dieu, jaz sem se zares obnašal kot . .. Stari mož pa g« ni poslušal. Srd, divji srd se ga je polastil, ko je stopil proti Hretignvju n stisnjenimi jw^tmi ter panavljal: — A, Bongrre! Divjak! Ko sta bila nato lice proti licu, ga je prijel za vrat z obema žulje-vima kmečkima rokama. Oni drugi, ki je bil prav tako velik in mo-run ter boljše izurjen v telovadbi, pa se je oprostil oprijema kmeta z enim samim sunkom, ga pritisnil proti zidu ter rekel: — Poslušajte, IVre Oriol, tu ni časa za naju. da se boriva, temveč da prideva do sporazuma. Jaz sem obje! vašo hčerko, to je res ter vam prisegam, da je bilo to prvič in da -se želim |>oročiti ž njo. Stari mož, k njega telesna nasilnost je izginila vsled spopoda z mlajšim, a kojega srd ni izginil, je zastokal: — - Alia, tako torej! Vi hočete ukrasti mojo hčerko, vi hočete njen denar! O, vi slepar! To je bilo vse, kar je prihjalo iz njegovega srca. Ni še mogel potolažiti samega sebe radi izgube dote, katero je obljubil svoji starejši hčeri, radi vinogradov, ki bodo padli v roke teh Parižanov. Su-mičil je sedaj (Jontranovo potrebo denarja, Andermattovo pretka-t ost ter pozabil popolnoma na veliko srečo, katero mu je prinesel bankir. Izsili] j«> svoj žolč in tajno jezo na vse te zlobneže, ki mu niso več pustili spati v miru. Vse te očitke je zalučal Paulu v obraz ter mu rekel, da ima nakane proti njegovi lastnini, da je slepar in da bo vzel Šarloto, da se polasti njegove zemlje. Oni drugi pa je l&nalu postal nestrpen ter mu zabrusil v obraz: — Jaz sem bogatejši kot ste vi, stari osel, pri mo.ii veri! Jaz bi vam dajal denar. « Stari mož je prenehal, neveren, a pozoren, nakar je pričel s po-tolažetiim glasom obnavljati svoje obdolžitve. Paul je sedaj odgovarjal ter pojasnil svoje stališče. Stavil je predlog, da vzame hčerko, ne da bi vprašal za kako doto. Pere Oriol je zmajeval z glavo, mu pustil ponoviti, a še vedno ni mogel razumeti. Za njega je bil Paul še vedno človek bres centa na svetu, beden item a nič in postopač! 9 Bretignv, ves iz sebe. mu je vrgel v obraz naslednje besede: — Jaz imam vendar več kot sto in dvajset tisoč frankov dohodkov, vi stari idiot! Ali razumete! — Tri milijone! —Naenkart pa je oni drugi vprašal: — Ali hočete napisati to na kos papirja? — Uotovo, bom napisal! — In vi boste podpisali' — Gotovo bom podpisal. — Na kos notarskega papirja? — Da. gotovo, na kos notarskega pairja! Nato je vstal, odprl predal svoje mizice ter potegnil ven dva kosa papirja, opremljenega z državnim pečatom. Nato si je ogledal kontrakt, katerega je zahteval od njega Andenmatt pred par dnevi ter sestavil Čudno poročno obljubo, pod pogojem, da so trije milijo-ri zajamčeni od ženina. Vse to je moral podpisati Bretignv. Ko je prišel Paul skozi vrata, se mu je zdelo, da se svet ne suče več v isto smer. Bil je zaročen, kljub samemu sebi. kljub njej. od enega onih slučajev, onih trikov okoliščin, ki. vam vedno zastavljajo pot bega. Mrmral je: — Kakšna beda^toča! Nato pa si je mrsli: — Hm. mogoče pa bi ne našel nobene boljše na celem svetu! V dnu svojega srca pa se je čutil srečnim nad to zanjko usode. < ŠESTO. POGLAVJE. Presenetljivi rarvoji. Jut ro naslednjega dne se je pričelo zelo slabo za Andermatta. Ko je dospel v kopališko napravo, je izvedel, da je M. Aubrv-Pa-steur umrl tekom noči na kapi v Grand hotelu. Razven dejstva, da mu je bil inžinir zelo koristen radi svoje znanstvene vednosti, je bilo zelo obžalovanja vredno, da je umrl invalid na bolezni, radi katere se je prišel zdravit in sicer na viške tsezije. Ban'kir, zelo vznemirjen, je hodil gorindol po uradu odsotnega inšpektorja ter razmišljal o načinu, kako bi se dalo prikriti bole-j zen ko je vstopil naenkrat zelo bledega obraza zdravniški inšpek. tor ter rekel: — Ali veste obžalovanja vredno novico! — Da, smrt M. Aubre-Pa-steurja. — Ne, beg dr. Mazellija s hčerko profesorja Cloche! Andermatt je čutil, kako ga obliva mrzla zona. — Kaj? Vi pravite .., — O, moj dragi gospod, to je strašna katastrofa, unieljiv udarec ! Sedel je, si obrisal čelo ter povedal nato dejsva, kot jih je izve-' dal od Petrus Martela. ki jih je -izvabil direktno od služabnika profesorja. Ta Mazelli je neumorno dvoril čedni, rdečelasi vdovi, ki je bi-j h navadna koketka in ko je prvi mož je umrl za jetiko. M. Cloche, ki je uganil načrte italijanskega doktorja, i mi je res odleglo. Tudi v .tej vasi ni bilo dobiti stanovanja. Za silo sva ddhila v šolskem poslopju streho in ob 2.uri ponoči sva šla naprej proti Cavambe, kamor sva prispela ob 2. popoldne. ~~ Bližajoč s temu mestecu sva že od daleč, začula iz mestA godbo.- Poprašam mimoidoče " indyanc*. kaj to pomeni, nakar mi dopove- . dujejo le o nekakih voleh jn hi- . kih. Ni mi šlo.'v: gfcrvo. kaj imajo voli opraviti z godbo. Ko prideva v mesto je bilo po ulicah vse.prazno, poslopja vse zaprta, le s trga se je čulo kričanje, godba, rajanje itd. V bližini trga dobiva v hotelu prenočišče, cia sva spravila svoje nahrbtnike. Od tu takoj že iz velike radovednosti pa nisem mogel skozi. Podam se nazaj, ter dobim stražnika. katerega poprašam po g. komisarju. da se mu predstavim. No • stražnik je pa kmalu naredil prostor da sva prišla črez ograjo in na drugo stran v poslopje policije. Tu sem šele zvedel kak praznik imajo. Bila je otvoritev železniške proge Quito-Cayambe, ter so za to , slavnost priredili bikoiborbe. Toda tu niso bili izučeni bikoborbei, tem več domačini. Posebno Indijanci i-majo s tem veselje. Naj Vam opišem nekoliko tudi to slavnost. kar sem zvedel od tarn ošn j eg-a komisarja ter videl tu Ji sam. Omenil sem že, da so ogradili velik trg pred hišami z močno r grajo in napravili areno. Za to slavnost so dale Haciende Muyu- j ca in Changala vsaka po 50 bikov in volov, kojih nekateri so bili popolnoma divji. Tako so prignali z lasami vsake četrt ure drugega , bike v ta prostor jezdci in ga spu- i stili. Ko je bilo žival prosta je se- -i veda začela divjati na vse strani, i in Indijanci kakor domačni so šli » proti njej s svojimi plašči. Nekateremu se je posrečilo, da se je dobro branil s plaščem, ko sc je bik z tuljenjem zaletaval v:njega, največ pa jih je nasadil na.roge ter jih povaljal v prahu. V dobri uri, kar sem bil navzoč, so nesli iz prostora 5 ljudi na pol mrtvih. Mnogo jih je pa bilo, ki so bili samo malo poškodovani. Kadar je bik katerega prav pošteno premi-kastil, tedaj so šele vsi ljudje vpili, kako je bilo lepo, se smejali in ploskali. Tudi meni so ponujali plašč, če se hočem igrati, pa sem se jim prav lepo zahvalil. To slavnost so praznovali na ta način 2 dni, v soboto in v nedeljo. Posebo v nedeljo so prihajali ljudje iz vseh krajev gledat te primitivne bikoborbe. jaz in moj tovariš pa sva šla po beli cestici mimo jezera San Paulo v Tavalo in- odtod okoli ponosno stoječe gore Cotaca-ehi (6700 m. mors, viš.) v mesto Ibarra od koder Vas iskreno pozdravljava. PRIPOROČILO V Cleveland, Ohio je odpotoval ltr. Jože Zelene, ki bo pobiral naročnino za Gla. Naroda, sprejemal naročila za knji ge itd. Rojakom ga toplo priporočamo Iz Clevelanda se bo podal tudi po • dragih slovenskih naselbinah, kar bo pravočasno objavljeno. Uprav« Olaa Naroda. • Posor titatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". s tem boste ustregli vsem. I ' Win** Narab*. '—■ 1 I I. I ......—I^PI ■ lil n» I Kratenja tvarnikov Shipping Hem 1. »«pUwhr«: ; Part«, Havre (j. a. M.) ] Bclfcnbtnd. Cherbourg, Antwirpcn i Hamburg. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam Boulogns iur Mer, Rotterdam 4« septembra t Resolute, Cherbourg. Hamburg S. Mpttmbn: Mauritania. Cherbourg frw. Harding, Cherbourg S. MpUmbra: . lie d® Prance. Havre (1 A. M.) Homeric, Cherbourg Minnewaska. Cherbourg Pen d land, Cherbourg Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg Columbus, Cherbourg, Bremen Conte Grande, Xapoli Genova , . Rotterdam, Boulfn« rur Mer, Rotterdam 12. septembra: Aquitania, Cherbourg ; Pres. Roosevelt, Cherbourg 14. septembra: Republic. Cherbourg, Bremen. 15. septembra: Franc. Havre (1 A. M ) Majestic. Cherbourg Lapland, Cherbourg Antwerpen New York, Cherbourg, Hamburg Levi than. Cherbourg Augustus. Xapoli. Oenm-a. (Prvif nov parnik.) IS. septembra: Orinoco, Hamburg, direktno 1t. septembra: Berengaria, Cherbourg. Skupno potovanje. George Washington, Cherbourg. Bremen 30. septembra: Stuttgart, Bremen Colombo, Palmero. Kapoli, Genova 21. septembra: Saturnia, Trst 22. septsmbra: Paris. Havre (1 A. M ) Olympic, Cherbourg Arabic,.Cherbourg. An'.werpen Wlnnetonka, Cherbourg Deutschland. Cherbourg. Hamburg Berlin, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 25; septembra": Retinace, Cherbourg, Hamburg 2«. septembra: Mauret'ania. Cherbourg 27. septembra: Dresden, Cherbourg, Bremen tt. septembra: America. Cherbourg. Bremen 2S. septembra:" He. de France. Havre (1 A. M.) Homeric. Cherbourg Belgenland. Cherbourg, Antwerpen Conte Grande, N'apoli. r.nova Veendam, Boulogne, sur Mer. Rotterdam Poroka. Poročil se je r Ljubljaui Slavko 'XJdig-.a sin g-inunazij. ravnate-ja v pok-oju z Anico Šturmovo* tčerko advokata dr. K. Šturma. ODDA SE LEPO SOBO [vema Slovencema kakor tudi hra-i io pri slovenski družini. Vprašaj-e pri: 'Super. Mrs. Snhar, 41 W. 144. St., Hew York, N. Y. (2x 31&I) ' seznami knjig, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vajva««, roman •«••«»*••»*•%■..• Jtš .........................Ji Is Mel prtrmt, Banka rt. .1» Izbrani spisi HJnke Mn« JI Knjiga a lepe« vedenj«, g*, varjenja In iseebnti liv. tjenjo, Bonton ........... 1.9% Liberalize«............... Materija lo Boerfija, CermelJ .71 ©trad Sotaea, Pregelj, t v. L— todhedoiftd In Idejni ntea»elJ1< tcM rnskegm realizaa — (Prijatelj)- LŽg Prava la revolucija, — Leo Pita mle Jg 8e«e*Je, Cehov .......... M Tlgrevl sebje, Maurice La* .................. M ▼•Jeks n Tarikea ...... M Pewrt v peesl, 49. t v. .. M Hirtnfktrl, Stritar,jft Tri Iggeuiti • cazpela. a Zeyer, t. v.............. Jg Ha**.................... Tečem plin. Kmetova .. jft Uvod v FUsmOJs, Veber .. 1,— turni ta Vera. vedoslovna Stadija, Veber ......... = 1— ItebarsU .•••,.«,,,<• ^Jl Ivtfa It. UbaMttt, povest JI IOII t Igra v S. dejanja «•«••* .71 v g. dejanjih ............ Jg lljil* MMdafr »ravUlea. ^ dajanj Bfcipsh. bwitdlja -v ». deja. ■Jih ................... ,7g ?flha draau v t dejaajlh .H draaMi v g dejanjih Jf "OLA8 HA&OBA" •SOortUndtm* 1 .... ; .vjt * ___i______ 19. oktobra: Pres. Wilson Trat Resolute, Cherbourg. Himbnrf Aquitania, Cherbourg Pre«. Harding, Cherbourg, BrnAM S. oktobra: France, Havre (1 A M ) Slajeetlc. Cherbourg. Pen n land. Cherbourg. Antwerpaa Mlnnewaska. Cherbourg --- Hamburg, Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg. Bremen Columbus. Cherbourg. Bremen Roma, Xapoli. Gsnova 10. oktobra: Berengnxla, Cherbourg .Prea. Roosevelt. Cherbourg, Bra-men. 13. oktsbra: Paris Havre (1 A. M.) Olympic, Cherbourg Lapland, Cherbourg Laplarxl. Cherbourg Albert Bail in. Cherbourg Hamburg Conte Granu.t. Napoli, Genova Rotterdam. Bolougne sur Mer, Rotterdam 17. oktobra: Msuretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Bremen 20. oktobra lie de France, Ha era (1 A M.) Honrrelc. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Mlnnetonka. Cherbtnirg New York Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus. Xapoli, Ge.iova New Amsterdam, Boulogne sur Msr Rotterdam 23. oktobra: Reliance. Cherbourg, Hamburg 24 oktobra: Aquitania. Cherbourg Levlathaj), Cherbourg, Brcnisn ' 25. oktobra: Dresden. Cherbourg, Bremen : ST: t- oktobra: France, Havre (1 A. M-) Saturnia. Trst Majestic, Cherbourg neutsrhland, Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer,- Rotterdam *. ■ 31. oktobra: Berengaria. Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg. Brenften 16 DNI PREKO OCEANA1 Nsjkrajia In nsjbetj ugodna pot aa potovanja na ogromnih oarnlkihi Paris — 31. avg, — 21. sept, lie de France 7. sept,; 28. sept.I France — 14. sept. — 8. oktJ (Ob polnoči.) Nsjkrajia pot po železnici. Vsakdo | Je v posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in a'avnaj francoska kuhinja. Izredno piske cene. JL VpraJaJts kateret^koli - f&L ppoblsaespega agenta ajl ^ FRENCH LINE wKj' —if State street, --KMB1, Hew Yori^ W, Y. Ki»ko se potuje v • ■ •• • •" - »■ ,j stari kraj in nazal v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t stari kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in druglb stvareh. Vgled nafie dolgoletne is-kuSnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, *edno le prvovrstne brzopernike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti sf morajo dovoljenje alt permit Is Washingtooa, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem In to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselniSkega komisarja. Glasom odredbe, ki Je Stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne po3Jje permit po poŠt!, ampak ga.mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlSkl Tira d ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave ar morejo ameriški državljani dobiti svoje žen« ln ne|K>ročene otroke Izpod 2\. leta ter ameriSke državljanke svoje može s . katerimi so bUe pred. 1. -junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvo^a snaša fie vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, kj so -se po 1. Junija 1928. leta porodil ln poljedelci, oziroma žene - ln ■ neporočeni otroci Izpod 21. leta onih ne-dritevljanov, ki so bili postavno pripuSčenl ▼ to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov« kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brev vsake prednosti v Isti, pa m ne sprejema nlkakQi proteoj sa a me-' rfkanake vlzeje. SAKSER STATE BANK . CWrlhaat'StAM, " NEW; TOSK