pUl GLAS NARODA S
J^L \ X	ll|	flflaveetryAmerilcL	toAJTI, KAB VAS ZANIHA
+ —__miwtmv* M Bew< Cla» lUttfT	tttfc. l»4t »t P-l Om<* m New twfc. M. 1, —Art faajw Mvtfc tr<, 1«T».- -----
No. 53. — Y o3.	(Telephone: CHefaea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, MARCH 19, 1943. — PETEK, 19. MARCA, 1943	~ VOLUME LL — LETNIK IX
TBI NEMŠKE PODMORNICE POTOPLJENE
. Angleška admiratfteta je naznanila, da se je zavezniški konvoj v februarju na severnem Atlantiku v razburkanem morju 72 ur boril s celim krdelom nemških podmornic.
Admiraliteta priznava, ia je konvoj imel izgube, da pa so bile potopljene tri podmornice. Najvažnejšo vlogo v tem boju je igral bivši ameriški rušilec Branch, ki eo dale Združeni države Angliji in je bil prekrščen na Beverly.
Bilo je 14 podmornic, ki so napadle konvoj. Ko je rušilec Beverly zagledal neko veliko podmornico, se je takoj pripravil na 'boj. Podmornica se je takoj potopila, toda rušilec je vrgel glofcočinsko bombo, nakar je prišla podmornica zopet na površje, tedaj pa je rušilec z vso silo zavoztl vanjo in se je prevrnila. Nemiški mornarji so poskakali v morje in mnogo jih je rušilec potopil. Zatem pa je topovski strel rušitca podmornico potopil.
10 SLOVENCEV, 7 HRVATOV JE BILO ZADUŠE NIH V BEARCREEK ROVU 27. FEBRUARJA
Eksploziji plina v rovu v Bearcreeku, Mbnt., je vzela življenje 74 rudarjem. 'Med tem je bilo 17 Slovencev in Hrvatov. Slovenske žrtve f*> sledeče: — John Koprivsek, Fred Ra^bor-šek, Frank Starčev ič; člani društva- 81 SNPJ; Ignac Marines in Joihn Meden, člana. flru-£tva 112 SNPJ; dalje Joe Ma-ja, Louis Kuhar, Viljem Slabyt Frank Pajnič in John Hodnik. Hrvaške žrtve: Frank Mavric, Jack Mavric, John S udar, Martin Ratkovič, Vid Zaputil, An-dro Jordan in Sam Borovič.
Ets^plozija se je izvršila dne
27. februarja.
Naoiji pravijo, da bo na meji Maroka pripravljene španske čete
London, 17. marca. — Nacij-ski ratdijo v Parizu je dejal, da so ameriške čete tekom zadnjih par tednov precej dobro utrdile frontno mejo ob francoskem in španskem Maroku.
Rečeno je bilo istočasno tudi, d'3 se nahajajo ob meji španskega Maroka udarne čete španske armade, ter da je nedavna parada teh čet pokazala, da &o opremljene z najmodernejšim orožjem. Radijska oddaja je tudi omenila, da se v španskem Maroku vzdržuje stenje pripravljenosti odkar so zavezniške čete invadirale Severno A-friko.
Franco izdal dekret smrtne kazni za vse protidržavne prestopke
l Madrid, 16. marca. — Oene-ralisimo Franco je danes pod-[ pisal zakon, po katerem bodo i' zapadli obravnavi na vojaškem . j sodiščn vsi oni, ki ibi bila spo-, znani krivim "zločinov in prestopkov, ki imajo vidne posle« dice v javnem življenju." Take prestopke se bo smatralo za dejansko upornost in se bo vse prizadete kaznovalo s smrtjo.
Ta izredno ostra odredba je [ Ihila izdana, da ,se obračuna z vsemi, ki širijo nezaželjive go-, vorice, posedujejo orožje brez , dovoljenja, ščuvajo na odpor, ^ sabotirajo ali povzročajo politične stavke in vse one, ki s političnimi, socialnimi ali terorističnimi motivi poškodujejo bo-• disi osebe ali imetje. l Nov dekret je amjostrc^i o<I vseh, kar je fttflo uvedeVh V Španiji izza civilne vojno.
Načrti za povojno prehrano pogažene Evrope izdelani
London. — Ako se sodi po načrtih, ki so že v teku, se bodejo tozadevni organi skušali ogniti napalti, katero se je zakrivilo po zadnji vojni v vprašanju prehrane ljudstev, ki so ostala brez vsega, ko so se zaključile bitke na raznih frontah.
Po zadnji vojai ge je najprej poslalo v Evropf mnogo živine in drugih za kmetovanje potrebnih živali, a izkazalo se je, da tamkaj ni bifcp krme za o-hrano teh živali in tako so morali fino .plemensko živino in druge živali poljjati za hrano. To se to pot ne jKne ponoviti.
Eden od zavezniških vešča-kov na tem pol julSir John Rus-sel, je izdelal v iem oziru približno takle naert:
"Hrano naj j>ošlje v zdaj zasedene deželei takoj po pregnan ju Nemcev p zasedenih krajev in pri terii se mora gledati, da bo vse prejeno točno, zakaj ljudstva fpodjarmijen'h dežel so strta od gladovanja in naglo padajo v stanje, zbog katerega jim ne bo, mogoče veliko pomagati pri rekonstrukciji dežele ali pa njih lastnih življenj.
"Breme prahi<HM m rekonstrukcije bo torej padlo na rame britskih, cmeriških in zavezniških tozadevnih veščakov sploh oziroma tudi veščakov iz samih zasedenih dežel.
"Najvažnejše bo, da se prične takoj obnavljati poljedelstvo, in ^ poskrbi za pridelavo pridelkov, ki so bogati na hranilni vrednoti, da si bodo mogli naro-
(Nadaljevanje na 4. str.)
Ruska fronta
Nemci so vstavljeni ob Donecu
'Moskovski radio naznanja, da nemška in fanterija in tanki z vso silo napadajo ob Donecu, da bi se zopet polastili krajev, ki so jih prejšnji efean izgubili, toda so bili vsi napadi odbiti. Posebno napadajo Nemci.okoli Ougujeva, 22 milj jugovzhodno od Harkova, toda ruske črte ne morejo prebiti m tudi ne morejo zavzeti kaj zemlje.
"Nemci neprestano in neumorno napadajo, da bi zlomili naše postojanke," pravi poročilo ruskega vrhovneiga (poveljstvo. "Vsi, napadi so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika."
Na osrednji fronti pa se rdeča armada stalno pomika proti . močno utrjenemu Smolensku. ; Ruski oddelek, ki prodira , proiti Vijazma-Smolensk železnici, je osvobodil več utrjenih . krajev ter uničil celo nemško . garnizijo, ker se ni hotela podati.
Opoldansko rusko poročilo pravi, da je rdeča armada juž-
>	no od Bigelija osvobodila 32 . krajev. Rusi proti Smolensku » prodirajo od tjeh strani: od i severovzhoda olb Vijazma-Smo-
-	tensk železnici in tretja armada .,od jugovzhoda.
V boje ob Donecu so Rusi vrgli mnogo aeroplanov, ki se bo-
-	re proti nemškim strm ogla v-
-	cem, Jri v majhnih sknpdnah
-	skušajo naribitS. ruske artilerij-
>	ske baterije. Rusi stormoviki pa napadajo nemške tanke.
bodo zavezniki vrnili (Nemčiji milo za drago. Delavcem je bilo nasvetoviano, natj gredo ven iz mesta na deželo.
Radijska postaja je pričela dajati tudi natančno poročilo o dostavljanju plina na rusko fronto, toda v tisem hipu so nastale hude motnje, tako da niti vešči in vajeni poslušalci krat-kovalnih postaj UP niso mogli prav razumeti poročila o tem. Povzeli so le toliko, da sta bila od 16. januarja poslana vsak dan dva vlaka zapečatenih vagonov iz Manheima v Nemčiji v smeri proti Minsku, blizu poljske meje na Moskva-Srao-lensk-Varšava železniški progi.
V zapečatenih vagon;h je bil plin imenovmn *'Modri križ" ter že neke druge vrste -plin, katerega imena pa zaradi motenj niso mogli prav ujeti.
Taikozvani "German Workers" podtalni radio, ki trdi, da oddaja svoje nemške programe od neikod v Nemčiji, je pretekli torek naznanil, da je Hitler v redu za uporabo plina na vzhodni fronti, če bo izgledalo, da se bl;ža Nemčiji popolen vojaški polom.
"»Seveda bo deset ur potem, ko bo Hitler pričel rabiti plin, pričela tudi na za-padu zavezniška plinska vojna, "je nagla-sil radio, ki je pristav 1, da je Hitlerju to znano ali njemu 9e gre predvsem z$o, da docela preseneti sovražnika na vzhodu. in to je treba preprečiti.
Radijska oddaja je bila zabeležena po FP. in mod drugmi je bilo tekom oddaje rečeno, da morajo vsi delavci vojne industrije v Nemčiji nemudoma zapustiti tovarne, ko bo pričel Hitler s plinsko vojno, kajti v tem shsčaju je pričakovati, da
NACIJI SE PRIPRAVLJAJO NA PLINSKO VOJNO
Včeraj so Amerfkanci napredovali 39 milj ter zavzli strateško zelo važno mesto Gafso ter prodirajo dalje proti £1 Guettar, od koder je samo še 72 milj do Gabesa ob morju. Do sedaj so Amerikancti že zavzeli večino ozemlja, |ki jim ga je prejšnji mesec vzel feldmarial Rommel.
Italjaaii so se umaknili iz Gafsa, ne da bi se kaj posebno branili .Armada, ki se je umaknila iz Gafse, se je utrdila severno od: El Ouettarja in jo ameriška art i le rija obstreljuje. Ameriška artileri ja s tanki išče sovražnika po širni puščavi za-padno od Et Ouettarja in Chott el Ouettarja ter v Orbaa po-gorju.
Associated Press poroča, da so AmerikancI že zavzeli El Guettar in prodrli že do Sene-da, 12 milj dalje proti vzhodu, kjer so se že Amerikanci borili, predno je feldmaršal Rommel prejšnji me*ec vdaril skozi Paid proluKZ.
Sto milj nižje proti jugu od Gafse pa angleška osma armada, ki je največja nesreča za feldmaršala Rommela, izboljšala svoje postojanke na svojem pevernem krilu, prednje straže na ljužnem krilu ipa vedno vznemirjajo sovražnike in so vjele več Nemcev in Italijanov.
Privatna poročila, ki so pri-šla na "New York Times", pravijo, <fx pomenijo fiedanje operacije v Tuniziji dolgo pričakovano veliko zavezniško ofenzivo.
Oeisče je pričelo ofenzivo samo na severu, kjer sta dva nemška bataljona ob devetih dopoldne nar>»dla Tamera oesto. Po vroč h bojih so se Anjgleži nekoliko no&kniliy
Popoldne so Angleži pričeli « protinapadom ter so zopet pridobili ozemlje, ki so ga prej izgubili. Na teny kraju se boji nadaljujejo, toda operacije ovira debelo blato.
Ameriški armadi, ki je zavzela Gaf^o, poveljuje general G. S. Patton, ki je nadomestil generala Lloyda R. Fredendalla.
El Guettar leži ob križišču 2 cest, katerih ena pelje jugovzhodno proti Oaibesu, iki je glavno pristanišča za zalaganje o-siske armade db Mareth utrjeni črt L Druga oe*ta pa teče v Ma-hares, ki je tudi ob morju. Ni-kakega dvoma ni, da bi sovražnik prepustil takfo važno mesto 7Jitn se m*>re v. v«;o rm+n-
Premogarska zadeva pHdie pred WLB prihodnji teden
Washington, 18. marca. — Spor med premogarji in lastniki rudnikov na polju mehkega premoga bo moral biti predložen v rešitev War Labor Boardu ako ne bo dosežen sporazum do prihodnjega tedna.
VELIKA AMERIŠKA ZMAGA
potrebno čim hitreje rešiti to situacijo.
*
Waahingon, 18. marca. — Predsednik AFL., Wm. Green je napadel Austiin-Waodswor-thovo predlogo za obvezno v poklican je delavcev za vojno produkcijo. Dejal je, da bi vpeljava takega zakona vodila do enakih delavskih in socialnih raz-Ji mer, kakor jih imajo sedaj osi-ščne dežele, kjer delavci več ne delajo ampak sužnji jo v pravem pomenu te besede.
Predloga, ki se imen?u je Predloga za narodno službovanje, bi dala vladi, ako bi bila sprejeta moč, da vpokliče in pošlje delavce kjerkoli bi bili potrebni. Z nekaterimi izjemami bi bila odredba veljavna za ženske od 18 do 49 let in za moške od 18 do 64 let.
Rooseveltova dvojica poročena 38 let
Washington," 17. marca. — Danes sta predsednik in njegova e«progii praznovala 38-letni-co svoje poroke, toda brez vsega »uma, in rečeno je bilo, da bo najbrž za to priliko povabljenih k večerji par ožjih prijatelljev in to bo vsa gosltija na ta račun.
Velike zmešnjave v Sofiji
ONA poroča iz Berna, dne 14. maroa, da v Sofiji izhajajoči časopis Slovo iporoča, da se nahaja v bolgarski prestolnici petina, 100,000 od 500,000, prebivalcev brez dokumentov, to-, rej takih, ki pri policiji niso registrirani.
Časopis povdar ja, da je to o-gromno število nerednega prebivalstva »izvor mnogih zmešnjav in da otežkoouje pravično organizacijo razdelitve živil.
\Y utiram H. JJavis, načelnik . WLB in dr. John R. Steelman, , član državnega uracfca iza pogajanja, sta menda že dosegla sporazum, potom katerega bo Steef »predložil sporno zadevo med premogarji in operatorji , Vojnemu urada za delo. Davis je menda že obvestil člane tega urada, da sta se s Steelmanom sporazumela glede majnerske zadeve ter da se zavedata, da je
vostjo pričakovati, da se bodo vneli se vroči boji.
Danes korakajo ameriški vojaki skozi El Ouettar po cesti proti Gabesu. Vzhodno od El Guettarja ima sovražnik močne postojanke po hribovju nad mestom.
GOR ČEZ MAJNIOO, GOR ČEZ JEZERO <
Možje posadke so se odločili, da žival spravijo na vlačilca, toda so imeli precej opravka, preden so mogli žival spraviti na neke čeri v vodi, kjer so ga potem prijeli in naložili na krov. Tri dni se je tako vozil z njimi, potem 90 ga naložili na neko barko, ki je vozila proti kraju, odlkjer je bil konj očivU dno doma in tam se je res našel njegov gospodar, J. B. j Little, ki je dejal, da je konja j pogrešil in ujgibal, kam je izginil.
Ko so možu povedali, kam j je bil njegov Brownie name-' njen, se je zasmejal, kajti konjiček je bil na polotoku Bolivar preživel svoje vesele dni mladosti in zato se je menda hotel vrniti zdaj po par letih nazaj na priljubljene pašnike, po katerih je skakal kot ml«do žrebe.
Vsaka stvar se zares poda tja, kjer se je rodila.
Houston, Texas. — Posadka" nekega vlačilca, ki je vozil po vodovju MJehiškegia zaliva, je naenkrat ugledala nedaleč pred seboj ponosno konjsko glavo, ki se je jadrno pomikala naprej po vodi. Možje so obvestili kapitana, ker niso bili gotovi, če nemara nimajo kakih prividov, toda kapitan je videl isto čudno prikazen na vodi, ko je naravnal daljnogled, da si čudno morsko žival boljše ogleda.
Vlačilec je nameril pot v) smer, kjer je veselo plaval v j valovih konj, ki je očividno i-mel za seboj se Sest milj vodne poti, kajti toliko je bil vlačilec' oddaljen od edine suhe zemlje,) iz katere je mogel konj zaiti v J morje in se podata na poti proti polotokn Bolivarju, od katerega je bil stoer še oddaljen za nekaj milj, toda je bilo očitno, da je naroerjen naravnost v to smer, ker je plaval direktno svojo pot, kakor kak vešč navi-gatiik.
ORGANIZIRANO DELAVSTVO POBUA KAPT. RICKENBACKERJEV POISKUS ORGANIZIRANJE 2ENSKIH KLUBOV
Organizirano delavstvo v Iiidiaiutpoliis okraju je odmrlo ostro (borbo proti 'kapitanu Riekeribackerju, ker je priporočal, daj se organiziraj sirom dežele ženski klubi, po načinu župnika Coughlina in America First organizacije. Ti klubi bi bili naperjeni proti delavstvu.
Mesec marc je bil označen kot MESEC RDEČEGA KRIŽA. Ako še niste darovali za to človekoljubno delo, storite to potom slovenskega odseka ako je v vaši naselbini; drugače pa darujte potom lokalnega odbora Rdečega križa v vašem okraju.
Rickenbackerjevega poslanstva Rickenbacker je namreč v Indi-anapolisu poznan kot star na-sprotnik organiziranih delavcev.
*
Buckenibacker si je stekel prvo slavo na dirkališču v Indi-anapolisu in je sedaj tudi pred sednik družbe, ki lastuje to avtomobilsko dirkališče. Organizacija AFL pravi, da na tem dirkališču ni bil uposljen noben član unije že od leta 1931. Vzrok je ta, ker so na Spominski dan ( vozniki za.stavkali v protestu, proti slabim delavskim razme-| ram in so s tem zadržali dirko za dve uri.
Wallace odpotoval v Južno Ameriko
Podpredsednik Henry A. Wallace se je včeraj z aeropla-nom z ifekaterkni svojimi spremljevalci z aeroplanom odpeljal na obisk nekaterih držav Južne Amerike. Najprej se je vstavil na AFbrook letališču v zoni Panamskega kanala.
Iz Paname se bo Wallace odpeljal najprej v Costo Rico m. nato dalje v druge jnžno-atne-
riške republike.
Kapitan Eddie Rickenbacker, ki se ponaša, da je razbil u-nijo svojih uposljencev, je pozval ženske, naj organizirajo klube Vojnih ma'ter Amerike.
V svojem govoru pred skupino imenovano "National Foundation for Education in American Citizenship", je dejal, da bi ti klubi vodili kampanjo za vpeljavo postav, po katerih bi bil odšlo vi jen vsak delavec, u-nijski ali neunijski, ki bi na kakršenkoli način pomagal zavlačevati vojno produkcijo. Klubi bi tudi vodili kampanjo za uve-denje zakona, ki bi odpravil vse stavke v času vojne.
Delavski voditelji so izjavili, da je resničen namen za vsem tem ta, da bi se hotelo prikazati vse delavske voditelje kot nekakšne "raketirje", kar bi seveda dalo dober povod za uničevalno delovan je v svrho uničevanja delavskih unij,
Samuel Hariei, indusrijalist v Indiana polip u je dolavsfcim Tini jam v tem kraju obljubil pred prihodom Ricenbackerja, da ta ne bo napadal delavskih unij, a komaj je kapitan odprl, usta, je bilo jasno, d« temu ni tako in voditelji unij priključenih CIO organizaciji so se takoj pridružili unijam AFL v pobijanju
•qua HAmODA"	. --------....... _ " __ FRIDAY, MARCH 19, 1943 "	__ ..	1
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
terega je bila prireditev podana, namreč za delavaaj© v prid osvoibojenja naših mafrijsin m aažega naroda sptdfe-.
Združena društva uiia&o p-red seboj , mioogp dela in zato je potešilo, da vsa piriMjwCeria društva in skupine pndno pošiljajo na šefe* svoje delegate, da je tako vsem drtwtvom znamo, kaj se ukrepa - >n rašpravlja na sejah.	~ •
I Sedanji novoizvoljeni odbor Združenih društev tvorijo sledeči : Lnjdvig Mjuizz, predsednik; Ivan Ifuičigaj, podpredsednik; _ A. P: Krasna, tajnica; Mafc Peahel, blagajnik; Valentin Q-rebek, zapisnikar; Hedy Pel-Ileih, nadzornica i F. Badar,-nadzornik. — Odbor pravi, da mora biti tekoče leto aktivno in če pogledamo kako hitro se je razvila potom Združenih društev organizirana kampanja za Rde-' oi kiiž in kako lepe uspete je v kratkem času -pokazala, tedaj je to znamenje, da je aktivnost že tu m bomo letos podvzeK Še marsikaj med newyorškimi Slovenci, kajti, za drugimi pač ti« smemo zaostajati v teh časih, in spričo težkih in raorečiii problemov našega narodnega vprašanja v domovini, ter spričo dolžnosti, ki jih imamo do naše nove domovine Amerike, je jasno, cN> moramo biti delavni.
Urednica "Zarje" nam piše:
1' Prva zaloga pesmaric 417ia-pojmo" katere je izdala Slovenska ženska zveaa, je bUa razprodana v približno enem me- > seen in treba je bUo naročiti drugo zalogo, katera je sedaj v -redu za razpošiljatev. Z reklamo v Vašem cenjenem listu ste nam mnogo pomagali; kar je bilo razvidno iz naročil in sedaj Vas ponovno prosimo za oceno, oziroma omenitev, da ima-, mo v zalogi te pasmiarioe, ki Vsebujejo 175 najbolj priljubljenih slovenskih pesmic. V se-, daniji izd«ji je dvajset pesmic več kot v prvi in cena je 40 centov. Naročila se pošljejo na naše uredništvo za kaar se- naj priloži denar &H znamke. Knjiga vsebuje 175 pesmic.
Zahvaljujoč se Vam.^a vso pripaznost in priporočam za nadaljno objavo v tej založbi, ostajam z najlepšimi pozdravi, Albina Novak."—'Naročila naj se naslovijo na Uredništvo "Zarje", 1135 E: 71-st Str«*, Clveland, O.
Zakasnela zahvala
Že pred časom je bik) na seji naših iSjo^grokih združenih (teužtev: v New Yorfcu sklenjeno, da se javno ■zahvali vsem darovaioem, ki so prispevali denarne doneske Ob priliki naše priredbe 17. januarja v Arlington Halli. Ker se je na to stvar očividno paza%ybj boni, kot tajnica (Zdr. droštev, storite- to jaz, ki imam tako vse zapiske ' in drugo pri rokah.
Naši narovalci so bili slede-
■	6i: Mr. Feliks Bencich, $25.— ; J Mr. Vaf. Orehak, $2.— Mr. C. „ jStupin $1.— ; [Družina Prem-\ ru iz Connecticuta, $5:—. Sku-1 paj $33.—. V knew Združe-
*	nib društev se vsem darovalcem \ najtoplejše ssaihvajim
Naj ob tej priliki tudi nave-" dem, da je bil či-sti preostanek od priredbe $260.33,, katera vso-j ta ibo rabljena v namen, za ka-j
1 tu ironično komentiral Stoja-. dinovičeve besede; najbrže se bo le peščica mojih živih pri-
>	jateHjev spaminjtaia tega govo-L ra, kajti Časopisju je policija l ponatis prepovedala.
s i Zelo je »koda, da Stojadino-
>	viča danes ni v Jugoslaviji, da ' tbi užival grenke sadove svoje ], politike. Mjnogo bolje je nje-. 'mu, ko živi v internaciji na J'Mauriciius, nego je Nediču, na
jnjegpoVtim predsedniškem stol->:čku.
Preteklo soboto sem, prisoet-j voval ogromni manifestaciji v l slavnem Albert HaJlu, kjer so priredili velikansko proslavo v čast obletnici napadalna Ce-
*	hoelovaško. Danes oehorfofva-J Iški narod ne potrebuje več
[propagande, ni mu vee potreb-' no naštevati dvojih žrtev; ves _ angleški narod- občuduje m ceni ta mali narod. r Na manifestacij so defilina-i Je oiTganizacije in predstavniki naroda in vseh njegovih slojev. Vsi eo pošiljali- poedrave in . poslanice eehosiovaškemu narodu in (obljubljali* da Velika Britanija ne bo nikdar pozabila žrtev, katere je Čehoplo-i vadka doprinesla v teka te i Y*>jnse
i Dk> pred kratkim so Hitlerju
-	evropski narodi sami poma-j gali in sicer š tem. da so drug j dragega proda jali in včasih ce-
>	lo napadali, misleč, da bodo na
-	ta način mogli odnesti zdravo !, kožo. Grenke izkušnje so jih
-	poučile in bodo rodile bogate
-	sadove. .
-	(Po vojni ne bo več izolacije i in TOeakdo . ki bo poskušal, da
a znova nošenje evropske naro-
■	de drage na druge* se bo ope-r kel. Zdjnžeca Evropa bo pa-i in skrbno branila svojo
svolbodo proti silam zla in su-
-	žeo jstva.
VPgg^AHJCi
"AMERIŠKA SLOVEH8KA LIRA"
s« TiOJtiieo« sledeče
slovenske pesmi:
1. Podoknlca — moSIci »bor z bari-ton
t. Poidrav — moild *bor S. Lahko noč — mofid rbor <■ OtoSkt ivon —. rntSa.nl zbor 5. Pomlad neka. — mefia.nl »bor, z bariton samaapevon { t. Lira 1. — xa solo »peve, možici
In inetanl zbor- 1 | 7. Lira H — za meiant zbor. >■ Altantzkl odmevi — za mo*kJ tn i« na ki zbor, z bariton za-moapevem »- Kan tata lz paalma lit — moSkl J
»bor	„j
10. Soil. — za zamoopcT«. me#anl j zbor In 8i>rMnli«vaB}«n j I	glasovi ra	j
I 11. Pzalm 29 — aa aamosp«va, aa- j fant zbor in immUcnsJ* j |.	claaoTlra aU orsal
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
[ To af koncertne, pesmi za ntvOu
In BMiMie zbore, katere Je asba-bfl In v umiiMM tulil MA- j TEJ L. HOLMAB, tmoM k i P«T«T(4i» pri V VMm Ofve.
\
i Maroate to zbtrko pri:
[ KNJIGARNI SLOVEN1C PUBL. |	COMPANY
j IM W. ltth SL Nw l«fc
KUHARSKA KNJIGA:
aRe^s ^ AlI
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo S^J^
»"Knjiga je trdo ve^na in ima 821 strani*«
Recepti lo napisani t ai^leikem jaakn; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu j* kaka* jed posebno ▼ navadi
Ta knjiga je nekaj pose^m^ga xa one, ki se sanimajo za knnanje in s« hočejo ti njem aimbolj izveibati in
^poi^Wti.
KNJIGARNI SLOVEMIC PURLISHING CO
16 Wert 18tb Street	Hew Yorfr, g, %
mm^mmmmmmm	f ' n.i .. . Ji . . . u. . .1.1 m I '
Našim flaročnikprfl!
Vsi veste, kako x^lika je sad^j draginja v vseh odi-»ib posebno še pei pepiQXL Zplp nas to v^s^lilo, ako bi zamogli po fttožnoeti imeti Baavomoo v^dno vnaprej ph&axto. Poglejte datum poleg Vašega naslova, kateri dokazuje, do kdaj imate naročnino plačano. Mo je Vam naročnina ^e pQt^fe <wii!. bo v faiftean .PPtefta, aki^ajte.isto kakor hitro mogoče pocraiaitL S tem, da ne čakate na naš opomin, nam prihranite na e^ro^db, kar je v tem časa tistu dosti poma-8«no* "" '	/t'\ V.""' Uprava
G-uerilaki boji na Kreti
Moskovski radio j>oi;oča, glau-som vesti iz " Carigrada, da Nemci na otoka Kreti prevažajo tovore ia kraia v krad le poreko morja, ker tnmošoji parti-zani sistematično ovirajo promet na oesisib in napadajo vsa prometna sr^htv» na fdlem.
Tudi v Albqjuji in ^cjedo-
njji ao gr^t^ane vse prometoe linije.
Amerikanci bombardirajo nemške ladjedelnice
Mnogo ameriSfcifc lete6ib trd. njav je napadlo lfdjedetaioo sa pctdnwfnoioe v	. bKžn
Bre>»«^a. Bombnjjtov zasledovalni aeroplani niso spremljali in 5p zadeli na kajpii 100 nem-Škili zasledovalnih a«ropWn<rvf od kaisi^h »o jpb množo li^ nnša l^pmbn ka se m-št« vra^a,'' prayi uradno pqro-
uiujv s auu wupMiiL
Se ■mnogo straanejšo .prevairo in nasilje je izvršil Httler leta 1939. Najprej je z zavratnim ^forazmiiom v Muenehenu raz oroiil najboljše in najtrdnejše demofkraitiske zemlje v Evroipi, i Čehoslovaško,, ter nato s svo-ijimi ogromnimi vojskami preplavil njene razor o ženo ozemlje, in. zasužnjil 8 milijonov Slo-. vanov z visoko razvito kulturo in močno narodno zavednostjo. Razočarani Chamberlain je tedaj dejail, da bo nemški narod . to »wjo prevaro težko in drago plačal Takrat so se zar slepi jeni Evropi prvič začele odpirati oči.
Ko se je zrušila prva žrtev, Avtatrija, je izjavil Milan Sfco-jadinovič: '5 Hvala Bogu, iz^gi-nila je sosedna državica^ v kateri smo imeli 6 milijonov sovražnikov in dobili smo za sosede 70 milijonov prijateljev."	»
V tistih dneh sem se nahajal v Splitu in govoril na nekem shodu, kjer se mdejail:
i" Ako smo na srečo izgubili z avstrijsko republiko malega in slabotnega soseda, zato pa dobili novega, velikega in mogočnega soeeda, nemški rajb, potem se 'bo naša sreča še bo9j razširila in povečala kadar bo ta nemški ipjh raoproatrl svoje toeje preko Č^ioelovaške, Medžanake in iFoljske, kajti ta-, krat bomo imeli aa svoje sosede kar 100 milijonov- prijateljev.
"Takrat nem bo treba le še tega, a vse te prijafclje poao-vemo v svojo lastno hišo — tako bomo dosegli, da bo naša sreča zares popolna."
Tako sem leta 1938 v Spli-
,v jyvro^w. fcraj^B m manognoen sistem padanja bi^e polnega sodelovanja Velike Britanije ^oyjetsk^e posije ne^tere ■reakcionarne evropske skupine iskrila jo izvesti ravno -to ne-mo»o6o poiitičoo« kombinacijo. Prfaier takega delqvaiya je konferenca Condeniiove Kaler-gi"
Drugi krogi »opet se spotikajo nad zvezo grofa Couden-hove z OtKWKxm HiabsbmjSkim. ' pretendentom na avstrijski prestol ter izražajo svojo nesa: upaii je, oee da gre. morda za rea&ccimarne ^»letite " Nekatere izmed osebnoeti, ki eo odpovedale svojo udeležbo, razlagajo, da kot katoliški ali krigitjan-sfci misleci nočejo, da bi ae ji) istovetilo z neko skupino "fo-akxsijonarnih katolikov.'»
(General Julius Deuitach, ki) je leta 1934 v Avstriji vodil vstajo proti diktatorični vladi Bolifu^a, je izjavil:
Blpjim se, da uresoaioenjui Ooudemhove Kaleigijevih načrtov ne bi prineslo miru, temveč le kratko premirje. On deli Evropo na tri dele, in si-1 oer dta dva izmed njih Rusija in Britanija. Erope tako razdeliti, bi bila nevarna igra. Ako bo evropski kontinent paepu-ščen samemu sobi, bo v njem dominirala Nemčija, ker je najmočnejša."
DteutBch je chairman ktotni-sije za organizacijo Evrope v evropejskem svetu in je imenoval Coudenhove Kalei^ijevo konferenco "»bor vseh reakcionarnih elementov in tendenc v Evropi." Javni shod evrop- * skega' zbora bo prirejen dne 25. marca v Hunter Oodlege pod predsedstvojm Mrs. Bor d en Harriman, bivše poslanice! Združenih držav na Norveškem in predsednice ameriške sekcije Pre* 'Wforfcl Association. Grof Sforza in Alvarez del Vayo boeta poročala v »vrbo splošne razprave.
'Mod govorniki ee nahajajo Sir Norman Angeli, nositelj Nobelove mirovne nagrade; prof. Eustem Vambery, predstavnik svobedmb Madžarov, Charles Davila, Julius Den tech in drugi. WilKam Sbirer, bivši poročevalec v BerKnu in Samuel Graft en, publicist, itd. sta bila povabljena kot ^neri-Ika gosto.
^■fnBaaan,
Studenec Blagoslova!
300 SVETIH MAi LETNO, U iiv* In mrtvi (!«n* M »in« Zv«z*. Članarina aa *uKo o te bo živo ali uprto 25c. (Nikdar nI patraba obnoviti.) Upiitta Vaie etnovm ' vajama.
DRUŽBA SV. PETRA K LAVE RJA ta afr i kanaka mlaljana Pgpgl tMlilll O »» W. Pine Blvd.,	it, Loula, Mo.
v
SIVALKE
na moške klobuke, dolga ae-Vsa^a dqbi ene Trate kito in block celo sejiono. Najvišja plača. Qoo4 Value 5at $ Pape
CoinjWf Inc-i
19 West 4th Street
Wm c#f
5x
, ^C.) — Paa-evrojgeka kon-Serenca. grofa Couderihove Ka-lergija, ki že dolga leta. agiti-ra za ustanovitev pan-evrojg-ake države brez Ensd je isn Velike Britanije, Ibo najbrae žalostno propadla; v taki politični	JŠmn 9«" irsbežno dominirali, prav kakor dane« nemoteno gospodarijo v Hietierjcvi Pan-Eviopi, ki tudi daiekoae&o predstavlja realizacijo Ooadenhovejeve ideje v ^a^Balienem pogledu.
iPan-Evscopi*jka konferenca, i katero je sklical grof Coudenhove Kalergi za 25. mareo, je izzvala danes oster protest; precej osebnosti, ki bi se im<F-le udei^žiti te konference, ip odpovedalo; v protest proti -reakcionarni tendenci so sklenili imeti iptega depe shod. • lEvroglaki "Council of tihe Free Wocld Association", katerega člani so . državniki in : znanstveniki zdram-rtih narodov, <bo ijmel Oorej svoj prvi shod v znak protesta proti CSoudenbave Kaiergj jevi konferenci, katero Obsojajo zaradi njene proti- angleške in proti-lueke tendence. ' Isto časno se je razširila, vest da so v- znak protesta proti politični tendenci j te konference odtegnila svojo udeležbo (naslednji povabljenci: grof Sforza, >bivši italijanski minister zonam jih zadev; prof. J. Maritain znameniti katoliški filozof; Charles Davila, bivši ramninski poslanik v Wa^iing-tonu; general Julius Deutsch, bivši avstrijski vojni minister dar. Naihum Goldman, oh ah man administrativnega koloiteja svetovnega židovekega kongresa; prof. Henri Gregoire, zaia-maniti heieaist, prej profesor na Sorbaane ter profesor Mir-kine Guetaeviteh, bivši retetor pravne fakuHtette na pariški univerzi.
Grof Coudenhove Kalergi, ustanovitelj in-predsednik Pan evropske Unije v Evropi, je zdaj ravnatelj v Research oddelka newyorske univerze za ' povodno evropsko federacijo.
Z' uradne strani newyorske uni-^ verne, ki je dala povabilo za sklicanje omenjene konference je bila objavij^aa izjava, da newyo:žka univeraa "ne prevzema nikake odgovornosti za " program, osebnosti ali sklepe konferenoe;" pap pa uživajo njeni predstavniki zaupanje B{T?yorške univerze. William C: Bullitt, bfek podanik Združenih držav v Sovjetski Rusiji in na. Francoskem^ Iri je «daj pomočnik sekretarja mornarice Prank Knoxa, bo predsedoval Pan-evropskemn banketu da*e
27. Miin.'Brvft	r ™
Grof Coudenhove Kalergi je bil statical svoje prejšnje Pan-evTopebe konference leta 2926 na Dunaju, leta 1930 v Berlinu, teta 1982 v Baaetu in lete 1935 na Dunaju.
Aivaree del Vajo, bivši španski minister za zunanje zadeve in direktor- exekutive asocija-^ Rree mrld, je ieadofil vzroke odpora proti Pan-evrop ^ki konferenci ta izjavile
""-Glavni cilj prvega shoda evropskega sveta asocijaoije Free World je, da pokaie, zakaj bi bilo nemogoče ustvariti
NAJ BO POJASNJENO!
Ameriški kongres ima v "pretresu zelo veliko zadevo, ki je zelo važna za evropske narode in še posebno male narode.
Senatorja Joseph H. Bali, republikanec iz Mraueeote, li-ster Hill, demokcat iz Alabame, Carl B^teh, demokrai ia- Ne^ Mexico in- Her old JJ; Burton, republikanec iz Ohio so aen^jtn1 zbornici predložili skupno resolucijo, ki predlaga, da bi se Obrali na konferenci predstavniki (Združeniih narodov določili smernice uspešno vojevaaje in preuredbo Evrope po vojni. •	-
Proti tej reaofoeiji je- takoj vložil evoj protest predsednik senatnega odbora za vaanje odnolaje senator Tom Connally, demokrat m Texasa, ki je rekel, da bi resolucija izzvala nasprotja in nesporazume in bi povzročila neslogo med Združenimi narodi. Njemu sta se tudi pridružila senatorja David L Walsb, demokrat is Massachusetts in James J. Davis, republikanec ia Petrasylvaoije. ~	- -	r
Wendell L. Willk:e je Gonnallyjn brzojavil ter mn čestital k resoluciji in ga vprašal, ako mn more pri tem kaj pomagati,
Resolucija predlaga, da bi se zastopniki Združenih narodov sestali na konferenci ii naj bi sklenili naslednje:
1. Vojaško in gospodarsko sodelovalo« med zavezniškimi narodi v vojni
2.	Začasna zaveeniška obladt v deželah, H jih jazaeedio osliče, kadar bodo zopet osvobojene.
3.	Poslati pomoč :n pomagati gospodarsko obnoviti dežele zavezniških dežel, kadar bodo osvobojene Izpod nacifaši-stičnega jarma.	..r	.. .i -
4.	Posftaviti zaveamiški urad, ki bo poravnal spor in nasprotja med narodi.
5.	Postaviti vooažko sila Združenib narodov, ki bo v bodoče preprečila vsako agresivnost katerekoli države.
Tudi angleški vnanji minister Anthony Eden, ki ee na važ-nh konferencah nahaja v Wasbingtonu, je rekel, da na konferencah razpravljajo v prvi vrsti o tem, da bi se sestali zastopniki vseh Zrušenih narodov, da razpravljajo o vprašanjih, ki TkkIo nastala po vojni.	t
Pomembno je, kakšnega mnenja sloviti posmajrateo mednarodnih zadev William Philjp Simms, ki j^ včeraj v, "Nevf; York World and Telegram" povedal, kaj misli o Baflovi reso-luqiji Mi o Qpnnallyju, proti re^ohiciji takoj vložil protest.
Simipp pravi, da so bili poslaniki, ki zastopajo male narode, zeh> ozlovoijeni, ko so izvede Li Oomialyjev protest. Pa ne samo ti, temveč tudi mnogi kongresi}iki im tudi drugi pravijo, da na mirovni konferenci, ko ameriška pomoč ne bo več potrebna, glae Združenih narodov ne bo dovolj glasen in mehčan, ako njih gks ni sedaj dovolj glasen, da pojasnijo vojni cilj" zaveznikov že sedaj.
Danes so Združene države, — pravi dalje Sfyrwngj ponavljajoč 'besede predsednika Roosevefcfca. — «9?^en§l demokracije. Izdajamo neprenehoma milijone, da pomagamo ne da bi bil« na nje privezan^ kake niti V kratkm bomo imeli 10,000,000 volkov, ki se bode borili pnHi osiS&i. Že sedaj se Amerikanci bore in umirajo na vsakem kontinentu, na kop-nem, na morju in v zraku. Naš prispevek se tedaj bliža svojemu viiru, pa tudi nas vpliv je na vjafeu.
.	bi bilo pqtrefeno, da zavezniki jasno pojedo, kaj so
mislili tedaj, ko ?0 podpisali Atiwtski šarter, zlasti "kar se tiče besed: "Nase dežele ne žele povečanja, teritorjafoega ali ka-tereffli dmgqga."
Itfed kongresniki vlada ra«liično mnenje; pa tudi oni, ki pravijo, da je tudi po vojni potrebno sodelovanje Zrdr^žfgiih — držav z ostalimi zavezniškimi državami, menijo, dia resolucija zahteva nekoliko preveč. Vsi na so en^a mnenja, da še ne sme ponovita, tragedij« predsednica Wilsona, ko bo vojna končana.
Vsekako je ameriški kongres poklican ^v to, da postavi temelje za pravičen mir in sodelovanje, dasti v gosgpodarskem
o^m. z o^iimi i*arod# a^ste.	'
. . r>a bo ohranjen mir, se Združene države ne sinejo umakniti a& svoj kontinent dva velika oceana, temveč bodo mo-r>a4e vedpo bH» v tesnj 2 vsemi narodi sveta, da b? za-ffotovijeji m^r- in V> vla^o b]agostande po celem svetu. Ia	to s« je. tr^ja pripraviti Je sedaj.
r M GLAS NARODA"
- - ^ A H L H .i™	L--—
H*® fco^MM^j^cgptn^aB^^^žjtS^ ot abort officers;
g A^m.....t,
m Utrt kita Sao-^ Z-	tso!
* »»m	m ^ j^j
"CHai Naroda"	T^kl	. nedeU to prwalkoT.
. 1 .... - . " 'I, <tL*& BUi n-atj- ak -OLA8 NaBODA-, »11 WS£T 18^ 8TBKXT, NKW XOBK, N. X
0 pao^vropski konferenci
mggsg^SEBKSB&BB
S O MA RT
REKORDI
Lepe Melodijel
Št. MSU^Na H^rUacce, polka
Kje so moje rožice Marlčka pegU—polka Dnquesne University lamburie« orkester
fit. H&7S—Terczinta polka
Na pfanlncah—valček Jerry KoprlvSek In orkester
Za voz. cenik in cene plošč se r obrnite na : JOHN MAHttCH,
Inc., 463 W. 41nd New
GOVOE VEOB&LAVA VZLDESA.
Angleška javnost in časopisje se. spominjata pete obletnice okupacije Avstrije in četrte obletnice propasti Čehoslovaško republike. .
Obeta 1938- je ffitler vdrl v Avstrijo, zasedel Dunaj in z oboroženo silo uničil Avstrijsko republiko, češ, da nen^ški narod mora biti cedinjen v Rajhn. je bila njegova prva prevara.
Avstrijska vOada je takrat raapiisala svobodne volitve; bal »e je izida teh volitev, s katerimi bi se bil avstrijski narod brez dvoma izrazil proti z edin-jeoju z Kenučijo. Zato je Av-
"GLAS NAaOPA«M"
Kratil« Dnevna Zgodba
FRIDAY, MARCH-1943 - r* _	- tmiatijmi. *
' '__- ■■ * ■	.....I i MU J . _	T:	-
OČ1 ^ IffgO PRIPOVEDU JE 6 RAZMERAH T D OMO?lB I ?BBB MkS\l WkŠVmtVXH VPABOM m POZNEJE
"Ko smo šli v P morje bridkosti"
• Spisal »ev. K Zakrajšek
Knjiga "Ko smo iU v morje bridkosti" pripoveduj«, kak« Je Hitfec nastavljal Umoke in wu»jke" In pripravljal "strup" A Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej krt jo je lyjp^r1 Z napadom je odprl zatvornice. akosi katere se je wriMp racily* ti "morje bridkosti" na Slovenijo in ostalo Jugoslavijo. Kakor strašni lintverni" so Nemec, Italijan In Madiar alaidli na nafte ljudi In agboro zemljo.
Pisatelj pravi: — Prepričan sem, da sem svojim ameriškim rojakom aelo ustregel s tem, da sem to popisal, kako je do vsega tega prišlo in kako se je godilo. Kjer po Ameriki sem o tem predaval, so mi bili posluSalci hvaležni za ta pojasnila. Ta knjiga pa omogoftije, da bodo ta pojasnila prifila v vse naselbine.
Knjiga je fino izdelana, ima 207 strani in je vezana t platnu.
Stane 82.50
Poštnina in zavarovalnina plačana.
: Naročite knjigo — "KO SMO &J V MOBJE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenec bi moral citati to žalostno zgodovinsko zgodbo slovenskega na-roda. — Naročite jo lahko pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West ISth Street	New York City
MINISTER MILAN GROL O POVOJNIM D®LU T CENTRALNI EUROPI
'(Jiaj ^ V l^^Čežasio-vakn j« Milan Grol, minister jagasJovan&k© vlade objavil ainnek "o vpraSanjti - povojne , nrnecfitve v centralni BvrwpL Niagia&il je, da pojm "Central-na Evropa" do zdaj še m toižr tio opredeljen niti v geografskem, niti v političnem «nMn.
Članek povdarja aeiavedJ^i-v-tnst in nerealnost načrtov, v katerih sa skuša rasvtoalja-til problem^ oeotralne Evrope sj kombinacijami babsboržke monarhije, nekakšne katoliške srednje evropske država ali pa z blokicrai agrarnih dežel.. Cilj vseh takih načrtov je, da ©e ustvari zadosten protiutež proti sili Nemčije, doeim je to nalogo rešiti le s sporazumom Velike Britanije in Sovjetske Rusije. Nitmšika politika nam ne imioire biti uspešna, ako se ji ne posreči razdvojiti teh dv^eh vefteH.	,
—Jugcbiavija je pripravljena na najtesnejše sodelovanje z balkanskimi narodi in tudi z dragimi državami dunajskega porečja, prav po^jeJbno pa s Cehoislovabko. A tudi to je podiejeno sporazumu med Veliko Britanijo in Sovjetska Rusijo ter ameriškimi Združenimi državami. Dolžnost malih narodov je le, da velikim svetovnim demokracijam ne otež-kocnjejo te njihove naloge.
IZ ŠVICARSKEGA ČASOPISJA. z
(JICJ — "Lendbote" je pri-otočii $anek pod oa&lovjocu * 'Balkan'' v katerem izraža mnenje, "da »e N«a»ci tudi v <T kupi rani Srbiji boje novih upo , rov.. Na. Hrvaškem je pokwaj i vsak dan hoje i, kajti uporniki so prodrli v- neposredno bližino Zagreiba in prekinili nekatere mane žekzniške proge.' Poveljnik vstsske Čnae legija,! polkovnik Franceti?, je bil' ranjen in ujet. Hrvati ministri prireje shode in iposciv-ljajo upornike naj odločbe orožje in se povrnejo v svoje domove Toda v»a ta vaibila so zartnnj —- jasno je, da bo spo-(mladi tako v Srbiji, kakor na Hrvaškem, upor na. nbvo za-plamttl in da bodo takrat Jugoslovani prešli v ofenzivo.
"Le Onrienx" prinaša članek pod naslovom "Zakaj je bila hrvaška legija poklicana nazaj z roške fronted*
Uradni list Paveiioeve vlade "Za dom" piše: Boljševizem je nevaren povsod, toda najhujše razsaja na evropskem vzhodu m na Hrvaškem. Naltoga legi jonarjev ni lahka. Toda osi-šee, ki je Hrvaško ustvarilo, ja ho brez dvoma tudi po potrebi pomagalo.
To je uradna verzija hrvaške vlade. Sklepati bi bilo torej iz teh izjav, da je p risia hrvaška legija z ruske fronte na-czaj, ravno v trenotku, ko se je bil položaj osišža na Hrvaškem odločilno poslabšal in pur : sta) kritioen. Povratek hrvaške legije dokaeuje, da ee je gneriiska vojna v Jugoslaviji njočno razvila Vprašanje je le, da-li bodo hrvaški legijo; nasi, ki so. v hudih bojih na Ruskem mnogo trpeli, pripravljeni voditi v svoji testni domovini boj pr»*» svojim u-pornim eodežeianom.
svojimi življeoji ameriški m •britski vojni ujetniki," je dejal komentator v francoščini.
Mati zaduiila jokajočega otroka
New York, IT. marca. •— Mrs. Patrick MoCullagh j« bila od rojstva svojega prvega oiteofca pod zdravniško oskrbo, ker so Ja iivxsi «elo oslabeli in včeraj, ko je njeno dete jokate-, ji je šlo to tako na živce, da je šla vsoto, kjer je otrok ležal na aoH, ter ga pričela tresti m stiskati za vrat. Ko je otrok nenadno prenehal jokati, se je zavedla kaj počenja in je skušala otrci ka spraviti k zavesti s tan, mu je dihala v usta, ko to.ni pomagalo je stekla v bližnje Ire-pnišče, kjer sta bila z možna pred en>m letom poročen*, tet je prosila župnika, naj otroku pomaga, a je bilo že prepoznaj kajti otrok je bil mrtev.
,y*
H<ZfurLeber ZeiiUmg" poroča iz Sofije: Nemško »bolgarske straže in tsrfoeki uporniki so se obstreljevali med seboj na polovici pota med Nisem in Sko-pljem. Približno 200 oetnikov je poskusilo pognati v zrak železniški most, a so bili pri tem delu presenečeni. Borba je trajala 10 ur. Most je ostal nepoškodovan.
Naciji se bodo maščevali nad vojnimi ujetniki radd zračnih napadov zaveznikov
Pariški radio je podal te dni v javnost svarilo, da bodo plačali z življenji ameriški in brrt-ski vojni ujetniki, ako se bodo nadaljevali bombni napadi na nemška mesta in ra* evropski kontinent sploh. '
4'Za strahote povzročene nad civihmn prcfoiivalatvom tekom zračnih napadov nad Nemčijo in Francijo, bodo odgovorni s
KIPUIB CMTE1> 8IATKS WAR SAVIN«* KOM** in STAMPS (
BRIRBDiTBV RDEČEGA KRIŽA V MADISON SQUARE GARDEN
V znani aaeni Madison Sq, <iarden v New Yorku se je vršila v pondeljek zv*»čer velika prireditev, nuzvana d e Č i križ v vojni." iu ob priliki te prireditve je bil naznanjeno* da so Stewyorfccani tdvom te kampanje že prispevali nad pet urijonov dolarjev za Rde č i križ, po vsej dužeii pa se je nafbralo okro^ 50 niilijoaaov dolarjev a ker je cilj kampanje naibiati 125 milijonov dolarjev, je še precej dela pred nami v tej kampanji.
Tekom programa pri omenjeni prireditvi, je bila podana nekakšna šiva slika zgodovine Rdečega križa in poslanstva te humanitarne organizacije. V podajanju te s i Hie so sodelovali rasni odlični posamezniki, med teim tudi Mrs. Roosevelt, iftiu*. Obiaftg Kaiebek, ki je govorila svoj del po posebnem zvočniku ie -svojega hoflela, dalj: norveška princesa Marta,, Phillip Mirt rav William' Green, vojaški in mornariški predstavniki, itd.
(Na odru so nastopali gledališki igraks, kakor tu<li filmske zvezde kt radijski umetniki, ter drugi. G. M. Chester, načelnik kampanje. Rdečega križa za nieatc- New York, je dejal da mora New York »brati še č:z sedem milijonov doiarjev, da doseže določeno kvoto za mesto Flo- njegovem mmmju bo morala ta vtiota priti po večini od navadnega ljudstva, j ker veliki daro\"i so bili že da-, ni na ratzpolago in sedaj bo v teku na'bir^pje (majhnih pri-sptn^otv, ki končno prinesejo največ v blagajno in pri nabiranju katerih pomagajo tako-rekoč vsi sloji brez razlike.
MUKE IN TEŽAVE HRVAŠKIH "DIPLOMATOV."
JIG.). — Evropske nevtralne države še niso priznale "neodvisne" brvaške države. Btli-Dole v Španiji ima evoje redno poslanstvo; vse nevtralne države- smatrajo "neodvisno" Hrvaško aa nestalen vojn ji proizvod razrušerija Jugoslavije. Mahinacije in spletke pri tej novi državi veljajo za nadalje-vanjo jugosl©van!?ke vojne — tako se Hrvati- pritožujejo zara di cena loževanja in Hadaiega sprejema v nevtralnih prestolnicah. "Br^z rednih di^loma^ skih odnošajev je težko delovati proti nevtralnem^ časopisju,. ki je popolnoma odvimo. od go-vražne propagande in parfctoanekenra delovanju ia-klonjeno."
i' *.• "	* jr.-T	- «	J -.»- tt. a.
INVESTIRAJTE V 4MEBKO
Videl sem zadnjič svoj olbraz tnmih zdavnih časov iai ga nisem spoznal. Mladenič je osnpel za^trmel vame, starca.
Dolgo sem mislil, da sem sam
? zaklenjen v noč svoje groze, zavržen, odsekan od živega drevesa. Toda ko sem stopil na oesto, sem spoanal, da je mojih drugw brez števila, da i jih je, kolikor je src in lic. Spogledali emro se in trap drug pred drugim povesili oči. In vsakdo mid nami, kdorkoli in karkoli je bil, je potožil, brtg besed. "Lahkonoge, jasnooike sanje — kje slo?" In vsakdo je razodeval na'mrtvaško spače-Bem licu, ostekltlih, zakrvave lih oeeh podobo neusma'ljenja gospodarja; breadanjo grozo, neramerno bole&t in nad lobeona črno jeoero nesanpanja, zlobe sovraštva. Spogledali smo se, povesili smo oči in smo »spoznali. da smo v strahoti bratje kakor si v jasni, pomladnji le-.poti življenje nismo bili.
Ko 'so atali Judje pred Pilatom, so si bili bratje. Kakor poprej nikolii, 90 si bili podobni v. lioe, glas in misel, ko so vpili: "Križaj ga!" Morda še dan poprej, morda še uro poprej jih je bilo na tisoče med njimi, ki so se veselo igrali s svojimi sanjami, s svobodno ustvarjenimi otroki svojega st> ca in svojih misli. Zdaj so bili vsi en sam mrtvaško spačen . obrata, ki je poln zlobe in bolesti uročtn strmel v eno samo 9tra-lioto. En sam oi>raz, le ene oči, le ena usta: "Križaj ga!" Bratje so si bili pred Pilatom in bratje na Golgati.
Ali ko je odbila ura tretja, se je pvetigaio zagrinjalo od vrha do tal. Grmeč »e je razsula noč pred njimi is v. njih,] pied njimi in v njih z grobovi pojoč oznanjali novo zarjo.-Mrena je padla od wii, da so iz- i pregledale utolaštene, od src. i da so se vadramila še ihteč v jutro in upanje.
O Bog, da bi že tudi ■meni, da bi tudi nam v sramoti, bolesti in strahu tavajočim, da bi nam vsem že bila ura tretja!
IVAN CANKAR:	r	S^. Ži S	r
l,■»TRETJA URA
mega sram in groza,~da' bi pogledal vanjo, zaželel sem ai glasnejših družic, poklical sem jih in prišle so, da s>em se igral z njimi, izbiral med njimi po sv jem veselju. J$io je, kakor da tiviin ti»*o6kratno življenje. Vsak hip je -bila podoba, vsaka je bila drugaone in -\-Baka eefii bft jaz; na 'tisoče kapljic je v mavrični svetlobi škropilo iz 'ene same posode se je vračalo vanjo. In zvečer sem jib gledal sikozi trudne trepalnice, lepe otroke svojega srca. Hodili so po prstih, lepetalj so tiho, nazadnje somiljubeznivo zatisnili oči.
Tako je bilo pred zdavnim, zdavnim easokn. Zdaj ni več komaj da je se ta-tal spomin.
Zdaj se obojim jutra, bojim se dneva in večera. Lahkonoge, jasnooke, n^lade sanje — kje so? Vadrainim se, čutim jutranji hlad, Mifcm korake zunaj in strah me je, da bi odprl oči. Ker v t m, da boan ugledal koj v prvem trenotku en šam obraz, gledal ga ves dolgi dan in poano v noč; mrtvaško epa-čeoi, bolesti, grozo in sovrastva palni obraz Meduze, Moje srce ni več poljana, ki rodi cvetlic, kolikor in kalror.šnih hoče, po svoji volji in svojem nagne-njp; moje oči niso več okna, ki se odpro, na katero netie§ko stran jih je želja; moja. usta niso več zvon, ki poje veselo, kakor je bil ustvarjen" Srce, oči, qsta, se lica, roke in noge, vsej je kakor uroičeno, ie zasužnjeno! eni safrni neizrečeni in neizrek-Iji*« mrisli, eni aatmi strašni podobi. ki brez usmiljenja, brez ttehanja nemo strmi vame z o-«teklelim, Takirvavelim pogledom Vprašaj: kdo jet Imena ji ni, ime bi'bilo odrešenje
Na meni samem, na tmojem dbr«zn, vedeaiin in nehanjn se razodeva pedolba mojega gx>-snodarja, kakor kaže ogledalo lice človeka, ki gleda vanje.
Pred zdavnim, zdavnim oaf »<mi, kakor da je že daleč on-Ht.ran 'življenja sem sanjal vsako jutro lepe sanje. Vsako jutro, komaj da sem se vzdramil so prišle k meni (mlade, vesele, vse še rosne, žarki ranega ©bln-oa. Moji otroci so bili,, iz qio-jega srca in iz mojih misli porojeni, vračafc so se k svojem^ očttu vteleseni in pozdravil jih je z radostnim začudenjem. Mnogotera teh sanj, mojih o-trok, ni bila tako solnčna, ne tako glasna in zdrava* kakor njene mlajše sestre, mnogoteri se je poznalo na ozktm lifcu in na zamolklih očeh, da je bila sol za njena mati, ali vse somi bile enako mile, vse so bile moje, kaj tii celo v bridkosti in bple-č in i? je bila bneeniadečna lepota, Zjutraj so prišle in so bile ve« dan poleg meite, so raz-posajeifc vriskale in plesale, da sem vriskal z njimi, časih so se mi sknifle za dfblos za plot, za grm, da sem jih if&kal in klical taval za njimi v kolobarju kakor z zavezanimi očmi Mnogokdaj so bile tako žive, jasne, čisto telewne, da bi bil vsako posebej lahko o-bjel in poljubil, koj nato sem z roko in s pogledom segel v meglo, nobenega obličja ni balo več pred menoj, vse je rzginjlo mahoma, kakor iTSfa-snejo s»enee pod oblakofrt. Mir.tilo mp je velikokrat, da je bilo preveč krog mene, da od samih migijajočih, prelivajočih se Tmči nisem nobene doeela razločil, le eno med vsemi bi W rad prav zvesto pogleda], pri-vil prav tesno kse^i; dal ji svoje ®roe vse do kraja in klical sem jo, da bi mi ostala sama, najbližja, edina Zgodilo pa se je tudi, da Sftn bit žare*? čisto sam z najlep&o med njimi in da me je bilo naaadnje f^trah te edine, ker že so fle ob njeni noddbi oldpirale dun v tisto glo bočino mfxjt-ga snsi, ki je btta skrita vselin in ki me je bilo sa-
1= VA2NO ZA NAROČNIKE |
Rdi« DMloT«. Je rasfldM d« kdaj lmu« platen« nrofiataa. Em	Q
HerOka WMI M dnwa.iiaB u tntja pa tofo. Da mm prttea-	%
alt* nejK>tre0o«^a deU lit »trptter. V* da akniate naroCrtl-	U
no pravimo poravaatj. PoJ0J«te oarotelao naravnost mm aU Je	h
pa pMalle »atopallfo ▼ VafcM krajo all im tmwtmm lati	V
fejlb |pea*K> tUkaaa a CrtauaU kar.ea vrarl-	(i
s«i obiaka^i mi drj»m DawmiB«. Je MJ oOU miaapr	V
Ijenlb. ZaatopaClr bo Ve« larofll potrdilo aa XkUfrpo naroColn^	f|
(iA[^VOBNlA :	Cleveland.	Itpin, Ghaa. Km
aaa franclaca. J*ak	U«r, Ja(**>
COLOiULDO:	QUmrd- ^^ NM0da ^
PaeUo. Peter (Mile.	3®ka Knak
WaSUur,. ll*Bam	Toongrtoirn. Ante. Kited
INDIANA:	____
Indianapolis : Pr. Markich
ILLINOIS:	Bfinwr, Jobn Jernikai
Oonemanyfa. J. jheaafea
OMcaso. J. Bevea ______OoTerdale tn okollca, Joa. Patoma
la nllaalat	■win«
QwxaU. lacry Okawa
XoUet. JOMJO	*«*»# CMaih U La Sal^ ti Spettek b. Blodni kar
Mascoutah, i4artin Dolar ie	miaiijkaia mukHmk
Nort^ Ckleaco to Waake*aa. kMk	Homer City, n, Itmchak WarNk ^
MAarLAND:	Imperial, Vence Palcich
Kltanlller. fr. TakaclTaa	Jokaatown, Palarta
Detroit, L. P*i lai	Lnaerna, Prank BaUoc*
MINmeOTA:	Midway. fioat
fftll^lllw. J, r^^ni^
Sir, Jop. J. FSS	PtttM»w«fc ta okonea. PW»» Pfw»
ank-^lSK^rSJ'	Tartle Or^i? MUm
West Newton.	lovu
MONTANA:	WISCONSIN.
««»<»ap. M. M. Paalaa	VUwankaa. Waat Allla, Wf. Sk*
Wa^ L. Ck»p.	. st^onBM. Jaaapk Mai
Nys 4BKA-	WtOHHW: 1
Osaka. P. Brodartak	Boek SpHnta. Lwk Til 11T |
xawr xomi;	DUiaondrllla, Joa UM
Astir %m	«■ r ^ , ■
VZlJSaSU	TM Urt^lk ltda ptrlh* <a
watm^mK, pgpr,	»a, kal«>% Jv araiaI-	tofl
Tfeartaa, Pm	I	' .■^■ a
"SPANISH la at iCBSONT — Š#a» Mina v 20-tlb nalogah — Spanako-aa gleikn alomlen. — Spisal Jo Je R. D V Cortina.
Ta knjlsa Je popolna In-pcav ntl prt kcajaaUL Od prve»do. aadoje strani J< Je popolnoma lata, kot Ja if pisatelj napisal In kot Je bila prvotno ferfam za Tlijo ceno. Cena Je nto nizka, ket sao ae porabile pryotne Uifanikp for a*e, Ui ker je pisatelj sprejel qi£jo ceno.	..
Po tej prfproatJ * stopnjeralnl metodi Tam Ootinta ponaša, da ae lahko na-oat* ivuaao*.
To praktiCho učenje Ima kar najianj nexanttolyUi lp r^pletenili alornlčntt pravi) ter vaa n« brati, goToritl ln ra-snoetL danska V • " ,
CorintoTa kratko metodo so odobri« pateljrk profesodl, Sole, poslanstva it ekaportne trrdke po celem sretn. Ji praktično, pri prosto ln napeCna
Prodanih Je bilo Se nad 2,000,001 CortinoTlh knjl«.
Oe vas ta knjiga aanlmlva. Jo'lab ko naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH ING COMPANY, 216 Weal 18th Street
New York. N. Y. — Cena te aa*» U -
Rojake prosimo, ko pofljejo za naročnino, da sa poslužujejo —
. UNITED STATES
miroma
A 1 V" M P"
CAVA V IAN POSTAL HONEY OBI^B,
ako je vam lo priročno
ŽIVA DRAMA . . KI SE JE RAZVILA IZ DANAŠNJIH •• TCOSMIBLIinH DNEVNIH VESTI! Ravno ta trenutek . . . Je bil uničen na^Jski vojaSkl Tlak! Ravno to ae-kondo . . . Je nadjiko skladiife zlezlo ▼ zrak! Življenje, ljnbeaen, boj
... z borečlml se gnerilci naroda, ki noče umreti!
C H E T N I K'S"!
BOREČI SE GUEBILCI t Srbiji, B^ttUi. Hercegovini. - HrvatskL Sloveniji, Dalmaciji —S
Bhjlip DOKN : Anr>fl STE2&IJ : Marti© KOSLECK
GLOBE tM1*RE~ ^
T*"	Broadway In 46th St. New York
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO^KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMiC-A ZA NAVADNO CENO
$2.5°
Pri narodi ae poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano-knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za I......
£..	|4	L	•	1
Moje ime C---—-
St, ulica ali Box it-—-
Mefcto in država--1, .. .___________
Naročil^ lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
> *G!as Naroda*
21& WEST 18th STBBBT	. N3BW Y0BK
■QLAfl JIAMPA' m W- It
FRIDAY, MARCH 19, 1943
TRANOTUDI L. lfltt
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
H AMMON DO VEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMUEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorten je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam	«et«vaiai adb* k ubmi bm*
* v *	ttf tiw< stik juuno najboljie bvraae tUke—
dežel, provinc-navaja površino, to iblrka J« tak« popolna, d»Jeu vsakega ae-
prebivalstvo, glavna m«ta in	■
kraj na zemljevidu.	Evropa (danes). osrednja Evropa (ob libra-
hu vojne). Angleško ototje, Francija, Htm-
Seznam mest in trgov-navaja' Mi«- Italija, Šviea, Holandska, Belgija. 5»*d-
,	» . . j v	«k». Norveška. Danska. Unija sovjetskih soeja-
ime kraja, okraj, in državo, pre- IMitnlh republik. Bolganka, Rumantka, juto-
bivalstvo in kraj na zemljevidu. ^t^^i^i^tJSft^t Zastave vodilnih držav-v pol-	££££
nih barvah, vsega skupaj 56; ce- -»nina Amerika (Joinl del), Afrika, Severna
1«	U^r,,	Amerika. Kanada. Zdrniene dri* ve. Mehika. O-
la vrsta narodnih barv.	*rednja Amerika In Zapadna Indija.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest
in trgov
v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
-SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja	Jk
To atlos, ki sam sebe popravlja, im» oameo	f J ■ I f*£XV\ t~f\<\r
rešiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja.	M
ki nastanejo v raznlb razgovorih. Strani so	A ^vr
skladi Me svetovnega »nanj« ln podajajo ra>-
sežnort zemlje, prvine sončnega sestava, pokra-	PO POŠTI
line ln globo&no oceanov In J?xer, dolpwt naj-daljših rek ln prekopov, površino poglavitnih
V URADU — 35 CENTOV
otokov in vlwkost svetovnih gora. Tu so odgo- ........... .,„	.	_
»ort na mnoga danaSuja vprafiaaja.	mmmimilMHm^mMmmZtaMa* 'immmwiimm
- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
pom Rusije v konflikt, ter da je vojna sedaj tak-orekoč borba na smrt, ki ibo trajala morda od šest d.o osem let ali tako dolgo, da bo uničena nevarnost boljševizma v Evropi.
Indijske čete se večajo
New Delili, Indija. ■— Neki predstavnik zavezniških vojaških sil v India i je dejal, da se veča število indijskih čert, katere ibado kmalu štele dva milijona mož.
Civil Aeronautics Board za dovoljenje vzpostavitve več pre-kooceenskik zračnih, črt, katere naj bi vključevale tudi zračno črto Boston do Moskve in sicer <bi ta držala preko Reykjavika, Faroe otokov, Osla, Stockhol-ma in Leningrada.
Franco pravi, da bo vojna trajala od šest do osem let
Gen. Francisco Franco je te dni dejal, da so se cilji svetovne vojne znatno zaobrnili z vsto-
živali v opnst-osenik deželah, ker približno sestavijenje številk bi kazalo, da je (bilo uničene enajst milijonov goveje živine in najbolj sta bili pri tem prizadeti Poijska in Grčija, < Danska najmanj.
''Živin^dravnild. so že izpopolnili umetno librejanje krav in to bo veliko pripomoglo k hitrejši nadomestitvi goveda, ker se bo moglo z letali dostavljati vsaki deželi somen od naj-tboljse in najprimernejše živinske pasme, ko bo živinoreja vsalj za silo zopet vzpostavljena."
Strokovnjak, Sir Russell trtdi pravi, da i>o vzelo od 15 do 16 let preden bo mogoče zrediti v Evropi toliko število finih in adravili konjev, kakor jih je i-anela Evrop? pred to vojno. Za obnovitev ovčje reje na prejšnji podlagi, bo vzelo vsaj deset- let, le prašičjereoo bo mogoče opraviti na staro stopnjo produkcije v dveh letih.
Zračna črta Boston-Moskva
Boston. —Northeast Airlines Incorporated, se je obrnila na
NAČRTI ZA POVOJNO PREHRANO EVROPE
. Nadaljevanje z 1. stranL
di tako kmalu sami nadomestiti z lastnimi pridelki hrano, katero se jim Ibo do prve žetve ali pridelka moralo pošiljati zu-
*' Da bo treba milijone ton semena za po vojno obnovo poljedelstva v Evropi, je gotova stvar, 'kajti vse dežele brez izjeme bodo raibile ene ali druge vrste seme, živino, konje, itd.'*
Sir Ru£sel upa. da bo mogla Amerika založiti s semenom Jugoslavijo, ter Cehoslovakiuo, do-ičrm bo vzhodna Kanada preskrbela seme za a&msko žito Poljski, oves za Čehoslovakijo, grah za Norveško, ter grah in natični fižol za Grško.
Britanija bo mogla založiti s semenom Holandsko, Belgijo, Francijo in deloma Poljsko, obenem bo mogla vsem tem deželam nuditi tudi semenski krompir in seme za jaro pšenico Norveški. Švedska bo radi svoje posebne klime mogla nuditi najboljše žitno seme za Norveško, Dansko in gotove predele Poljske. Argentinsko žitno seme je najprimernejše za Grčijo.
"Vzelo ibo najbrž polnih šest left preden *bo mogoče nadomestiti
uničeno živino m t druge za kmetovanje potrebne
XESTE KOMU
POMAGATE . AKO PRISPEVATE ZA
U. S. O. ^
§ THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ MACHINE SHOP.PRACTICE £
Spisal mani profesor na Stevens	^
CQ. Ti	Institute of Technology v angteMlnl	j$>
O	Georjfe W. Barnwell
f^* ^m^mmmmmmmmmmmmtm^m^^mm Podlago ia meha- ^
~ H Cena $1.98
Z Ne glede na to. ali rte Me pofetuik. Vas bo ta knjiga 7s ^ «elo koristna In mnogo vredna. NAROČITE JO DANES l C
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
tli WEST 18th STREET	NEW YORK CITS
Note
za
PIANO-• HARMONIKO ali KLAVIR
BREEZES OF SPHLNU TIME OF BLOSSOM (Cvetni gaa) VO JEZERU	~
KOLO__
TAM NA VRTNI GKEDI
MARIBOR WALTZ__
SPA VAJ MILKA MOJA~
ORPHAN WALTZ__
DEKLE NA VRTU
OJ, MABICKA, PEGLJAJ
BARČICA
MLADI KAPBTANB_
GREMO NA 8TAJEBSKO
ftTAJERlfl__
HAPPY POLKA '	"
CE NA TUJEM
35 centov komad _ 3 za $1.
MOJA DEKLE JB fiE MLADA _Po »e komad:_
Zvezek 10 slovenskih pesmi za piano harmo-_niko za $1.—
NaroČita pel KNJIGARNI
SLOVENIC PUBLISHING CO. »« Weal 18th St, New Vorfc
Pa noči so imorali izstopiti.
Xa postaji so gorele svetilke 6 bledim sijajem. V tem so se metali ljudje. Gibaii so se v ogromnih gručah, suvali drug drugega, kričali in tonili v tankih glasovih jokajočih otrok. Ležale bo cele guče gladnih mnižikov, plakaLe, molile. zmerjaile. Kakor slape sove so se prerivale babe.
Vlačile so otroko na rokah. Vlačile so otroke privezane na h:ibtih. Vlačile so otroke ki so se držali za krila. Kakor izmučene ovce so padale babe okrog vagonov, polagale otročičke na tanke, mrzle tračnice. .	t
Kakor zavržena ščeneta so se valjfcli otroci. Nagi, zamotani v cunje, hriiipavi, ihteči. ^laisno kričeči,, odganjajoči smrt z nenavadnim krilom.
Še tno gorje se je vtihotapilo v množico gladujočih in nejevoljnih, ki so preplavili majhno ki-ngiško postajo. Še ena kaplja lefcovel&keiga trpljenja se je vlila, nikotntar potrebna, < d nikogar zap&žena.
Sprevodnik je potrest! Miško in veselo dejaft: 4 'Pript ljal sem te do tod, Beci, hvala Bogu. Idi sedaj in poišči očeta."
Daleč je Miskov oče. Haleč je MLSkorva ma<ti.
Obhodil je tujo hladno čredo,„ izgnano iz raznih vaai in krajev in težko vzdihnil. Začel je kkaiti vagon,, v katerega ga j« bil posadil sod'rug Dunajev. Ali ponoči so vsi vagoni enaki, vsi vagoni eo zaprti kakor žit niča, polna pšenice. Zaprlo, za-haiikadiralo tse je ušivo gorje in nikogar ne sprejme.
Miška potrka po nt-kem vagonu. Nekdo krikne skozi
majhno razprtino	,(
"Kaj bi rad?'
"Naši so v vagonu.**
4'Idi dalje Vaši so se odtpeljali, ostali so samo naši** Potrkal j<e na dragi vagon. Nikdo ni odgovoril Iz tretjega w zakričali.
"Kaj vznemirjaš ljudi t Ne puščaj vsake nesnage!" Dvakrat je obšel Miška dolgi, rasjtegnjeni vlak, sključil se, pconlgal £ trepalnicami in sedel.
* "Hudiči nesočutni Kaj bom požrl vagone? So mar vaši?"
Se« je dalje. A kam I V treh vrstah stoje temni vagoni. Vso noč lahko hodiš — ne o<lp</ o se, ves dan lahko hodiš, — ne odpro »se. (Povsod se plazijo Hjudje. Pod vagoni, za vagoni, na ipostaji, za postajo. Stisniti se h k(*nu in mu pott »žit i svoje gorje, je nemogoče. '
Afiiškovo gerje leze iz cžaloščeTiih oči, vendar	ne
-me plakati. To ve dobro. Nikdo ne usliši žalostnega glasu ihkdo ne pcbeTe potočen^ solrze.
Treba trptti. Tudi pokojni oče je vedno goivoril:41S solzami ne odž)eneš bede.
Vseeno Miaka se mera pripeljati v Taškent, ako je že na potu. Sedaj najbrže ne bo več tako daleč. Če bo na potu kje večje mesto, proda nožič s pasom. Miška je začel računati, kateri dan je bil, ko ,ie odšel z doma Zn^-šali se je„ če je danes sreda, potem je deset dni a če. je petefc, potem — dvanajst dni.
Za posta ja je ril po zabojčku za smeti neki fantek. Zaril se je vanj z glavo prav do pleč, Miška je obstal poleg njega in ga radjovedno pogtedal. . "Kaj delaš tu?" Fantek ni odgovoril
Pogledal ga je ravnodušno in se zopet zaprl v zaboj prav do pleč. Našel je kost in jo vtaknil pod ipazduho. Tudi Mi-ška .jo pristopil z druge strani k zabojčku in začel prav tako vneto riti vanj.
Oba sita rilla molč?, prijema je drug drugega za roke. Oee minuto Miška zlezel z nogami v zalbojčak. Fantek ga je nejevoljen potegnil za rokav.	, M Kaj sem te Mical?" - "Sam sem prišel."
Miška je bil v zabojčku videti majhen. Edino glava je molela iz zalbojeka. Fantek ga je hotel udariti po glavi ali pa mu kapo vreči proč. V tem trenutku je prilbežal mimo pes z ogromnim krajcem kruha v gobcu. Fantek je zagledal« kruh v pasjfm gobcu. Planil je za psom, mahajoč z rokami. Miška je 'akočil iz zabojčka. Z opeko ga spodbij." Opeke ni (bilo pirl rokah.
Miška je zagrabil kos tračnice, a je ni mogel dvigniti Dva lačna sta bežala z dveh strani za psom, a pes je zbežal za postajo na polje. . Z lahkoto je preskočil jarek za postajnimi vrtovi, dbstal na hribčku, držeč med zobmi ukradeni kruh. Tudi otroka sta obetala.
iS temnih, mokrih vrtov so se pripodili še dragi psi. "Zgrizli se bodo," je rekel MBska. . Fantek je mračne odgovoril. "Enega bi se lotil z dobro palico."
(Nadaljevanje prihodnjič.)
oataneljo v ozkih stikih z vrhovno nemško komando.
Nemške rodlbine na Bolgarskem so dobile tudi strogo zaupno navodilo, da se pripravijo na takojšen odhod v slučaju potrebe,
Nemci so čedalje bolj nervozni v pogledu bolgarske dbale ob Ornem morju in zidajo tam močne trdnjave, posebno okoli Varne in Burgasa.
Večoi dal prebivalstva v teh obalskLh ozemljih je "bil evakuiran v notranjosti dežele; ponekod je prebivalstvo sploh popolnoma izseljeno. — JIC.
Slovenci kia Koroškem pri-« zadevajo Nemcem preglavic
V	teku slovenskih in srbohrvaških ocMaj za Jugoslavijo, je londonska radio poročal, da Slovenci tudi na Koroškem prizadevajo mnogo preglavic nemški oibla^i.
Koroški gauleiter, Reiner, je pred kratkim v Celovcu ostro oibsojal oni del prebivalstva, ki podpira sabotažo. Pritoževal se je tudi nad ten^ da mnogo avstrijskih delavcev podpira slovenske upornike.
(Radio predem na služba JIC.)
i -----
Nemška grozodejstva v Srbiji
ONA poroča dne 15. marca iz Londona, da jugoslovanski krogi so dejali, da so nemški častniki prevzeli poveljstvo nad bolgarskimi silami, ki so nastanjene v centralni Srbiji.
To je najbrž eden izmed šte-vilnih ukrepov, s katerimi se nemške oblarti pripravljajo na napad zeidinjenih .narodov.
V	vaseh Bločnik, Lokasnica in Krasje, v okraju Leskovas jo bilo ustreljenih 50 srbskih kmetov zaradi oboja treh bolgarskih vojakov.	-
V	Pridovorici so nemški vo-l ! jaki do smrti pratepli vse člane
občinskega sveta in posilili županovo ženo. Zasedli so mesto in začeli loviti pripadnike generala Mihaijloviča.
V	'Gruži so Nemci na povelje generala Baderja postrelili 160 srbskih kmetov.	—JIC.
ZABAVA HRVAŠKEGA _ DCRUSTVA.
Hrvaško dramatično društvo "Pravdodjfctb" priredi v nedeljo 21. marca zelo zanimivo igro "Običan oovje-k" v Arlington Hall, 23 St. Marfis PI. New York. Začetek zabave bo ob 2. popoldne. Zastor se dvigne točno ob 3. popoldne.
Po predelavi bo ples, na kat-rem bo igral radio orkester KJing Amthony Wltkowski. Vstopnina je 75 oentov.
VOJAŠKI DOGODKI V JUGOSLAVIJI.
(JIC.) — Jugoslovanski gue rilci so v nekaterih delih oženil ja prevzeli inciativo in pre-šli v napad, z namenom, da zmanjšajo pritisk o&išča na guerilake skupine v zapadni Bosni,
Obseg in trdovratnoet odpora, na katerega so Nemci naleteli v tih krajih, sta razvidna iz dejstva, da napadajoča vojaka uporablja letala strmo-glavce proti gorskim oporiščem jugoslovanskih guerilcev in da so nemJki častniki prevzeli povieljstvo nad vsemi vistaškiini silami na Hrvaškem.
Nfki uradni nemški časopis odkrito izjavlja, da priča razvoj položaja o ozki povezanosti strategičnih dogodkov na evropskem in afriškem bojišču, ter izraža mnenje, da poskušajo uporniške tolpe izkoristiti gigantične boje na vzhodu in boribe nemških vojaških sil v Severni Afriki. Uporniki so zdaj opustili svojo guerilsko taktiko in podredili svojo strategijo načelom aktivnega bojevanja. Toda podcenjevali so silo nemške armade. Nemško poveljstvo je vedno razpolagalo in tudi bo vsa središča upo-J ra, kakor ono v Bosni, likvidirala. Toda vojaške operacije v Bosni Še niso končane. Raz-1 vijajo se in zavzemajo značaj in obseg vt-likih vojaških podjetij. Nemška vojska je tu zapletena v operacije, ki nikakor] niso postranskega pomena, ali obsega. Gre za široko zasno-| van vojaški načrt, ki bo izve-jden z največjo odločnostjo. Nikakor pa ne smemo omalovaževati ogromnih težkoč, ki o-, vira jo izvedbo tega načrta.
Nemci zidajo močne utrdbe ob črnem moriu
Renter poroča iz Carigrad* - dne 15. marca, da nemški «rene-ral-štabni častniki na Rol<rar-#ikem so dobili zatroen ukaz, da
' takoj odpofoijeno v Sofijo in t«m
.
H-TaškentHH
Ruska povest iz dni velike lakote. Napisal: ALEKSANDER NEVEROV
>23-...............................-
Miška gleda z utrujenimi pordelimi očmi in govori mirno I.akoi pravi odrasli mužik. .
"I>enarja je bilo nmojro .—■ polovico so ga ukradli." "Kje?"
"Na postaji so prerezali žep." Človek je postal vesel.
"To se pravi, durak, ako si izgubil svoj žep." "Neizkušen," ■— vzdihne Miška. . "A kako si zaostal?"
"Trebuh me je zabolel. Šel sem "na »stran" a vagni s se dpeljali. Oče kriči: Hitro, sedi! Pa sem se spodtaknil. Zagrabil som tu, kofcnaj sem se obdržal. Hvala, da si mi f omagal."
"A če bo. ti.ne pomagal?" "Bi se bil ubil." "Falot si, vidim." "A ti, striček, .kdo si?"