Štev. 6. T LJubljani, v ponedeljek, dne 9. januarja 1911. Leto XXXIX. s Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35-— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2 — T upravi pra|eman mesten« K 1*80 Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat......10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev : Izhaja:; vsak dan, lzvzemšl nedelje In praznike, ob 5. nrl popoldne. ga* Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. = Polit len list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nltol štev. 6. "SJi Avstr. poštne bran. račnn št. C4.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. S** Današnja številka obsega 6 strani. Ljubljana in S. L. s. (Konec.) Po govoru dr. šusteršiča je nastopil od množice viharno pozdravljen DR. KREK Cn govoril: Dragi moji! Imam nalogo razložiti razmerje, ki je med delavcem in občino, med ljubljanskim delavcem in ljubljansko občino, njegovo razmerje do novih občinskih volitev. Prvič pojdejo po zaslugi S. L. S. delavci volit za občinski odbor našega stolnega mesta. Naša stranka stoji na stališču, da ne more in ne sme biti delavec samo kaplja na veji, ki se odtrga in pohodi, marveč v delavcu vidimo pionirja našega napredka, neobhodno potreben stan za gospodarsko povzdigo naroda, brez katerega se ne more govoriti ne o kruhu ne o umskem napredku. (Odobravanje.) Neresnično je, da imajo pri občini koristi in interese samo tisti, ki plačujejo davščine, delavstvu pa da ne more biti nič na tem, kako se v občini gospodari — neresnično! in zato smo šli na delo in za mesto ljubljansko sklenili zakon, po katerem bo tudi delavstvo prišlo do veljave. (Bravo!) Tudi ljubljanski delavec ima staviti važna vprašanja na občinski odbor ljubljanski. Če ima občina velike dolgove in se vsled tega množijo bremena, ki jih imajo prebivavet nositi, postane dražja tudi hrana, obleka, stanovanja. (Pritrjevanje.) Trgovec in obrtnik preneseta bremena na tiste, lfi od njih od-jemajo, in to so po velikem delu delavski stanovi; kar boli trgovca, kar boli obrtnika, to boli tudi delavca (Veliko pritrjevanje.) in zato smo tudi delavcu dali priložnost, da brani svoje koristi v občinskem odboru. (Veliko odobravanje.) Da nedavno je bila Ljubljana pretežno uradniško mesto. Toda Ljubljana se industrializira, se bo vedno bolj industrializirala in zato je vedno bolj treba skrbeti, da se veliki in mali obrt čedalje višje razvijeta. Kdo pa tu najbolj v poštev pride? Delavec! Kdor torej hoče, da bo Ljubljana napredna, to je, da bo res napredovala, ta se mora brigati tudi za delavca. In zato je bilo neizmerno smešno, ko so liberalni gospodje, ko so najbolj v cvetu bili, Ljubljano opisovali kot mesto same takozvane inteligence, ko so v Ljubljani s takim poudarkom lo- LISTEK. P. L. Coloma: jiran Miserio. Povest. — Iz Španskega prevel E. T. (Dalje.) S trudom si je oče toliko od ust pritrgal, da je mogel kupiti sinu celo obleko in pa kapico iz črnega žameta. Fant jo je oblekel prvič na veliki četrtek in ravno sta imela iti z očetom v cerkev. Ko pa je ta ves srečen ogledoval sina tako prazničnega in ga je mati, ki jc bila takrat še živa, ijubeznjivo gledala, je deček čmeren opazil, da ima oče za praznično obleko zakrpano suknjo in ponosen klobuk ter je dejal: »Jaz ne grem z očetom!« »Otrok moj,« vzklikne mati prestrašena, »kaj praviš?« »Da ne grem z očetom.« »Pa zakaj ne?« »Ker je preslabo oblečen.« Lopezina jc zabolelo v srce. Brez besede je odšel iz sobe; zakaj nehva-ležnost jc nož, ki rani srce, v sinovih rokah pa je ta nož še strupen. Ta sin, zaradi katerega je nosil ponoSen klobuk .in zakrpano suknlo, ta sin mu Je čevali »nižje« sloje od »višjih«, takrat, ko se je izrekla beseda, da višje dekliške šole sploh niso za delavske otroke. Kakšni pa so ti višji sloji? Velikih kapitalistov, bogatinov, nič nimamo, ljudi z velikimi dohodki, vsi s prav malenkostnimi izjemami težko izhajamo. (Pritrjevanje.) Inteligenca? Če pogledamo to inteligenco,' ki se zanjo tako potegujejo, smemo reči le to, da je inteligenca, jasnost pogleda, trezen razum in sposobnost, napredka veliko večja pri delavcu kakor pri tej inteligenci! (Veliko pritrjevanje.) Ne žepa ni ne glave, da bi mogel postavljati pri nas prepad med »nižjimi« in višjimi«! Smešno, neizmerno smešno je ta razloček povdarjati. Ljubljana je središče proletarskega slovenskega naroda, ona kaže njegovo lice! Zato je brez pameti inteligent, ki zaničuje delavstvo, ki mu blagostanje vstvarja. Iz tega ne bo nič in zato grem dalje. Omeniti moram namreč očitek, ki prihaja od soc. demokracije, a ga bodo tudi liberalci ponavljali, zakaj ti ljudje so vsega zmožni — očitek, zakaj nismo splošne in enake volivne pravice uvedli? Mi stojimo na stališču, da zahtevati to, kar ni mogoče izvesti, se pravi onemogočiti to, kar se tla doseči! (Veliko pritrjevanje.) In tisti, ki tako za ljudstvo dela, tisti je njegov največji sovražnik! (Burno odobravanje.) Jaz opažam v državnem zboru na svojo veliko žalost, opažam od stopnje do stopnje, kako izvestni ljudje delajo z zakonskim načrtom starostnega zavarovanja na. ta način in ga tako izjiremi-njajo ter mrcvarijo, da postave, ko bo v poslanski zbornici prišla skozi, ne bo sprejela gosposka zbornica in je ne bo potrdil cesar, in se bo tako od leta do jota. vlekla. Taisti ljudje pa potem po shodih upijejo: Glejte: to smo za vas zahtevali! (Klici: To jc sleparija!) Jaz se rajši trenotno vsem zamerim, kakor da bi ljudem peska v oči metal. (Odobravanje.) Ko sc jc šlo za Ljubljano, smo jasno videli, da več ni mogoče storiti in smo zato storili toliko, kolikor je bilo mogoče. Takim, ki bodo v tem oziru zabavljali, ne moremo torej nič drugega reči kakor: Ti govoriš, česar ne razumeš in govoriš takim, ki nič ne razumejo. Kar se tiče občinskega gospodarstva, smatramo, da bo treba posvečati največjo skrb temle rečem: 1. Kako občina svojo delavce plačuje in kako z njimi ravna. Občina mora v tem oziru biti za zgled vsem delodajalcem. Ali je ljubljanska občina to bila? (Ironični vzkliki.) Lo vprašajmo plačeval njegovo skrb s tem, da so ga jc sramoval pred ljudmi . . .! Takrat ga je obšla pametna misel, da bi vrnil sina čevljarstvu, pri katerem bi bil fant moral sploh vedno ostati. Pa ravno ko bi imelo priti do tega, ga je sin znova premotil s svojo čudovito učenostjo. Iver jc, kakor jc mati ponosno pripovedovala, sin že po latinsko govoril, kakor duhoven pri maši. Taki uspehi Lopezinkove bistroumnosti so očeta osupnili; počasi je. pozabil na prejšnjo nevoljo in jo začel verjeti, da ima ta studenec modrosti prav, če se sramuje njega, ubogega in neizobraženega čevljarja; od srca je želel svojemu sinu no več samo bireta, ampak celo škofovsko mi tre in sc jo še naprej pohal in trudil, da bi ga vzdržal v zavodu. Toda pri skušnjah se je sin slabo izkazal in to jo očeta končno vendarle privedlo do pravega spoznanja; sklonil je, da naj Lopezinek zamenja knjige s kopitom in pero s šilom. Pa je bilo že prepozno in Lopezinek, ki bi se bil šol s samim Salomonom prerekal, se jo temu odločno ustavil, ker bi bila s tem ponižana njegova učenjaška časi in ker bi bil izgubljen sloveč govornik. Oče ga ni mogel pustiti brez dela in zalo jo bil prisiljen, da ga je spravil za užitninsko paznike, policaje in druge! Kaj so liberalci tukaj storili, kako za to skrbeli? Občina glede na to lahko veliko hitreje izvrši potrebne reformo kakor pa država. Če bi bilo n. pr. naše občine že preje vzelo v roko zavarovanje za starost in onemoglost, zavarovanje delavskih sirot in udov, bi bilo danes to vprašanje v državnem zboru veliko bolj zrelo, (Pritrjevanje.) tako pa so zdaj vsi faktorji v takih zadregah gledo tega, ker je po naših občinah vladala in še vlada liberalna buržoazija. '2. Za delavca je važno tudi, kako in komu občina svoja dela oddaja. Občina namreč lahko preskrbi, da dobi dola tisti, ki svojo delavce pošteno plača. Tako delajo že mnoge občine na Angleškem, ki stavijo v pogodbo s ponudniki pogoje, ki so v korist delavcem. 13. Občina mora skrbeti za delo, to je za priložnosti za delo, da pridejo tisti, ki so voljni delati, v mesto, in da tudi tisti, ki jim v mestu samem manjka dela, lahko in izdatno pridejo do njega. V tem oziru je šlo naše liberalno gospodarstvo vedno križkraž-pota. Hvalili so se veliko, kaj so pa dosegli? (Klici: Nič!) Kje so delavnice v Šiški, s katerimi se jc toliko bahal bivši župan; seveda, ravno ker jc preveč kokodajsal, kakor jo imel navado (Veselost.), jo vse pokvaril. In kje jo tisti povečani južni kolodvor? In kaj so godi zdaj, ko večina S. L. S. v deželnem odboru obeta zasaditi tisto največjo in najboljšo korenino, ki se bo razrasti a v drevo, pod kojega senco so bo delavstvo pri nas lahko senčilo kakor do zdaj nikjer drugod — deželno električno centralo, ko študira naše velike neizrabljene vodno sile, ki bodo proizvajale tok, kateri bo koristil celi deželi, koristil zato tudi Ljubljani, ko bo elektrika trikrat cenejša, kakor je danes, ko no bo samo luči za luksus, ampak tudi poceni delovna moč za našega obrtnika, ko bo ustvarjena najboljša priložnost za velika dela — kaj so godi? Liberalci zabavljajo zoper naš odbor in deželni zbor, zoper našo večino, ko bi morali na nagih kolenih zahvaljevati tiste, ki so šli izrabit našo vodo, naše reko! (Burno pritrjevanje.) i. Važna reč v občinskem gospodarstvu je skrb za stanovanja. Stanovanja so draga, ker sc draže zemljišča. Mi smo v deželnem zboru sklenili zakon, da so uvede davščina na prirastek vrednosti pri zemljiščih in lep dol tega denarja bo šol v občinsko blagajno ter bo veliko koristil mestu, ki bo s tem lahko veliko storilo za delavska slano- cerkvenika k bližnji kapelici, kjer je bil sam že dlje časa cerkveni ključar. V svoji cerkveniški službi sc jo Lopezinek tako potegnil, da jc svečo prižigal in ugašal kar brez nažigalnika. Toda njegova lena narava se je bala vsakega dela. Stara resnica je, da človeku mrzi, kar mu je neprijetno in težko: to je vzrok, da izprijenec sovraži tujo čednost, ker dela njegovo lastno zlobo še bolj očitno in da brezverec sovraži vero, ker zahteva od njega lepega življenja. In to jo bilo tudi vzrok, da je Lopczinka napolnilo nepremagljivo sovraštvo do vseh cerkvenih obredov, ki so bili njemu neznosni, ker jo imel zaradi njih veliko dela. »Ta neumnost!« jo rekel, kadar je šol streč k maši. In vedno bolj so jo zagrizel. Začel je zabavljati čez župnika, ki ga je svaril in opominjal, in čez mašo, ki mu jo bila nadležna; nazadnje pa jo začel sovražiti vero, ker je maša bistven del bogoslužja in preklinjati Boga, čegar služabnik jo bil župnik. Nekdaj so ga pokarali, ker jo vedno zasmehoval in razlagal stvari, ki jih ui razumel. Trdno jo bil uverjen, da ima on prav, ker mu jo njegovo samo-Ijubjo tako narekovalo in jim jo odgovoril ; Jaz, da i>e r ažurnem? Jaz neved- vanja. Potom se jo na Dunaju ustanovil zaklad za pospeševanje stanovanj in od tega bo tudi za naše mesto veliko prida, če bodo v našem občinskem odboru sedeli možje, ki bodo za to kaj zmisla imeli, ne pa taki, kakoršni so do sedaj krasili svetovalsko stole. (Pritrjevanje.) Ljubljana, bela Ljubljana, je do zdaj imela mesto teh koristnih reči edino le to nalogo, da jo vzdrževala in redila liberalno stranko, (Burni klici: Tako je!) to nalogo, da jo kakor ob septembru, za to ljudi napravila kaj šuma, da bi imeli ti ljudje, ker so drugod povsod le bati-no odnašali, kaj vesolja — ubogi delavec; delavska žena in otročiči pa so v podstrešnih sobicah dalje zmrzovali in stradali in umirali v luknjah, kakršnih niti gosposki psi nimajo! (Viharno pritrjevanje.) Skrb za zdrava in cena stanovanja bo ena prvih in najvažnejših nalog prihodnjega občinskega sveta in delavci, ki bodo prišli vanj, bodo prinesli gotovo tudi v tem oziru vanj frišne sapo. (Pritrjevanje.) 5. Nadaljna skrb občinske uprave je ta, da so v zvezi s kmečkim zadružništvom preskrbe za mesto zdrava in cena živila. S pustim kričanjem, naj se odprejo mojo, so nič 110 doseže. Rumu-nija jc poslala lotos k nam nekaj živine, pa jo prišlo? Prišla je živinska kuga (Klici: Tako jo!) in posledica? Živina ie postala strahovito draga in v mestih začenja mesa sploh primanjkovati. Mesta ni mogoče z živili preskrbeti, ako ne sc ne skrbi obenem da so povzdigne kmečka produkcija! (Veliko odobravanje.) (i. Veliko nalogo pa imajo občine tucli, kar se tiče šolstva, da bo v korist delavskim hčeram in sinovom. Kar sc dosedanjih šol tiče, se delavec danes z veliko skrbjo povprašuje, čemu pravzaprav mora svojo otroke vanje pošiljati, kaj ima od njih posebnega haslia. Nobeno priložnosti nima delavska hči in poznejša gospodinja, da bi so naučila kuhati, šivati, varčno gospodinjiti. (Klici: Ros jo!) In vendar jc to tako krvavo potrebno! Ali jo kaj bolj potrebno kakor to, da so žoua nauči z majhnimi sredstvi preskrbljevati možu lepšo in cenejše življenje? (Vel'ko pritrjevanje.) Prav tako pa mora občina veliko skrb obračati na obrtno šolstvo. Imamo jc, a kako malo še koristi našemu delavstvu! Naši ljudje bi so morali že v mladosti tako izobraziti v tem oziru, da bi si mogli služiti kruha tudi kot bolje kvalifikovani dclavci, preddclavci, mojstri. Toda la mesta zavzema danes med nami še vedno skoro izključno tujec. (Klici: Kos je!) Dolžnost magi- než? Ncvednoži so tisti zagrizenci, ki bi nas najraje zmeraj pitali z lažmi.« Vsa modrost devetnajstletnega Lopezinka je tičala v teli clveh pravilih: Kar mi jo nadležno, jo krivica in tega mi ni treba storiti; česar 110 razumem, jc laž in tega mi ni treba verjeti. Ošaben in samoljuben nauk, ki jo rodil že toliko malovornih in toliko nevernih; nauk, ki izvira iz onega groznega čaščenja, ki jo pri enih strašno in pri drugih smešno, in ki ga jc moder ntož imenoval: oboževanje samega sebe. IV. Tisti večer so sedele Grahovke pred hišnimi vrati in šivale ter kramljalo; otroci so sc igrali in vpili po cesti, moški so so vračali z dela in zvon farno cerkve pri Sv. Mihelu jo oznanjal s svojim bronastim glasom, da pride za trudom dneva pokoj noči, kakor pride za trudom življenja pokoj smrti. Dvorišče je bilo ob ti uri zapuščeno, samo Salamunka jo sedela na pragu pred svojim stanovanjem, pod lepim jazminovim grmom, ki jo razpenjal nad njo svoje veje kakor balda-hin. Med koleni jo tiščala lončeno skledo in jo drobila vanjo kos trdega kruha, tla napravi tečno špansko juho. Ta padarlca je imela svoje stanovanje okrašeno s jiotrato, ki je bila v strata jo da vrola v lo šolo na široko odpre, jih povzdigne n šo nove us.ano-vi za delavsko fante. Tako so ne ho večala samo fizična mišična moč, ampak tudi umska moč, inteligenca našega delavstva kar pomeni neizmeren kapital za vos naš narod. 7. Treba bo tudi poskrbeti za delov-sko posredovanje za brezposelno delavce. Ti so velika nadloga za mesto in postanejo zanj lahko velika nesreča; za te je zato treba skrbet!, da najdejo zopet delo, ako ga brez lastne krivde izgubo, in tu opozarjam na to, da to vprašanje ravno manjša mesta najlažje rešijo. Zglod za to je Švica. Če bodo možje našega duha prišli v mestni zastop, bodo kaj poštenega napravili. Zato poživljam vse stanove na skupno delo, stanove enega poleg drugega, vse kličemo, ki sc drug z drugim čutijo enakovredne. Uradnike kličemo; toda če je kdo med njimi, ki hi se čutil ponižanega, ako se stavi nanj zahteva, da so z delavskim človekom čuti enakovrednega, ta ni za nas! Trgovca in obrtnika kličemo; toda če bi bil kdo med njimi, ki bi se mu za malo zdelo, če ga pozivljemo, naj s tovarniškim dc-lavcom dela za interese občine kakor enak z enakim, tudi ta ni naš! Kličemo vse sloje Ljubljane na skupno delo! Kakšen vspeh bo imelo, 110 vem. Toda, če pogledate povsod drugod, da tam, kjer mi vladamo, moremo pokazati tudi na same vspehe, če to pomislite, boste jasno spoznali, da je v vsakem oziru boljše iti z nami, kakor pa se z liberalci bratiti! (Viharno odobravanje.) Boj Ljubljane z dežolo jo neumen! (Burno pritrjevanje..) Ali ni Ljubljana na vseh plateh na deželo navezana, ali ni dežela v stanu Ljubljane povzdigniti, ali ni Ljubljana od dežele odvisna, ako hoče količkaj napredovati? (Živahni pri-trjevalni vzkliki.) To je pa lo mogoče, če gresta meščan in kmet skupaj, če so pa kregata, bo zmagal tisti, ki jc močnejši, in močnejši je danes kmet! (Klici: Res je.) Ni res, da bi morala Ljubljana s celo deželo skregana hiti! Mi vam vsi, kar nas je, jamčimo, da bomo, če bo Ljubljana v sporazumu z nami, z vsemi silami delali za korist in procvit središča Slovenije, naše bele Ljubljane! (Živahno odobravanje.) Kakšna pa je bila liberalna politika? Kako jc liberalna Ljubljana Ljubljano oškodovala? Vprašam vas samo, kdo je škofove zavode, ki bi našim meščanom prinesli toliko koristi (Veliko pritrjevanje.) iz Ljubljane spravil? Kdo drugi kakor bankerotna liberalna politika ? In kdo je. bil tako neumen in slep 111 zloben, da je kmečko zadružništvo neprenehoma blatil in napadal, kdo je celo vlagal zoper tisto može, ki so prevzeli ta težki in odgovornosti polni posel, ovadbe pri sodiščih, da hi jih v kazen spravili? (Fej-klici.) Njim je vseeno, ako hi toliko kmetov propadlo, samo da hi mogli nam ono priložiti. Seveda! čo bi bili naši zavodi taki, ka-koršni so liberalni, bi to šlo. A mi smo danes, ko pri liberalcih na vseh krajih in koncih poka, v tem oziru čisto sigurni in mirni, ker danes ga ni med našimi zadružniki v celi deželi niti onega, ki bi se na glas no zakrohotal, ako sliši kakšnega liberalca zabavljati zoper našo Zadružno in Gospodarsko Zvezo. V Ljubljani so seveda najdejo šo kak- šni os", ki grejo tem ljudem na lini, ki imajo nemirno spanje in nemiren ape-tit, ko zjutraj svoj list berejo. (Veselost.) Bil sem jaz tisti, ki sem zastopal nučelo, da o liberalni) bankrotih molčimo, toda po tem, kar se godi, rečem, da bomo morali tako brezobzirno razkriti in do nagega sleči lihoralco in njihove zavode da se lo krnel križal, ko bo mimo njih šel! (Viharno pdobrava-nje.) Jaz som od svojih prijateljev -slišal, da jo »Jutro« — jaz te umazane cunje ne berem — potem, ko som jaz žo zdal parolo, naj se o teh rečeh 110 piše, še naprej pisalo zoper naše zavode, zlasti zoper Gospodarsko Zvezo. Jaz tu izjavljam. da jo Gospodarska Zveza do zadnjega krajcarja solidna, popolnoma aktivna in njena bilanca taka, kakor bi liberalcem želel da hi bile saj približno take njihovo bilance. Sicer bo pa pri-hodnjost pokazala, kako jo, če bo tako, kakor pravijo liberalci, bomo šli mi vsi v luknjo. (Velika voselost.) Potem bomo politično in socialno ubiti, toda taki osli nismo jaz tudi no. (Veselost.) Jaz no tiščim sam v svojo smrt. (Veselost.) Če bi bilo tako, bi to pomenilo razpad naše stranke. Ali je res kdo tako brezmejno zabit, da misli, da bi mogli mi tako mirno stati med vami, čo bi nam kaj takega pretilo? Ali jo ros kdo tako trapast, da meni, da jo mogočo, da smo se mi zaradi tega tako bojevali, da hi mi, ki smo vso svojo moči v tem boju zastavili, zdaj mogli mirno gledati, kako našo delo razpada in ga ho vrag vzel? Na Koroškem je navada, da pred svatbami hodi od hiše do hišo poseben mož; okoli klobuka ima velik šop cvetlic, ravnotako na palici, in v vsaki hiši, kamor pride, zapoje in vabi ljudi na svatbo. Liberalni misijonarji (Veselost), ki zdaj po ljubljanskih oštarijah opravljajo svoje velike pobožnosti (Veselost), se mi zde ravno taki, kakor ti koroški vabivci s šopki na klobuku — samo da liberalne rožice nič kaj ne dišijo (Velika veselost) in so bolj podobno tistim štinkbombam našega prijatelja Turka (Veselost) — pa ljudi vabijo, vabijo na svatbo, kakršne še ni bilo, na svatbo ko se bo ženil zlodej in vzel liberalno stranko! Tem besedam je sledila uprav gro-movita veselost, vso velikansko množico prevzame pravi vihar smeha in ve-selosti, vse ploska in navdušeno vzklika govorniku. Nato zaključi predsednik dr. Zaje shod in med splošnim odobravanjem zakliče: Če vsi svojo dolžnost storimo, ho kmalu zaplapolala na rotovžu zastava Slovensko Ljudske Stranke! Prod novim ministrstvom. D u 11 a j, 8. januarja 1911. Dočim se jo še včeraj trd lo. da ho predložil Bienerth žo v ponedel jek imena svojih tovarišev cesarju v potrjenje, je danes mnenje, da bo to mogeče še komaj v torek ali pa celo v sredo. Situacije so tako kaleidoskopično izpre-minjajo, da je tožko za en dan naprej prerokovati. Toda čas sam zahteva, da se Bienerth kolikor mogoče požuri s sestavo in zato lahko trdimo, da so kriza bliža svojemu koncu in da borno kmalu stali pred novim ministrstvom. Včeraj je bil voditelj Jugoslovanov; dr. šusteršič poklican k Bienerthu. Izvedel je pri ministrskem predsedniku, da ho sestavil novi kabinet brez Jugoslovanov. Dobil jo zatrdilo, da ho novi kabinet proti vsem narodnostim objektivno postopal. To je konvencio-nclna fraza vseh ministrskih predsednikov, ki sestavljajo kabinete nasproti zastopnikom onih narodnosti, katere vlada sama /.c pri sestavi izključuje od pozitivncga^sodelovanja. Kaka bo objektivnost Blencrthovcga kabineta, v katerem ostaneta Stiirgkh in lio-chenburger, izgledala, o tem mod jugoslovanskimi politiki, ki hodijo pod vodstvom dr. šusteršiča, pač ni niti za trenutek najmanjšega dvoma. Izvcstna dvornosvetniška oseba je šicer razširjala med češkimi poslanci vest, da se je Slovenski klub že pobotal s Ilochenburgerjem. Toda to je navadna intriga, ki bi naj na eni strani zanesla nezaupanje med Čehe in Jugoslovane v Slovenskem klubu, na drugi strani pa bi ta vest naj olahkotila zo-petni vstop IJochenhurgerjev v novi kabinet. Vest so slovenski poslanci, ki so bili včeraj na Dunaju, takoj demonti-rali ter jo označili kot hudobno izmišljotino. Tudi med češkimi politiki samimi se v teh dneh veliko meša, kar stavi enotnost enotnega Češkega kluba v čudno luč. Načelnik kluba ekscelenca Fiedler jc naznanil Bienerthu, da sc njegov klub ne more udeležiti sestave novega kabineta, a takoj za njim sta šla mlacločeški eKscelenci Pacak in Za-čok Bienertha nagovarjat, naj vendar vzame brez vsako obveze tudi dva Čeha v kabinet. Kakor kažejo dogodki, Bienerth res namerava privzeti tudi vsaj enega Čeha v kabinet, ker bi se s tem po zatrdilu mladočeških odposlancev zelo omililo razmerje med vlado in češko delegacijo. To nakano Bienerthovo so takoj uporabili nemški radijkalci in se začeli kujati. V teh krogih so nezadovoljni, ker s kandidaturo njihovega načelnika Pacherja še vedno ni nič. Radi bi se ga namreč znebili na lep način, a mož je za kak resort nezmožen, ministrov krajanov pa Bienerth noče in tako še bo moral Pacher nadalje liačelovati nemško radikalnemu klubu, čeprav je Wolf mnenja, da je sedaj že tudi 011 mogoč na tem mestu. Ko so radikalci naznanili Bienerthu, da so nezadovoljni s češkim zastopstvom, zapretil jim je takoj z demisijo in nihče v parlamentu ne dvomi, da bo to učinkovalo. Tudi radikalci bodo pošteno pomagali vleči Bienerthov voz, čeprav bo v njem sedel en Čeh. Od visoko strani, ki jo znana kot skozinskoz nemškoliberalna, se je močno delalo za bivšega kranjskega predsednika barona Heina kot notranjega ministra. Sicer ni to nič novega, kajti nekaj let sem smo že navajeni na dejstvo, da se pri vsaki krizi prijavi Iiei-nova kandidatura. Toda Bienerth ve, da bi Hcin izzval boj na. nož ravno v Slovenskem klubu, zato pa je gotovo, da ostane Heinova kandidatura samo kandidatura. Bienerthov kabinet bo žo zaradi Hochenburgerja in Sturgkha imel od strani Slovencev mnogo prestati, nova provokacija bi položaj obremenila do neznosnosti. Minister za notranjo zadeve postane visok uradnik delavskega ministrstva. Vprašanje glede osebe /n UavsVo in poijedelsko minislrsho jo .c dam s nerešeno. Delavski minister bo po. tal kak uradnik češke narodnosti, poljedelski minister pa mogoče oseba, kojo ime jc Slovencem precej znano. Glombinski jc le nerad sprejel žo-lezniški resort. A Nemci so zahtevali, da ravno lega mesta no sme dobiti Čeli, a Čehi, da ne Nemec, ker bi sicer to bil za nje nov casus belli. Tako je postal Glombinski žrtva češko-nemške-ga spora in obenem železniški minister. Vitez Zaleski je konzervativno barvan poljski uradnik v poljedelskem ministrstvu. Finančni minister postane pred* sodnik osrednjega statističnega urada dr. Mcyer. Velja kot kapaciteta v davčnih zadevah, osebno jc baje precej nedostopen zunanjim vplivom, in kar jo tudi zanimivo, ne uživa v židovskih finančnih krogih veliko simpatij, a ne ker bi bil znaiv kot antisemit, ampak ker je imel dosedaj s temi krogi premalo zvez. Dr. Meyer je visoki financi bomo novus, zato nezaupno gleda nanj. Kaj se ho spremenilo z novim kabinetom? Poljaki so si zmenjali svoje ministre en Čeh bo sedel v ministrstvu, poljedelsko ministrstvo dobi svojega ministra. Vse drugo spremembe so za presojanje celo situacijo brez velikega pomena. Minister Hardtl je moral iti, ker je proti uradnikom svojega resorta skrajno odurno postopal, a pravec politike se v tem ministrstvu ne spremeni. Večina pa in kurz celega ministrstva, oboje ostane pri starem, toda s tem razločkom, da je večina zopet tako negotova kakor za časa najstrožje opozicije Slovencev proti vladi. Kajti Sta-pinski ni zadovoljen z razvojem krize in za njim bo stal kot mentor v vseh zakulisnih mahinacijah dobro vešči Bilinski, da se maščuje nad svojimi neprijateji, ki so ga tako demonstrativno spodili iz kabineta. Jugoslovani v Slovenskem klubu so popolnoma prosti nasproti vladi, večini in opoziciji. Na nobeno stran nimajo nobene obveznosti. Gotovo je sicer, da ostanejo v opoziciji, a nuanco te opozicije bodo lahko določali brez ozira na kak drug faktor v parlamentu tako, kakor jim bo to velevala vsakokratna situacija. Vse, kar bo prej zadalo smrt sedanjemu marastičnemu parlamentu, bo jim dobro služilo. O sestavi vlade Bienerm a III. Najnovejša brzojavna poročila o sestavi vlade Bienerth št. III. slovejo: Vlada se kmalu sestavi. 111 o m o s t, 9. januarja. »Inns-brucker Nachrichten« poročajo z Dunaja: Izjava nemških nacijonalcev, osobito \Volfa (glej današnji uvodnik), bo lo malo zavirala sestavo nove vlade. Kakor zdaj stoji, objavi v torek »VVic-ner Zeitung« cesarjeva lastnoročna pisma odstopivšim in novim ministrom. Bienertha zasliši cesar danes opoldne. Lista novega ministrstva je že sestavljena razun notranjega in poljedelskega ministrstva. Minister javnih dol postane Čeh, sekčni načelnik Marek, notranji visok državni uradnik, Nemec, poljedelski še popolnoma neengažirani nemški uradnik. Nova vlada se precl- Grahovoni nekaj posebnega. Vrata, ki so držala iz velike izbe v spalnico, so bila zakrita z belimi zavesami; ob zidu je stalo razvrščenih poldrug tucat stolov, stone so bile pa videti, kakor da so je vsula nanje ploha samih podob, velikih in malih, grdih in čednih. Na sredi sprednje stene jo bila podoba Matere Božje, komolec visoka in široka, z okvirjem iz mahagonijevega losa: na desni je bil naslikan sv. Jožef, na levi pa mogočen možak na konju, sabljo v roki; pravijo, da je bil to neki sloveč general. (Dalje) Koncert ..Ljubljane" v proslave mu-ielja Gerbiča. Osivel je starček, njegova muza je j še vedno mlada. Včerajšnji koncert jc bil lep slavospev njemu in njegovi muzi. Lep slavospev jo bil to, narekoval ga je sam v onih tihih urah, ko jo pozabil, da je zomljan, ljubimkal so. s svojo muzo, omamljajoč svojo umetniško dušo z nektarjem in ambrozijo Parnasa in Olimpa. Osivel jc starček, njegova devojka, njegova muza pa jo mlada, tresoča njegova roka, negotova v koraku noga, njegova muza pa iskro skakljajo preletava pestre livade slovanskega juga. Ko je »Glasbena Matica« priredila slavnostni večer Jenku in sem izvedel, ( da misli tudi »Ljubljana'* proslaviti ! enako Gerbiča, som zmajal z glavo, boječ se: da bo naša mala umetnost zašla na pot malikovanja in osebnega kulta. Had odlagam to bojazen in prištevam enakim večerom pomen prve vrste in sicer s historijsku kulturnega stališča. Jasna slika nam jo ta večer Gcrbičevih partitur, kot nam jo bil zadnji Jon' o / živa slika njegove duše. Kako lepo bi bilo ako bi na enak način jasno ilus rirali našo sicer malo glasbeno literaturo s leni. da bi prirejali enake večere sis emalično. To bi bila najlepša zgodovina naše muzil-.e, lo bi bile žive jasne slike iz knjige naše umetnosti. Iskreno bi želeli ra primer enkrat Focrsterjev večer, večer naših Ipavcev itd., če se bi to sistema ično uredilo bi imelo to več prosvetnega smisla, kot vse sedanje muziciranje. Spretneje pero naj op . e zaslugo Gerbičeve, našo so omeji lc na to, da kratko izrazi včerajšnje utise. Proizvajali so se mešani, moški zbori, eden ženski zlor soli in simfonična dela. Dva mešana zbora: »Žitno polje« in »Bučelar« sta ctvorila pevski del. Prvi je znan, ljubek, pri prost, slog zdrave barve, ki vleče na idilično stran. Živahen tempo, laliek domač slog, kot hi res slišal pred seboj brhke žonjioc, ki gredo nad zrelo žito s krivimi srpi. Pesem spada golovo med Gerbičeve najboljšo mešano zbore. »Bu čelar« karakterizuje vrvenje bučel pred ulnjakom ko lahno zumljajo in nes ve- in km 47-.520 do 49-500, ki jih je zaradi dosege stavbnoekonomičnih koristi še dalje proučevati. Obenem pa je navedeno ministrstvo tudi načelno odobrilo in poslalo deželni vladi v uradno poslovanje operat o dotičnih požarnovarnih napravah. Zaradi tega je o omenjenih opera-tili v zmislu dotičnih določil ukaza c. ki-, trgovinskega ministrstva z dne 25. januarja 1879, drž. zak. št. 19, in zakona z dne 18. februarja 1878, drž. zak. št. 30, določen politični obhod, raz-lastilna razprava in razprava zaradi požarnovarnih naprav na v t o r e k, 7. d a n f e b r u a r j a 19 11 in na naslednje dni s pristavkom, da se komisija snide dne 7. februarja 1911 ob 9. uri dopoldne na kolodvoru v Ru-doJfovem. Komisija prične obhod v kat. občini Rudolfovo in ga bo, kakor se bo delo odsekalo, nadaljevala in končala v katastralnih občinah Rudolfovo, Kan-dija, Gotna vas, Stranska vas, Laho-nica, Dobili dol, Altsag, Pribišje, Semič, Kot, Petrova vas, Talč vrh, Črnomelj, Gradac, Vinj vrh, Dobravice in Metlika. Uradno poslovanje bo dne 7. februarja v katastralni občini Rudolfovo; dalje previdonta dne 8. februarja v katastralnih občinah Kandija in Gotna vas; dne 9. februarja v katastralni občini Stranska vas; dne 10. februarja v katastralni občini Lahonica; dne 11. februarja v katastralni občini Dobin dol in dne 13. februarja v katastralni občini Altsag. Potem bo uradno potovanje za 8 dni prenehalo ter se nadaljevalo in končalo dne 22. februarja ob 10. dopoldne v katastralni občini Pribišje; dne 2.3. februarja v katastralni občini Semič in Kot; dne 24. februarja v katastralni občini Petrova vas; dne 25. februarja v katastralni občini Talč vrh; dne 27. februarja (v ponedeljek) v katastralni občini Črnomelj; dne 28. februarja v katastralni občini Gradac; dne 1. marca v katastralni občini Vinj vrh; dne 2. marca v katastralni občini Dobravice in dne 3. marca v katastralni občini Metlika. Omenjeni podrobni načrt se more vpogledati pri okrajnih glavarstvih Rudolfovo, oziroma Črnomelj, načrti o odkupu zemljišč in operat. o požarnovarnih napravah pa so razgrnjeni na vpogled pri občinskih uradih Rudolfovo, Št. Mihel-Stopiče, Toplice, Črmoš-njice, oziroma Semič, Kot, Petrova vas, Talč vrh. Črnomelj, Gradac, Vinj vrh, Podzemelj in Metlika v roku, ki ga razglasita zgoraj omenjeni glavarstvi. Omenja se, da se bo pri političnem obhodu pretresalo tudi doslej še odprto vprašanje, kje naj bi stal kolodvor v Metliki. Od političnega obhoda in od raz-lastilne razprave ostanejo razun zgoraj navedenih železničnih delov tudi še izključeni: dovozna cesta do tunelskega inštalacijskega prostora na severni strani Semiškega tunela v km .20-7», dalje protektirana preložitev okrajne ceste ravnotam in naposled naprava za preskrbo z vodo poleg potokov, zadnja pa samo v toliko, kolikor je je komisija že pri političnem obhodu dne 13. julija 1910 obhodila. O tem se obveščajo udeleženci s pristavkom, da jim je clano na prosto iiko, dinamično in dcklamatorično predavanje veliko boljše, up nam vstaja v veseli duši, da se povzpne »Ljubljana« na višek slovenske glasbene umetnosti prodirajo stopajoč vedno naprej izključno po poti slovenske umetnosti in prosvete. Napredovati hočemo! Želja in volja po napredku naj nam opravičita nekaj malenkostnih, dobrohotnih opazk. Mešani zbor »Ljubljane« — krog 150 pevk in pevcev je nastopilo — je irnpozanten. Razmerje glasov zadovolji, vendar bi bil tenor v mešanem zboru lahko močnejši, ker ga sopran ponekod preveč za kril. Basi lepi, polno-zveneči. Med ženskimi glasovi najde fino uho nove moči, ki pa se bodo gotovo prilagodile kmalu starim. Moški zbor krog 60, razmerno razdeljen na glasove. Tenori močni, včasih premalo edini v visokem forte, basi zvočni in jasni. Moški zbor v celoti boljši kot mešani. Deklamacija se bliža popolnosti: »Žitno polje«, ki zahteva izurjenega zbora, je uspel dobro. Pri »Bučelarju« smo pogrešali pp, vsled tega pesem ni prišla na isto višino, kot je pisana. Splošno naj omenim tu, da je manjkalo vseskozi lepih piano-mest, kjer zbor pokaže svojo eleganco. To bo zbor v bodoče gotovo dosegel. Napraviti moram prehod iz pp v ff, v pp moram pa preiti iz pavz. Intonaeije in nastopi bodo vedno »igurnejši in finejši. Toliko le splošno. voljo morebitne ugovore zoper omenjene operate ali zoper zahtevane razlastitve vložiti pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolfovem, oziroma v Črnomlju, ali pa najkasneje pri političnem obhodu, oziroma pri razlastilni razpravi. Ko konča ta komisija svoje delo, se gradnja lahko takoj razpiše in odda. V dobro poučenih krogih sodijo, da je pričakovati, da se začne z delom meseca junija ali julija. Dnevne novice. Papežev dekret o sodelovanju duhovnikov pri denarnih zadrugah. Od vet krajev smo dobili poročila, da po deželi agitirajo liberalci zoper naše denarne zavode. Zdaj so vrgli med ljudi papežev dekret, da bodo morali duhovniki pustiti hranilnice in druge zadruge in tako pri teh zavodih ne bo več liste varnosti kot dosedaj. Toda ta strah je popolnoma nepotreben. Dobili smo od presvetlega ljubljanskega knezoško-fa o tej zadevi sledeče pojasnilo: Da se ljudje po nepotrebnem vzburjeni pomirijo, dam sledečo izjavo: Sveti Oče žele in zapovedujejo, da naj gg. duhovniki ustanavljajo, nadsirajo in podpirajo vse različne prepotrebne zadruge; žele pa, da naj duhovniki ne bodo pri denarnih zavodih blagajničarji. Toda tudi to bodo Sveti Oče dopustili v onih škoiijab, v katerih škofje mislijo, da je tako potrebno, šel bom ob koncu januarja v Rim, da se s Sv. Očetom o tej zadevi definitivno dogovorim. V Ljubljani, 9. jan. 1911. f Anton Boriaventura škof. + Izjava dr. šusteršiča glede novega kabineta. Kakor poročajo listi, je dr. šusteršič po svoji konferenci pri ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu izjavil sledeče: »Najprej treba počakati, kakšen rezultat bo imela misija designiranega ministrskega predsednika. Še le, ko bo sestava novega kabineta znana, bo nastalo vprašanje, za katero taktiko se bodo odločili Slovenci, aktuelna. O tem bo potem klub sklepal.« + Shod S, L. S. se io vršil včeraj popoldne na Polici ob si r jni udeležbi volivcev S. L. S. Govorila sta poslanca Fr. Košak in dr. Ivan Zajec. Navdušenje veliko, kandidatura Verhovčeva soglasno sprejeta. Načelniku S. L. S. dr. šusteršiču se je izrekla zaupnica z navdušenimi živio-klici. -f- Naša društvena organizacija. Dne 6. t. m. se je vršil na Uncu pri Rakeku občni zbor Slov. katol. izobraževalnega društva, na katerem se jo pokazal lep napredek. Društvo ie štelo 55 članov ter ima tudi knjižnico, katere se člani zelo pridno poslužujejo. Po občnem zboru je govoril poslanec Go-stinčar o zadružništvu in je toplo priporočal ustanovitev živinorejske zadrugo. + Proti kočevskim Slovencem! Kakor vsako nedeljo, tako so tudi včeraj prišli Slovenci v svoje društveno lokale. da dobijo tam časopise in se pogovorijo med seboj v svojem materinem jeziku. V Kočevju je bilo pripravljenih 50 orožnikov. Kočevarjcrn je šinil strah v kosti. Nemirov se ni bilo bati. In kaj »Pesem žrjavov«, se nam zdi, je bila prepočasno peta, vsaj prvi in glavni motiv. Sicer pa impozantna skladba. Premrl jo šteje gotovo med svoja najboljša dela. Efekt je bil velik. «Sanctus« in »Benedictus« sta im-pozantni točki, ki sta bila na višku proizvajanja. Pri »Ave Mariji« je sodelovala kot solistinja poleg gdčne. Peršlove sama hčerka gospoda slavljenca. .1. Gerhiče-va, in tako slavnost povečala in ji dala značaj posebne iskrenosti, ko hčerka kiti sivo glavo svojemu očetu, ljubljencu našemu in ljubljencu slovenske muze. Pesem je bila lepo izvajana ter zasluži ponavljanja. Gdčno. Peršlovo poznamo. Lep, simpatičen nastop, elegantna interpretacija, jasna deklamacija, zna tudi lepo rabiti registre, za kar ji je nudila včerajšnja arija stare Barbe posebno priliko. Gospod Bajde je nastopil v Satt-nerjevi pesmi: »Deklica in ptič«. Dober material, lep glas, a še neopilen, človek komaj ve, kaj bi. rekel, je-li liričen ali junaški. Zdi so nam, da bolj liričen. Ko bi imel ka j več šole, bi bil dober interpret nežnih partij. Orkester »Slovenske Filharmonije« je spremljal vse orkestralne zbore in nastopil uvodno in sklepno v samostojni vlogi. Njegov nastop nas je povsem zadovoljil, naša sodba o njem je jasna. Vodil ju v*is konc«rt, izvzomii izključno orkestralnih komadov, zboro- s»e zgodi? V d r u š t v o pride ko. m i s a r in prepove shod, češ da ni bil pravočasno naznanjen. Zagrozil jo, da z orožniki razžene društvenike. Slovenci so se pokorili ukazu, dasirav« no včeraj ni bilo n i k a k e g a s h o d a. To kar je bilo včeraj in vse dosedanjo nedeljo ni bil nikak shod, ampak dru-štveniki pridejo v društvo, sedijo tam čitajo in so prosto razgovarjajo bre2 vsakega dnevnega reda in programa. Ali bomo morali celo to naznaniti oblasti da zahajamo v društvo in se poslužujemo pravic društvenih članov. Ali bomo za vsako besedo morali dobiti oblastveno dovoljenje? A vso take stvari ne bodo več uničile kočevskih Slovencev. Asimilirati se ne damo, ampak živeti hočemo in tudi bomo svoje lastno narodno življenje! + Doklej še? G. mestni župnik in dekan kočevski Ferdinand E r k e t nam piše, da ni res, da bi bil nahujskal obitelj pri kateri si jo poiskal kaplan Kopitar hrane, da mu jo tudi ta odpove in da ni v tem smislu na nobeno nemško obitelj vplival. + Dr. Defranceschi. List mladinov piše o odhodu dr. Defranceschija iz Novega mesta ter se zadira na neumen način v deželni odbor. Svetujemo, mladinskemu glasilu, naj se obrne po informacije o tej stvari na dr. D e f r a n -e e s c h i j a samega, sicer bomo govorili jasno in odločno; potem naj pa se prizadeti gospodje zahvalijo temu listu in podobnim žurnalom, ako bomo primo-rani priti z resnico na dan. -j- Izjalovile so se nndc liberalcev, ki so mislili, da bo antimodernistovska prisega povzročila velik odpad duhovnikov. v Avstriji so odpadli samo trije duhovniki, v Nemčiji pa pet, od drugod so pa o nobenem odpadu ne čuje. Ti ljudje so koj, ko so odpadli, začutili potrebo se oženiti, kakor piše njihov lastni organ, »XX. Jalirhundert«. S takimi ljudmi cerkev ni nič izgubila, pač pa ustvarila si čistejše razmere v svoji sredi kakor so. Namesto da bi cerkev po liberalnih prognozali razpadala, se okreplja in s Svetim Očetom se danes vesoljni svet velikobolj peča, kakor le kdaj, dasi bi po prerokovanjih francoskih, nemških in laških frama-zonov moral biti že davnej pozabljen. Ljudsko štglje v Trstu se vrši od strani magistrata v znamenju največje sleparije tako, da se celo »Vaterland«, ki je jako previden list, pritožuje. V uradu za ljudsko štetje v Rojanu je magistrat najel laške visokošolco, ki od Slovencev napolnjene pole nanovo spi-sujejo in slovenski občevalni jezik nadomeščajo z laškim. Seveda ta goljufija 110 bo nič izdala, ker se tržaški Slovenci svojih pravic preveč zavedajo, da bi ne znali take I um pa rije preprečiti. Senzačno, a vseskozi verodostojno poročilo o portugalskih dogodkih priobčuje zadnja številka znane revije, die »Freislatt«. Članek je spisala visoka dobro informirana oseba, najbrže iz portugalskih monarhističnili krogov samih. Trdi, cia je honiatij pred vsem kriva mati kraljica Amelija, ki bi bila rada postala sama vladajoča kraljica, pa je zato konsiprirala z revolucionarci celo proti svojemu rajnemu soprogu, od republičanov umorjenemu don Car-losu. Povzročila je celo, da njegovi morilci niso bili kaznovani. Portugalski republiki prorokuje elankar kratko vodja g. Svetck. Kdor je kod a j že imel opraviti z zborom, bo vedel ceniti požrtvovalno eneržijo in potrpežljivost živcev pri laki veliki masi zbora. Našo čestitke na včerajšnjem uspehu so iskrene in želimo »Ljubljani« najlepšega proč vi t a na polju naše glasbe. Naše nade in upi, ki jih stavimo nanjo, nas no bodo varale, za to nam jamči dosedanji napredek. Med koncertom jo izročil pevski zbor slavljencu krasno izdelan srebrni venec, delo g. Krogarja, pripet na zelenem krasno vezenem žametu, delo požrtvovalne gdč. učiteljice Ivošakovc. Sklepno želimo, da bi so k mcert za ljudstvo z nizkimi cenami ob priliki ponovil, mučne pavze mod točkami skrajšale, prepogosto defiliranje zbora na oder in z odra pa omejilo s primerno ubranim programom. Dvorana naj bo primerno venti-lirana! Obisk je bil velik, vsi prostori zasedeni, uspeh lep. Slavnost so počastili odlični gostje: provzvišeni knezoškof A. B. Jeglič, dvorni svetnik grof Chorinskv s soprogo, dvorni svetnik Klimeni, dvorni svetnik vitez Kaltenegger, vladni svetnik vitez Laschan, dr. Ivarlin, vitez Gut me nst hal, ravnatelj Foerstcr, koncertni mojster Ilubad, državni in dež. poslanec J are, državni poslanec Go-stinčar in mnogo drugega odličuega občin *t>-«. v v v življenje, ker izvršujejo nečuvena ua-silstva celo proti sodnikom, ki nočejo postav kršiti in je štiri od njih prestavila v Goa. V kolonijah vlada zdaj še hujša korupcija, kakor pred rajnim don Carlosom, ki je, ko je vladal Fran-co, resno stremel za tem, da razmere sanira. Kraljico-mati Amelijo pa sicer tudi drugi listi dolže najgršega intri-gantstva. + Dr. Bauer naslednik Posilovičev. Iz Zagreba poročajo: Dr. Ante Bauer je imenovan za škofa - koadjutora nadškofa Posiloviča s pravico nasledstva. Včeraj je dr. Bauer odpotoval na Dunaj. + Predavanje v Tržiču. Včeraj popoldne je bilo v Tržiču v društvenem Domu predavanje. Govoril je poslanec Gostinčar o delavskih stanovanjih. Obisk je bil izredno dober. Dvorana je bila polna ljudi, seveda največ delavcev in delavk. + Nova laška stranka. To nedeljo, 8. t. m. se jc ustanovila v Pulju »Unione democratica istriana«, politično društvo istrskih liberalnih nacionalcev. V Istri liberalni Lahi do današnjega dne niso imeli prave politične organizacije na širši podlagi, zdaj pa, ko se, kakor pravi saj »Idea Italiana«, vedno-bolj intenzivno gibljejo »klerikalci« in se na drugi strani pripravljajo hudi boji s Slovani, so začutili to potrebo. — Uprava »Slovenskega Učitelja« prosi p. n. predsednike krajnih šolskih svetov, da bi blagovolili tekom tega tedna naročiti list. »Slovenski Učitelj«. Prva številka izide v soboto. Na naslov nekaterih krajnih šolskih svetov smo list že lani pošiljali, ter jih smatramo za naročnike, ker ga niso vrnili. Upamo, da bodo prilično porabili zadnji številki priložene položnice. — Uprav-ništvo. — Iz sodne službe. Dež. sod. svetnik in okrajni sodni predstojnik v Ajdovščini, Ivan Dovgan, je prestavljen v Trst k dež. sodišču; okrajni sodnik Štefan Pahor v Trstu pa je imenovan za deželnosodnega svetnika. — Umrl je v Karlovcu sedemdeset !et stari Dragan baron V r a n y z a n y. — Shod sodalitatis SSi. Cordis Je-su za novomeški dekanat bo dne 17. t. m. v Prečini. točno ob deseti uri dopo-ludne. Obravnavala se bo ista tvarina, kakor na shodu dekanov dne 25. t. m. v Ljubljani. — Potres v Osieku. Minoli četrtek ponoči so čutili v Osjeku precej hud potres s podzemskim bobnenjem. Ljudje so potem prebili noč bede. V Osjeku že 20 let ni bilo potresa. — Ubit in čez železniško ograjo v Bačo ie bil vržen v noči na 3. t. m. Andrej Cenčič iz Robodišč pri Logjeh na Goriškem. Pri njem so našli večjo vsoto denarja. — Nov hrvaški ljudski list v Dalmaciji je začel izdajati Don Franc Iva-niševič pod naslovom »Pučke Novine«. List. izhaja dvakrat na mesec in prinaša tudi slike; stane samo 2 K na leto. — Poizkušen samoumor kontrolor-|a delavske bolniške blagajne, i. t. m. so našli v Zagrebu na neki klopi kontrolorja tamkajšne delavske okrajne bolniške blagajne Ignacija Ovčariček, brez zavesti s prerezanimi žilami na levi roki. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer vsled slabosti še ni mogel biti zaslišan. Imenovan jc bil poštar Vaclav Flelmich v Idriii za nadpoštarja. — šolstvo. Namesto vpokojenega rudarskega nadzornika Jožefa Korši-ca, je imenovan za kraj nega šolskega nadzornika na obeli erarnih šolah v Idriji nadupravitelj Franc Bouška. Po končanem programu se je razvila pri komerzu iskrena zabava, ki se je sukala okrog osebe slavljenca. Dvorana je bila tudi pri komerzu popolnoma polna. Med gosti je bila. tudi dc-putacija cerkniškega županstva na čelu ji g. župan sami, ki je slavljenca tudi navdušeno pozdravil. V imenu »Ljubljane« ju slavljencu nazdravljal predsednik »Ljubljane« deželni odbornik (h-. V. Pogan, povovodja Anton Svetek, kateremu jc občinstvo prirejalo burne Dvacije, je nazdravljal slavljenca imenom zbora »Ljubljane«, g. slavljenec sc je zahvaljeval govornikom in »Ljubljani«, češ, da mu je naredila »Ljubljana*' veselje, da jaj skladbe, ki so ležale v prahu, spravila v javnost. Izvajale so se na tako lep način, da sem iz srca hvaležen za lo predsedstvu »Ljubljane«, predsedniku g. dr. Pegami, iz srca hvaležen neutrudljivemu in jako nadarjenemu pevovodji g. A. Svetku, ki se ni bal truda, da je dosegel današnjemu koncertu tako sija jen uspeli, ki se ni bal nobene skušnje in ki je s strogo disciplino dvignil »Ljubljano« na vrhunec. Uspeh, ki ga jo »Ljubljana« dosegla v tako kratkem času, jo znamenje, da bo napredovala in dosecla — Popir se je podražil. Avstrijske tovarne popirja so zvišale cene celuloznega popirja za 2 K pri 100 kg. — Voz ubil ženo. Pretekli torek je peljal kmet Ivan Nardin blizu št. Petra pri Gorici velik voz lastja domov. Spremljala ga je žena Frančiška in njegova dekla. Voz se je pa vsled slabe poti prevrnil in gospodinjo ubil. zapušča sedem otrok. Telefonsko in brzojavna porodilo. NOVO MINISTRSTVO SESTAVLJENO. Dunaj, 9. jan. Novo ministrstvo je sestavljeno. Baron Bienerth je v posebni avdijenci predložil cesarju tako-le sestavljeno ministrstvo: ministrski predsednik baron B i o 11 o r t h , notranji minister dr. Maks W i c k e n b u r g, domobranski minister fm. Frid. G e -orgi, naučilo ministrstvo grof S t u r g k h , trg. ministrstvo dr. Ri-hard W e i s k i r c h n e r, justično ministrstvo Hohenburger, delavsko ministrstvo Karol M a rok, fin. ministrstvo dr. Robert Mayer, železniško ministrstvo Stanislav G 1 a b i n s k i, poljedelsko ministrstvo baron W i d -mann, poljski minister rojak dr. vitez Zaloški. Mesti nemškega in češkega ministra nista zasedeni. V soboto zvečer povzročeni nemško radikalni vihar torej Bienerthu ni škodoval in ga je preživel brez katastrofe, dasi je grozil Wolf, da vse na drobno razbije, ako pride v ministrstvo kak uradnik, ki ni v nemško-nacionalni službi. To je bilo prvikrat, da se Bienerth ni uklonil pred vsenemškim furorjem. Notranji minister grof Wickenburg, je bil doslej sekcijski šef v delavskem ministrstvu in je intimen prijatelj Bienerthov. Minister za javna dela Marek je bil sekcijski šef v železniškem ministrstvu, kamor je prišel od praškega ravnateljstva državnih železnic. Poljedelski minister Widmann je bil doslej dvorni svetnik pri šlezijskem cesarskem na-mestništvu, kamor jc prišel iz notranjega ministrstva, kjer je deloval v češkem oddelku. Mož je konservativec in pozna dobro razmere na Češkem in Mo-ravskem. Poljski minister rojak Zale-ski jo bil doslej sekcijski šef v poljedelskem ministrstvu, fin. minister Mayer pa je bil prej sekcijski šef v fin. ministrstvu in je bil sedaj predsednik v statističnem centralnem uradu. ZAPRISEŽENJE NOVEGA MINISTRSTVA. Dunaj, 9. januarja. Cesar bo člane novega ministrstva zaprisegel jutri dopoldne ob 11. uri. ODLIKOVANJA BIVŠIH MINISTROV. Dunaj, 9. jan. Cesar je člane bivšega kabineta odlikoval z različnimi redi. Najvišjega je clobil Bilinski, brilante k Leopoldovemu redu, Ilaerdtl Leopoldov red I. razreda, Wrba red železne krone I. razreda, minister javnih del Ritt, je postal vitez, poljski minister Dulemba je dobil red železne krone I. razreda, vodja kmečkega ministrstva Popp pa veliki križ Franc .ložefovega reda. DR. PLGJ AVANZIRAL. Dunaj, 9. jan. Hofrat dr. Ploj je postal senatni predsednik pri upravnem sodišču. ZBORNICA. Dunaj, 9. januarja. Poslanska zbornica so skliče 18. januarja. Baron Bienerth bo v prvi seji podal programa tično izjavo, kateri bo sledila politična debata. Delovni program jc že določen in obsega: konec delegaeijskc- vrhunec umetnosti. Č. g. župnik Lav-renčič je nazdravljal slavljencu kot cerkvenemu skladatelju, notranjski državni poslanec Gostinčar je napiva1 slavljencu kot. možu dela za, narod, državni poslanec Jarc pa je povdarjal, da izvirajo uspehi »Ljubljane« iz trdne vere v končno zmago. Danes proti »Ljubljani« ni več pomislekov, vsakdo ve ceniti njeno moč in njenega zborovodjo. »Ljubljana« naj ve, da ji jo zagotovljena materielna in moralna pomoč od vseli slojev. Vsem govorom je sledilo navdušeno odobravanje. Vmes je igrala marljivo »Slovenska Filharmonija«, kot mojster na go-siib pa se nam jo predstavil g. Kalai, član »Slov. Filharmonije«, z nekaterimi točkami, med drugimi s Smetanovo fantazijo iz »Dalibora« za vijolino in klavir ter s IIubayovim »ČardaSem« v istem aranžma. To je moralo igrati slavljencu srce, ko so stopali otroci njegove muze drug za drugim iz pozabno preteklosti in mu čestitali k sedemdesetletnici. I mi so pridružimo njihovim slavospo-vom z iskrenim: G o r b i č. u sla n! B. ga dela, rodni proračun, bančno predlogo 111 rekrutni kontingent. NESREČNI SANJKAČI. Dunaj, 9. jan. Pri sankanju v dunajski okolici je 12 ljudi težko ponesrečilo in si razbilo glave ter zlomilo roke in noge ter podobno. SLOVENCI V TRSTU IN LJUDSKO ŠTETJE. Trst, 9. januarja. Včeraj dopoldne je bil v »Narodnem domu« shod slovenskega političnega društva »Edinost«, ki je bil zelo številno obiskan. Na shodu, ki so se ga udeležili državni poslanec dr. Rybaf in več slovenskih deželnih poslancev, se jc soglasno sprejela resolucija, v kateri se protestira proti nepostavnemu postopanju magistratnih organov kot števnih komisarjev in revizorjev v Trstu in okolici, kakor tudi proti postopanju italijanskih hišnih posestnikov. V resoluciji se zahteva, da sc ljudsko štetje anulira ter uvede ponovno štetje pod vodstvom državnih organov. Popoldne je bilo v okolici Trsta pet. enakili shodov. VODA UDRLA V RUDNIK. Zagorje ob Savi, 9. jan. V rudniku v Kisovcu imajo vodo. Začela je prihajati na sv. Treh kraljev dan popoldne ob treh. Vodni curek je zelo močan. Začele so precej delovati brizgalne, ki jih goni elektrika, ali vode ni mogoče sproti izmetati. Kmalu sta prišli dve brizgalni pod vodo in prenehali z delom. Voda narašča čedalje bolj. Pripeljali so na pomoč nove brizgi, ne. Ne ve se še, ali prihaja curek iz zastane vode ali je studenec. Če je studenec, je to za rudnik zelo nevarno, ker leže zdaj jame okrog 170 m globoko pod zemljo, in so za Kisovccm visoki liribje 500 do 800 m. Danes so z delom splošno prenehali. Delajo le še v Kotredežu, kjer je pa le malo delavcev. KOROŠKI SLOVENCI IN LJUDSKO ŠTETJE. Celovec, 9. januarja. Pri ljudskem štetju na Koroškem se gode silne ne-zakonistosti. Števni komisarji Slovence kar trumoma popisujejo za Nemce. SAMOUMOR. Dunaj, 9. januarja. Glavni blagajnik zavarovalne družbe »Phoenix« Karel Dok (baje. Slovenec po rodu) sc je ustrelil. Vzrok je menda, da je bil sit življenja. ARGENTINSKO MESO. Trst, 9. januarja. Danes dospe semkaj parnik »Vyandotte s 150 tonami argentinskega mesa. Meso dospe na Dunaj v sredo. : Naročajte ..Slovenca".: LluDljansKe novice. lj Gg. starejšine naših kat. akad. društev in gg. zastopnike Orla vabimo na sestanek, ki se vrši danes zvečer ob osmi uri v »Rokodelskem Domu« (gostilna). Posvetovali se bomo o prireditvah v počitnicah. — Rueh, t. č. predsednik »Zarje«. lj Javno predavanje. Jutri predava ob pol 8. uri zvečer v S. Iv. S. Z. gospod dr. V. Pogan: Zanimivosti iz Amerike. lj Glavna posojilnica v Ljubljani jc imela izredni občni zbor, čegar dnevni rod jo obsegal edino točko »Razdružitev zadrugo«. Občni zbor jc otvoril član starega odbor g. Turk, vodil pa ga je dr. Oražen. Iz poročila o današnjem stanju zadruge, ki ga jo podal revizor »Zadružne zveze« v Celju Kunej, posnemamo to, da jc dvomljivih oziroma nepokritih terjatev 1,287.782 K 20 h. Že zadnje dni jo vladalo med člani te posojinice grozno razburjenje, ki jo včeraj šele prav izbruhnilo. Gospod deželni stenograf Klemenčič jo zahteval pojasnitev §23. zadružnega zakona. Ta namreč določa, da jamčijo čjftni upravnega sveta oziroma. nadzorstva z vsem svojim premoženjem za, povzročeno škoelo, kar je obrazložil dr. Kukovec iz Ceja. Klici: »Kje je Hudnik?«, »Državni pravilnik naj se peča s to zadevo!«, »Ves upravni svet naj se zapre!« so kar križem leteli. Splošni razburjenosti je dal duška. kot prvi g. Bradaška, ki jc pojasnil, da se onim, ki so imeli le 5 kron deleža, ni dosedaj priznavalo nikakih pravic, niso jih vabili na občne zbore, niso jm dali nikakih dividend, bili so lo za to dobri, da so pristopali ter da so jo z njihovim — špekuliralo. Izreče ogorčenje nad tem. da ni onih na, občnem zboru, ki so poznali posojilnico in njo člane lo takrat, kadar so rabili ogromne svote za svojo špekulacije in kadar se jo šli} za delitev mastnih plač, romuneraoij, provizij in dividenck Uradnikov in častnikov je po polomu mizadctiii nad 200. Zato io sklenil »Uradniški hranilni in posojilni konzorcij« v Ljubljani, da bo storil vse, da prevzame če le mogoče vse uradniške dolgove pri »Glavni posojilnici«, obenem pa hoče napraviti vse korake, da se doseže to, da odkupi država in avtonomne oblasti svoje uradnike z gotovo svoto od posojilničnih obvez. Ko-nečno zahteva, naj se pojasnijo zadeve graščino Dol na Štajerskem, dunajskih hiš in drugih večjih posojil. G. Pust vpraša, je-li res, da so bile bilance že prej pasivne, a da so so izkazale kot, aktivne in da je dobil nek revizor za to uslugo remuneracijo. Vse zadeve je pojašnjeval dr. Oražen oziroma revizor Kunej. Splošno se je izjavljalo, da so se s strani dosedanjega odbora godilo nekorektnosti. S temi zadevami se bodo itak prej ali slej pečalo sodišče. Na predlog g. dr. Bleivveisa se je sklenilo, da zadruga likvidira ter se izvolijo v likvidacijski odbor sodni nad-svetnik Višnikar, dr. Oražen, dr. Kukovec iz Celja, Firm, računski revident Mikuž ter računski oficijal Bradaška. Sklene se, tla se skliče sestanek vseh zadružnikov oziroma nov občni zbor, kakor hitro dobi likvidacijski odbor jasno sliko o položaju, najkasneje pa začetkom marca. Detajle o včerajšnjem občnem zboru si še pridržimo. Pravijo, da je bil ta shod liberalne stranke doslej v Ljubljani še najboljše obiskan in da je podal boljšo sliko o liberalnem gospodarstvu, kakor jo je pa mogel včeraj podati na liberalnem shodiču v šentjakobskem okraju slovenski ekonom knjigovez Breskvar in njegov učenec profesor Beisner. lj Pokrovitelja patronata Vincenci« jeve družbe za mladino v Ljubljani sta nadalje postala dr Fran Dolšak, zdravnik v Ljubljani, in Andrej Ramoveš, nadžupnik v Dobrepoljah. Bog plačaj! lj Božičnica katol. mladeniškega društva. Veseliti se moramo lepega napredka vseh naših društev, zlasti" pa nam mora biti pri srcu razvoj kat. mla-deniške organizacije, iz katere dobivajo druga društva svoj naraščaj. V vseh ozirih krasno uspela božičnica katol. mladeniškega društva nas je radi tega navdala s posebno radostjo. Številni pevski zbor, ki je nastopil, priča, kako vestno se v društvu goji petje, in prav dobro prednašan Fr. Ferjančičev ven-ček vojaških narodnih pesmi je dokazal kako lepe uspehe ima pevski pouk. G. Jeločniku. ki vodi tamburaški zbor, moramo pa v resnici čestitati. Pri preciznem igranju mladih tamburašev občinstvo ni štedilo s svojo pohvalo in je živahno zahtevalo še novih točk. Najzanimivejša točka sporeda je bila igra »Mlini pod zemljo«. Uprizoritev zahteva velikih priprav z ozirom na scene-rijo, kakor tudi od igralcev samih. Priznati moramo, da nam je oder nudil ves čas primerno in v vseh podrobnostih vestno pripravljeno pozorišče in da so nam igralci podali dobre zastopnike cvetočega krščanstva prvih stoletij, kakor tudi s poslednjimi močmi borečih sc poganov zoper kristjane. Tudi težje vloge, kakor n. pr. Afrikanca Numida so bilo prav dobro pogojene. Navzoče občinstvo, ki je po shodu v »Unionu« do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je sledilo z velikim zanimanjem razvoju igre, ko nam je poprej govornik večera, g. Alojzij Stroj, podal kratek obris zgodovine tedanje dobe in je obenem poudarjal, kako primerna je uprav ta igra za prireditev v kat. mla-deniškem društvu, ki tudi ohranja svojim članom versko zavest in jim dafe navodil za vsestransko izobrazbo. Hvaležno je omenjal, da po inicijativi g. državnega poslanca dr. J. Ev. Kreka zasnovani odbor profesorjev, uradnikov, učiteljev in akademikov vestno posvečuje svoje najboljše moči napredku katoliške mladeniške organizacije, in da je njegovo delovanje poroštvo vedno lepšega razvoja prekoristnega katoliškega mladeniškega društva. lj Glede ljubljanskega kolodvora ve več poročati »Gorenjec«: »Tako v »Slovencu« kakor tudi v »Slovenskemu Narodu« je bilo citati pred dobrim tednom, da se bo ljubljanski južni kolodvor kaj kmalu razširil, ker se seka že drevje na onem vrtu, ki ga imajo železniški uradniki v posestvu. (»Slovenec« ni tako poročal, marveč le nekako ironično vprašal, pomenijo li nekatera dela ob tiru toli obljubljeno razširjenje. Tudi smo izvedeli, da se tisto sekanje dreves ni izplačalo. Op. ur.) Vsa stvar je tale: Drevje na onem vrtu sekajo zato, ker je staro, gnjilo in vsled tega pravo zbirališče mravelj in slične golazni. Iver pa železniški uradniki kljub hudi draginji ne morejo jesti mravelj, zato mora drevje proč. — Vprašanje novega kolodvora je pa še daleč, daleč. Menda bo šo prej najmanj kakih 20 »oršpa-rungskomisij«, prodno sc zasadi prva lopata za novi kolodvor. — Lotos se je že položilo nekaj tira, oziroma se je 1 razširil železniški tir proti severni stra- ni južnega kolodvora, proti Martinovi cesti, v letu 1911/12 se popravi tir proti jugu v letu 1913 je namenjena poprava srednjega tira, potem pride na vrsto nekaka stavba za promet no-blagovno ravnateljstvo, potem še le prično študirati, kako se bo nadaljevalo s »štede-njem«. lj Slovensko gledališče. Ker je bil Tiaš referent v soboto zadržan, prinesemo poročilo o »Zavetju« ob reprizi. lj Imenovanje. Računski prakti-kant Milan Juvane, je imenovan za r. kr. računskega asistenta. lj Umrli so v Ljubljani: Uršula Cunder, zasebnica, 80 let. - Marija Ce-rar, hči železniškega delavca, pet let. — Josipina Batista, hči posestnika, 17 let. lj I. ljubljanski zavod za straženje in zaklepanje je imel leta 1910 priliko, v 3032 slučajih po svojib stražnikih poslovati v dokaz, da je to, strokovno obratova.no podjetje vestno in potrebno. Opozarjamo na današnje letno poslovno poročilo zavoda. lj Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov v Ljubljani opozarja na svoj plesni venček, ki ga priredi v soboto, dne 11. februarja 1911. v veliki dvorani hotela »Union«. Dofece matere dobe s Scott-ovo emulzijo nove moči ne samo zase ampak tudi za otročička. Mleko se pomnoži in je rediltiejše; dete postane naravno cvetoče in živahno. Njen okus je prijeten in ni nikoli zo-pern, celo pri daljšem liporab-Ijenju. Še več, 3109 SCOTT-OVH Pristna lo s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom SCOTT-ovega ravnanj .epi emulzija je gotovo bistveno bolj učinkujoča kot navadno rib,e olje, in več sto babic najtoplejc priporoča v svojih p;smih Scott-ovo emulzijo Cena Izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti preljubega soproga, oziroma očeta, strica in svaka, gospoda Matija Korečina posestnika izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem zlasti gg.duhovnikom kakor tudi slav. pož. brambi v Sevnici ter blag. gosp. zdravniku dr. Tretiz-u, ki ga je ves čas bolezni zdravil in mu s tem lajšal bolezen ter mu življenje nekoliko podaljšal. Srčna zahvala vsem onim, ki so pokojnega spremili k večnemu počitku. RflDNfl pri Sevnici, 9. jan. 1911. ŽALUJOČI OSTALI. 86 2a hvala. V cm, ki so me počastili 3 lepimi voščdi k mojemu 90 letnemu godu, se tem potom, ker me je bole3en priklenila na bolniško posteljo, najprisrčneje Zahvaljujem, ter se vsem priporočam v pobožno molitev. S p. ficrnik. dne 6. prosinca 1911. tfartol 73 župnik ^ pokoju. H EJ RS RS RS RS B? RS RS P RS RS a a K7 D m Vsak dan sveže priporoča RS 9 a a a a RS a a a m a a RS RS a RS n RS RS a RS mmmnmmasnmn Jakob Zalaznik pekarija in slaščičarna tBV. 21. Podružnice: A m i s i tri ši i Ženitna ponudba. Samski obrtnik (boljše krojač) s trgovsko koncesijo, dobrih lastnosti ter solidnega vedenja, sc žch v s rtio tenitve seznaniti z varčno gospodično v starosti 25 do 38 let, k:itera bi imela večje premoženje, kako trgovino, ali primerno dobro eksistenco Vdove niso izktiuicnc. Lc resne ponadbe s polnim naslovom jc poslati pod: ,,nbrt in trgivina," na upravo „Slov." do 15 t. nt. V 66 -—O p; kot voditeljica podružnice se išče za vsak okraj, ako tudi brez kapitala. Strogo solidna stvar, primerna za vsakogar v mestu ali na deželi. Znania ni potreba nikakega. Trgovino uredimo sami. Velika reklama na naš račun. Mnogo prometa. Dober zaslužek že takoj iz-početka. Kiziko izključen. Vodi se lahko tudi kot stransko opravilo. Le pošteni, akoravno priprosti ljudje imajo prednost. Pojasnila brezplačno. Ponudbe pod „Versandt!jeschaft" na .Haasenstein & Vogler' A. G. Koln. 83 70 odasa se da takoj v najem ali se pa tudi proda pod ugodnim; pogoji. Več se izve pri Janezu Novšaku, posest, na Raki št. 12. Dolenjsko. ie: rezervni častnik, absolvent trgovske šok, star 22 let, vešč poleg obeh deželnih jezikov tudi laščine in hrvaščine, kateri je že deloval v pisarni, spreten kores-pondent želi vstopiti v službo v kako banko ali večje trgovsko podjetje. Nastop takoj. Tozadevne ponudbe le do 15. januarja pod ,Mladenič' na upravništvo 72 .Slovenca". lastnik prve največje slovenske svečarne v Gorici ulica sv. Antona štev. 7. Priporoča prečastiti duhovščini, slay. cerkvenim oskrbni-štvom in p. n. slavnemu občinstvu 3315 ne sveče, zvithe, Hadilo, med itd. itd. Kakovost izdelkov in nizke Gene izključujejo vsako konkurenco. Hiiiiliii kjer biva vsako leto mnogo tujcev, letoviščnikov, se z ali brez posestva in mesarije pod zelo ugodnimi pogoji proda. Hotel izkazuje zelo velik promet in je za-sigurana pridnemu gostilničarju zelo lepa eksistenca. Natančneja pojasnila daje upravništvo tega lista. Zahvala. Ob priliki prebridke izgube naše prernno umrle preljubljenc hčerke, gospodične Leniče Pečnik izrekamo na tem mestu najsrčnejšo zalivalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse izraze sožalja. Zahvaljujemo se vsej preč. duhovščini, posebno g. duh. svetniku Simonu Zupan, župniku na jezici, g. stolnemu vikarju dr. Alojziju Merliar in g. prof. Franu Pengov za nc-pozabljivo tolažbo ob bolezni kakor tudi za častno spremstvo k zadnjemu počitku; dalje gg. članom in pevcem „Glasbene Matice" za v srce segajoče žalostinke, „Marijini dekliški družbi na Jezici" za prelepo iz ganljivo petje v cerkvi, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vcncev. Bog povrni vsem stotero! STOZlCE pri Ljubljani, 9. prosinca 1911. Žalujoča rodbina 83 PEČNIK-URBilNČKOVil. 77 Proda se žbetna kobila 5 let stara, 153/4 visoka (Apfelschimel). Ista bode približno čez 2 meseca žbetila; tudi se zamenja z drugim konjem. Ogleda se lahko pri R. Jegliču, gostilničarju v Kranju. Proda se stropna hiša v sredini mesta, zelo pripravna za vpo-kojenega duhovnika. Naslov pove uprava 71 ..Slovenca". 2 Poslovno poročilo I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje za dobo oil 1. januarja 1910 do dne 31. decembra 1910. Stražniki zavoda so leta 1910 imeli priliko v nastopnih slučajih službeno poslovati Odprta dobili ter zaprli ali posredovali, da so se zaprla: hišnih vrat..................1776 dvoriščnih in vrtnih vrat..................323 oken ............................................92 rulet..............................................107 prodajaleu......................................68 izložb............................................71 pisaren..........................................411 blagajno........................................X skladišč........................................560 tovaron..........................................7 delavnic........................................lit stanovanj......................................11 kuhinj in shramb............................44 kleti;............................................51 hlevov..........................................28 v hišnih vratih našli ključev . . . . . . 52 Odnos . . . 2850 Dalje: Prenos . . . 2850 odtrganih konj privezali ali jih iz ne varnih položajev rešili....... prosto gorečih luči ugasnili...... odprtih vodovodov zaprli ....... požare prijavili.............. požare pogasili............... tatove zasačili ozir. tatvin preprečili sumljivih oseb prepodili ali ovadili straži ali orožni.štvu pomagali .... S7 Skupaj 21 36 38 3 4 59 13 5 3032 Tedaj so stražniki v 3032 slučajih službeno poslovali. Našli in izgubiteljem ali oblastnijam izročili so: dragulje, kolesa, razno obleko, perilo, biago, konjske odeje in oprave. V Ljubljani, dno 31. decombra 1910. Ravnateljstvo I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje. Imejitelj: Fran Seunig. Pisarna: Kolodvorska ulica 23. Stražnica: Kolodvorska ulica 35. Cenjeno ravnateljstvo »Prvega ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje« Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. Po sklepu lovske razstave dežele Kranjske v dvorani Mestnega doma v Ljubljani čuti so podpisani odbor dolžnim, izrekati najpopolnejše priznanje organom toga zavoda, ki so za časa razstave dobro in zanesljivo opravljali službo straženja in varstva v razstavnih prostorih. Za deželni odbor kranjski I1 mednarodne lovske razstave na Dunaju 1910: Hugon knez Windisch-Gratz 1. r., predsednik 3oq]9EpqBepD Javna zahvala. Moj, dne 6. dec. 1910 umrli sin, Rihard Smolej kaplan v Komendi se je pred 11 meseci zavaroval za življenje pri zavarovalnici „flLLIflNZ" za znesek 2000 kron. Ko sem predložila zavarovalne listine, mi je „flLLI-HNZ" po svojem ljubljanskem zastopniku gospodu Rudolfu Freundu omenjeni znesek na najkulantnejši način izplačala. Izrekam omenjeni zavarovalnici raditega iskreno zahvalo ter priporočam isto najtoplejc. Opomnim še, da je bilo vplačano zavarovalnici samo 91 kron vsega skupaj. Ljubljana, dne 7. januarja 1911. Luise Smolej mati. □ □E St. 641. Rsszpias. Za mestno občino ljubljansko odrejena 76 pasja koEitumaciJe = sc z današnjim dnevom razveljavlja. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 7. januarja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. S «n H SI ITT N F R urar.prva največja domača *...,„,Ti™« -i tm)m w f MVw športnatvrdka ur,zlatnine ;<1JVU • f| ISk^i^^ ste ti To varni ška.-varr Stvena znam ka : M • • i Vzorci na razpolago! Zivlnoziiravni^Ke razmere na Kranjskem, V zadnji soji e. kr. kmetijsko družbe je stavil baron Apfaltrern predlog, da naj deluje družba na to, da se izboljšajo živinozdravniške razmere na Kranjskem. Kazal jo s številkami na to, da jo premalo živinozdravnikov v deželi in da treba skrbeti tudi za živinozdravniške pomočnike. Ta želja po izboljšanju živino-zdravniških razmer jo splošna in jo res čas, da so tudi v tem oziru kaj ukrene. Potrebno jo. da dobimo v vsakem sodnem okraju živinozdravnika. Potrebni so pa tudi živinozdravniški pomočniki. Kdor pogleda nekoliko bližjo v praktično življenje naših živinorejcev, nam bo pritrdil, da so v naših razmerah potrebni taki pomočniki. Naši živinorejci potrebujejo pogostoma nagle pomoči pri svoji živini. To pomoč iščejo pri sosedih. Živinozdravniki so jim pre-oddaljcni. Tudi se marsikdo desetkrat premisli, prodno pokliče živinozdravnika, ker se boji stroškov. To opazujemo celo po krajih, kjer jo živino-zdravnik blizu doma. Tomu dejstvu se ni čuditi. Pri nas nimamo tako dragoceno živine, kakor jo imajo na Danskem, v Švici itd. Tudi so naše kmetije revne. Ljudje še k sebi ne kličejo zdravnika, čo ni skrajne silo. V takih razmerah jo potrebno, da imamo za nujno slučaje potrebne izvedence pri rokah. Sicer jc pa nepobitna resnica, da je mnogo takih slučajev pri živini, za katere ni treba visokošolske izobrazbe, ampak za katero Zadostujejo dobro dovršeni živinozdravniški tečaji. V* tem pogledu lahko trdimo, da so za gotovo slučaje živinozdravniški pomočniki ravno tako dobri kakor reza rji, ki izvršujejo svoje operacije tudi brez posebno podlago. Če no bomo sami skrbeli za tako pomočnike, se bodo razni mazači sami pojavljali med ljudstvom in nastane ]>otom opravičeno vprašanje, kaj jo boljše, da imamo neuko ma-začo ali izvežbano pomočnike. Zato pa odobravamo predlog, da se skrbi za izvežbano živinozdravniške pomočnike, tembolj, ker smo trdno prepričani, da bodo prav ti pomočniki lahko mnogo pripomogli, da so bodo v p e 1 j a v a l i živinozdravniki ve d no bolj in bol j v prakso. Prav ti pomočniki bodo nagovarjali živinorejce, da bodo ti pravočasno klicali živinozdravnik o k bolni živini. Potrebno pa je seveda, da se delokrog takih pomočnikov omeji in da stoje pod nadzorstvom dotičnih okrožnih, oziroma okrajnih živinozdravnikov. Živinozdravniški pomočniki naj so vežbajo lo za gotove slučaje pri živini, kakor za pomoč pri porodih in po porodu (pri izstopih itd.), za pomoč pri napenjanju živino, za koliko itd. V ostalem naj so pa ti pomočniki pouče tudi o tem, kdaj jo treba klicati živinozdravnika, da ni prepozno. Za tak tečaj bi zadostovalo dobrih šest tednov. Kazalo bi te tečaje prirejati pozimi, recimo od Vsili svetih do Božiča ali pa po novem letu. Stvar jc vredna, da se do dobra premisli in da so tudi v tem oziru ukrene kaj dobrega za našega kmeta, čigar interesi so najbolj merodajni v tem vprašanju. BSEEEEEBElEEESEEEEEiEEEEES B E E E E B E E E E E E E E E B E B B B E B E Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani na St. Peterskemu nasipu št 43 (prej Tosti), Itjer bodem po zmernih cenah točil najboljša ter zajamčeno pristna vina iz moje zaloge. Za prigrizek se bode postreglo z mrzlimi jestvinami. Priporočam se najudaneje za mnogobrojni poset z vsem spoštovanjem filojzij Zajec 40 vinotržcc, Spodnja Šiška. E E B E E B B E E E B B E E E E B B B E E B B Vrline pisalnega stroja L. C.SMITH & BROS in praktično uporabo! 3551 z ozirom na solidnost 10ktno funkcijsko jamstvo! 01 jnMioRi v rabi pri: vis. c. kr. deželni UlUiSjOlIl vladi, slav. dež. odboru, vodstvu deželne bolnice, mestnem magistratu, trgovski in obrtni zbornici, trgovski in obrtni banki, Kmetski posojilnici idr. idr. Zi!M praspeEite in brezplačno razhazovanie on THE REX C2, Šeienburgova uiica št. Vse druge pisa niške potrebščine. Vsled tečaja na kroglah pri tipkinem dvigalcu: Največja prevdarnamoč Zelo lahak udar Najmirnejši tek Oster odtis črk Nikaka utrujenost pisca Tabulator lieturna tipka Spremenljiv valjee V^aka tipka teče na 15 kroglah: Urez vsakega drgnenja Nikako tresenje pri udaru Neomejena trpežnost Prijetno pisanje Dvobarven trak Avtomatična premena traku. Priprava za pisanje matric BPf.v.>*••,/ /SL • •srjfi ____ •»"- ' i" NOVOSTI MANUFAKTURIVEGA BLAGA! Vzorce pošiljava franko! ■ ASI & O-B H K nt A N I Ljubljana, Stritarjeva ulica 4. I Snfcno, kamgarn, tfarasko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, sifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rute v veliki izbiri. ■ | SOLIDNE O ENE. 351 I KnjiževnosL * Nova knjiga. Pri Meyor & Komp. na Dunaju je izšla knjiga z napisom: »Dos Ephesier- und Kolosserbriefes Lehrc tiber die Person Cliristi und sein Iieilsvverk«, syslematisch dargestellt von Dr. M. Slavič, deutscher Prediger und Religionslehrer in Cilli. Gekronte Preisschrilt. Ta spis je dobil nagrado iz Lackonbaeherjevo ustanove. Komisija za to ustanovo obstoji iz profesorjev dunajske teološke fakultete, ki razpisuje temata po želji ustanovitelja iz Svetega pisma. Za nagrado, ki obstoji iz svote 1200 K, se lahko potegujejo vsi avstrijski duhovniki in bogoslovci. Spise z imenom z zapečatenem pismu jo poslati na dekanat dunajske teološke fakultete. Ako kateri spis dobi nagrado, se to razglasi pred povabljenim duhovniškim in drugim občinstvom v slavnostni dvorani dunajske univerze. K temu slavnostnemu činu prideta tudi zastopnik naučnoga ministrstva in nižjeavstrijskega namestni-štva. Dekan razloži vsebino nagradje-nega dela ter pred občinstvom odpre zapečateno pismo, da razglasi ime pisatelja, ki je določen za nagrado. Tokrat je bil Slovenec, ki je dobil to nagrado. V zadnjih letih sta dobila nagrado sedanja profesorja dunajske teološke fakultete dr. Nivarcl Schlogl ter dr. Joh. Doller. Dr. Slavič razpravlja v svojem spisu o osebi Kristusovi kot Sinu božjem in Izveličarju sveta, kakor to uči sv. Pavel v omenjenih svojih listih, dalje o Njegovem odrešilnem dolu in sadovih odrešenja. Pisatelj izvaja vsa svoja razmotrivanja iz teh dveh listov (Ephes., Kol.), a se ozira tudi na sodobno katoliško tozadevno slovstvo, kakor tudi n. pr. na Ilarnacka ali Tolstoja. * Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik. Druga izdaja. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cona vezani knjigi 1 K 10 vin., po pošti 20 vin. več. —■ Vedno jo bila prva skrb svete katoliške cerkve, da po svojih dušnih pastirjih zadostno pouči zaročence in zakonske o dolžnostih zakonskega stanu; ta njena skrb jc pa dandanes tembolj na-mestu, čimbolj se majo temelji srečnega zakonskega življenja. Koliko je pa ljudi na svetu, ki ne uživajo dobrote, da bi jih skrbni dušni pastir poučil o zakonskih dolžnostih in jim s svojim svetom pomagal v duševnih bojih, pa tudi v praktičnih zunanjih vprašanjih. V prvi vrsti takim ljudem je namenjena navedena knjiga, ki bi pa tudi sicer v nobeni katoliški hiši ne smela manjkati; kajti kar zaročenci ali zakonski pri pouku ne razumejo, najdejo v knjigi jasno razloženo. Naj bi romala knjižica v vsako slovensko hišo, da bode povsod učila, kako se je treba pripraviti na resnobni zakonski stan, kako izpolnjevati njega težke dolžnosti. Teča' na kroglah pri tipk, dvigalu LJUBLJANA 7, - Telefon št. 38. Ka^etii'-'slsrsjii o J K 100' ti a! je. S t. 3874'1. 20 BEEEEEBBEEEEEEEEEEBEEEEE S 1. februsrfem 191! pričenši uvede se v Ijubljnn«k"h lekarnah nočno službovati e in sicer tako, da bodo vsak teden po tri lekarne imele nočno službo, po tri pa počitek. Vendar si mestni magistrat pridržuje pravico. to dovoljenje takoj preklicati, če bi iz njega izvirale kake neprilike. Dogovorno s predstojništvom gremija se turnus določa tako, da bodo od 1. februarija 1011 dalje one tri lekarne, ki imajo nedeljsko službo, imele tudi nočno službo na nedeljo sledeči teden. Turnus nočnega službovanja se bo na vratih pojedinih lekarn natančno označil in sicer na ta način, da razobesijo lekarne, ki imajo nočno službo, tablico z napisom „Ncčna služba-', lekarne, ki imajo počitek, pa tablico z napisom Nočno službe imajo ta teden lekarne......"z natančnim naslovom teh lekarn. Tablice bodo v večernih in nočnih urah dobro razsvetljene. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 20. decembra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik: Lasdian 1. r. Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agiiirajte pov sod za nove naročnike! Kurzi efektov in menjic. dne 7. januarja 1911. Izdajatelj: Dr. Itmacil žitnik. Skupna 4% konv. renta, maj—no- 9325 Skupna 4% konv. renta, januvar —julij.......... 9325 Skupna 4-2/„ 8125 Delnico avstrijsko-ogrske banke 1880 Kreditne delnice....... fi78 London vista........ 24025 Nemški drž. bankovci za 100 mark 11742'/2 20 mark.......... 2349 1902 Italijanski bankovci...... 9475 253 Tiik: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni ureuuik: Ivan šiei®.