Poštnina plačana v gotovini Leto im
-	I
V LiubHanl, v sredo, dne 21. mala 1930 St. 115 1. izdaja st. 2
Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
u krallnlno Jugoil«»l|o mesečno 25 Din polletno 150 Din celolelno 300 Din
za inozemsivo
mesečno 40 Din nedeljska Izdata celolelno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemsivo 140 D
SCOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsto mali oglasi po 1-50 In 2D,veCJI oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn večjem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondellka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6/Ml Rokopisi ae ne vračalo, neiranklrana pisma se ne sprejemajo - Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva it. 2992
Naša rana
V svoji zadnji (majski) številki jc stavil iNnš dom« vprašanje: r>Kaj more storiti slovenska kmetska mladina za svoj narod in državo?« Bral sem to vprašanje in začel preudarjati, kako bi odgovoril, čc bi ga meni kdo nenadoma zastavil. Sempatja se mi je ukresala kaka misel, slednjič pa sem prišel do prepričanja, da vprašanje ni formulirano pravilno. Zalo bi ga jaz predrugačal, da bi stalo takole: flvako more, slovenska k m e t s k a m 1 n <1 i n u največ storiti za svoj narod in državo?« Tako, zdaj pu, mislim, bi se že dalo kaj odgovoriti, i:n v naslednjem hočem podati neka j misli na gornjo vprašanje.
Noibcncga dvoma ni, du je nuš slovenski kmet rešil in ohranil naš narod.
Samo poglejmo v zgodovino: kakor daleč sega naš jezik in njegovi spomini, ves čas ga je govoril in gojil — kmet. Kdor se je dvignil nnd kmeta, sc je obenem ločil od njega in s tem od slovaiistva. Tako je šlo ves srednji vek, tuko jc šlo toliko časa, dokler se niso zavedli naši največji možje in začeli delati v narodovem duhu za narod. Slovenstvo je bilo knkor žareča žrju-vica pod debelo plostjo nemškega pepela: prišel je vihar lin naliv devetnajstega stoletja, ki je odnesel pepel in žerjavica je zagorela in se razgorela v velikanski ogenj, ki je objel vso Slovenijo. Kar jc ostalo še neočiščenega, to je odnesel zadnji naliv — svetovna vojna.
lil kdo je bil ta žerjavica, ki jc skrito tlela )>od pepelom tuje nadvlade? Kdo drugi kakor slovenski kmet! Slovenski kmet je rešil narod, in če hočemo, da se vrline tegu naroda ohranijo dalje, moremo računati samo na slovenskega oratarja.
Toda tu se kažejo zadnja leta neki pojavi, ki nutn dajo veliko misliti.
Ni dolgo, kar sem govoril z nekim učenim j in 'izkušenim možem, ki je že mnogo storil za napredek našega naroda in še zmerom dela z ; vsemi svojimi močmi zanj. Z bolestjo mi jc pri- ! trdil, ko sem pripomnil, kako je začel propadati naš rod, potem pa jc rekel: »Veste kaj vam pravim: največja življenjska sreča je v ljubez- j ni do svojega poklica! ln povem vam še to,« je ' pristavil, »da je največja krivda in glavni vzrok oropadanja nnšegu naroda, zlasti kmečkega ; dela naroda, vprnv v tem, ker več ne ljubi j svojo zemlje, ne ljubi svojega stanu, ne ljubi svojega poklica!«
Začudeno sem ga pogledal in kar nisem mu mogel takoj pritrditi. Da naš kmet ne ljubi svoje zemlje, nc ljubi svojega stanu? Pa smo ! vedno čitali v povestih nn romanih o ljubezni do domačije. Kje je torej, kam se je izgubila?
Tedaj mi je oni gospod začel pripovedovati !.n naštevati dokaze za svojo trditev: zakaj danes vse sili z dežele v mesto, zakaj zapuščajo kmečki sinovi in hčere brez potrebe domačijo in beže v svet, v Francijo, v Nemčijo, llolan-clijo, Kanado, sploh kamor še smejo, zakaj se hoče danes že vsako kmečko dekle nositi ko mestna gospodična, fantje pa vsi »širni« kakor mestni škrici, zakaj jc žc skoraj vsa naša vas okužena in zastrupljena z vsemi mestnimi boleznimi, telesnimi in duševnimi? ... Zakaj, zakaj?... Ali ni vse to posledica, čisto naraven posledek tega, ker jc izginila ljubezen do domačije, ljubezen do kmetskega stanu in do dela? Vse hoče lo lahko ali pa brez dela živeti, kjer sc mu zdi boljše, tam jc njegova domovina! Misli, da lx> v mestu lažje živel, pusti dom in se jiotepo po svetu. Nazadnje uvidi, da je v tujini šc hujše in hoče domov — pa nima kam, ker jc dom nli propadel ali pa tako uničen, da si ni mogoče več pomagati.
Priznati moramo, da je kmatski stan res zelo težak, eden najtežjih — pri nas pravijo, da mora kmet rediti tico in tnišu, lisico 'in jastreba, zajca in jazbeca, duhovsko in svetno gosposko. To jc' vse gola resnica in kot kmečki sin jo podpišem z obema rokama. A na drugi strani ima kmet zemljo, ki vedno daje in rodi, četudi v potu našega obraza. Za to smo pa ustvarjeni, da delamo! In kljub težavam in bridkostim ima kmet mnogo mnogo prednosti pred vsakim drugim poklicem, lc dn sc teh zmerom ne zaveda. Kmet bi moral biti ponosen na svojo zemljo in na svoje delo pa žuljavc ioke, in hvala Bogu, šo zmerom jc dosti takih kmetov. A žal, da v poslednjem času vedno bolj izginja ta zavest in mladina nima več prave ljubezni in čuta za domačijo.
Najhujši posledek neljubezni do kmečkega rleln in stanu pn sc kaže v vedneni izseljevanju iu begu z rodne grude. Pred nekaj dnevi sem bral v časopisih, kako nameravajo oblasti zajeziti nevaren pojav izseljevanja, kar največ zakrivi, da kmečko gospodarstvo fuko strašno nazaduje in propada. Pravijo, da se bo v bodočo smel izseliti samo oni, ki bo dokazal, da je brez delo, du doma dela ne more dobiti in da mu jc v deželi, kamor sc namerava izselili, preskrbljeno delo s primernim zaslužkom. Dobro. Toda čc pomislimo, koliko bo s tem poma-gu.tio. bomo videli, du ne bo prav nič boljše kot je. bilo doslej. Prav nič, poudarjam šc enkrat! To se mi zdi kakor mohamedanskn prepoved, da nc smejo piti vina, zato pa pijejo žganje, o katerem vemo, da je še precej nevarnejše od vina. Kdor nc bo hotel doma delati, bo zmerom lahko dokazal, da dela nima; dn gu nc dobi in ludi to, da mu je v novi deželi delo zagotovljeno. Saj vemo, kako se ravna pri raznih »transportih«, kjer ima vsak zagotovljeno delo — kje, to je seveda druga stvar. Dokler naš človek ne ho čutil v sebi one ljubezni, ki jc stoletja ohranjevalo slovenstvo v žrtvah in trpljenju, dokler ne bo imel v sebi globokega prepričanja, du je pred Bogom in pred svojo vestjo doižnn ljubiti svojo zemljo in svojo vero, ki so mu jo s krvavimi žrtvami ohranili njegovi dedje, n jo v tujini tako kmalu intnko lahko izgubi, toliko časa nc bo boljše No bo imela uspeha nobena akcija, dokler ne lxii ljudstvo uvidelo, kako nespametno je, da hoče po-
Uprava Jp v Kopitarjevi ul.it.G Čekovni račun: CJublJana štev. 10.650 ln 10.349 xa lnserate, Sarajevo št.7 503, Zag št. 39.011, Vraga ln Dunaj št. 24.'
reh
797
Predstavniki Hrvatov v vtadi
NadaSjna rekonstrukcija vlade — Neudorler in Švegel imenovana za
ministra brez portfelja
Belgrad, 20. maja. m. Centralni Presbiro objavlja, da je Nj. V. kralj na predlog predsednika vlade in notranjega ministra generala Petra Živkovica podpisal ukaz, s katerim se imenujeta za ministra brez portfelja Mirko Neu-dorfer, državni podtajnik v p., in za ministra brez portfelja Ivan Shvegel.
Belgrad, 20. maja. m. Rekonstrukcija vlade, izvršena z imenovanjem štirih novih ministrov, je izzvala v tukajšnji javnosti splošno zadovoljstvo. Novi ministri pripadajo bivši Ra-dičevi stranki. Za vse štiri se lahko reče brez nadaljnega, da so spadali v intimni krog sodelavcev pokojnega Stepana Radiča. Vsi štirje so za svoje delovanje v bivši HSS ponovno in če-stokrat dobili pohvalne izraze od svojega voditelja Stjepana Radiča.
Ta dogodek vstopa teli štirih prvakov bivše Radičeve stranke lahko služi kot najboljši dokaz napredka na polju urejevanja političnih odnošajev, konsolidacije države in pomirjeva-nja strasti.
Posebni značaj pa ima ta vstop zato, ker so to štirje zastopniki hrvatskih kmetskih mas. Že delj časa se jc lahko v širokih slojih kmetov opažalo, da so tudi oni pravilno pojmovali velike namere Nj. V. kfalja, ki so izražene tako jasno in odločno v manilestu od 6. januarja
1929. Če so danes vstopili v vlado štirje njegovi zastopniki, potem je to izraz želje hrvatskega naroda, da složno sodeluje z ostalimi brati v cilju učvrstitve naše države
„Pravda" o imenovanju novih ministrov
Belgrad, 20. maja. u. Ob imenovanju novih dveh ministrov dr. Stanka Šibenika in Nikolaja Preke prinaša današnja »Pravda< tale članek:
»Včeraj sta stopila v vlado dva nova ministra, bivša najbližja sodelavca Stepana Radida in človeka iz tistih hrvatskih mas, ki so s svojo miroljubno deputacijo jasno izrazili svojo vdanost Nj. Vel. kralju in željo, da ga v njegovem težkem državniškem delu aktivno podpirajo. Po kraljevi volji so bile sprejete želje hrvatskih mas in tako bosta pri delu za definitivno oblikovanje nove in morne države sodelovala tudi ta dva politika, ki sta kot strokovnjaka določena, da zaTzameta ramo tisti položaj, ki jima jc sedaj zaupan. Ta značilni kraljevi akt se mora podčrtati. Ta akt pomenja koncentracijo moči, ki jo želi vse naše ljudstvo skupno s svojim vladanjem.
V času, ko se z vsemi silami dela na ureditvi državne uprave, ko se ustvarja novo in moderno zakonodajstvo, ko se dela na jačanju gospodarskih moči našega naroda, z imenovanjem Šibenika in Preke za ministra prihaja v upravo novo življenje. Oba zelo dobro poznata razmere svojih pokrajin. V sodelovanju z ostalimi člani vlade bosta podpirala
Nj. Vel. kralja, da se izvrši delo, ki si ga je v svoji dalekosežni državniški modrosti monarh zamislil.
Vstop dr. šibenika in Preko v vlado je napravil v državi dober vtis. Popolno harmoniziranje, odnošajev, ki se je doslej vršilo srečno v vsakem novem slučaju, tako tudi v leni, dokazuje, da smo v državi dobili nov položaj s težnjo za skupnimi delom za napredek domovine.-
Nova ministra prevzela posle
Belgrad. 20. maja. AA. Minister za socialno IKilitiko in narodno zdravje Ni kol a Prcka je davi prevzel [Kisle svojega rcsora. Dosedanji minister dr. Drinkovič se je poslovil najprvo od načelnikov, nato pa od šefov oddelkov ter se jim zahvalil za sodelovanje. Zatem se jc novi minister Nikolu Prcka seznanil z načelniki in šefi ter izjavil, da pričakuje oil njih enake, marljivega sodelovanja, kakor s prejšnjim ministrom, pri čemer naj se zavedajo, da jc treba uradovati pravično in zakonito po intenci-jah Nj. Vel. kralja.
Belgrad, 20. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog predsednika ministrskega sveta postavljen zn zastopnika ministra prometa dr. Kosta Kutnunudi, minister brez listnice, in to dotlej, dokler bo minister Radivojevič odsoten radi bolezni.
Brezposelnost -- svetovna bolezen
Samo v Evropi pet milijonov brezposelnih
London, 20. maja. AA. Minister dela J. H. Thomas je izjavil, da je povzročil brezposelnost padec svetovnih cen. Minister je nadalje naglasil, da je bilo meseca februarja v Nemčiji brezposelnih 3,365.000 oseb, to je za milijon več kot pred enim letom. Predsednik delavske zveze v Zedinjenih državah je izjavil, da je 21% članov brezposelnih. V Ameriki je 42% gradbenih delavcev brez dela. Zadnji teden so zaprli na Japonskem 935 tovaren. V Avstraliji je 14% brezposelnih in v Kanadi 10%. Problem brezposelnosti je v resnici svetovnega značaja. Govoreč o svojih načrtih del za olajšanje brezposelnosti je Thomas dejal, da imajo ta dela namen preskrbeti koristno zaposlitev in ojačiti gospodarsko moč celokupnega naroda. Za razna javna dela je bilo odobrenih 95 miljonov funtov šter-lingov, ki se bodo vporabili za izgradnjo cest, železnic, ladjedelnic, obrežnih nasipov, električnih naprav in drugo.
London; 20. maja. AA. Spodnja zbornica je z veliko večino odbila predlog konservativcev, ki
so zahtevali znižanje kreditov za brezposelne.
Berlin, 20. maja. A A. Na snočni poslednji seji zasedanja panevropskega kongresa je povzel besedo pred mnogoštevilnim in odličnim občinstvom bivši francoski minister dela g. Loucheur. V svojem govoru je podčrtaval, da mi Evropci preveč proizvajamo. Zato imamo 5 milijonov nezaposlenih delavcev. Zaradi tega sili gospodarska potreba evropske države, da bolje porazdele produkcijo posameznih držav. Na čelu Evrope stojita zdaj Francija in Nemčija in niti Nemcem niti Francozom se ni treba več bati drug drugega. Oči vse Evrope so uprte v ta dva naroda. Vzajemno bosta lahko zmogla vse težkoče in izšla iz skupne borbe kot zmagovalca. Sodelovanje z Veliko Britanijo jamči obema državama poln uspeh pri tem stremljenju.
Za Loucheurjent je govoril rektor berlinske poljedelske visoke šole, ki je poudarjal prednosti sodelovanja evropskih držav na področju poljedelstva.
Ugoden odmev Briandove spomenice
Berlin, 20. maja. AA. Panevropska konferenca v Berlinu je na predlog Coudenhovem Kaler-gija sprejela resolucijo, ki pozdravlja Briandov načrt o evropski federaciji kot prvi praktični korak k ustvaritvi Združenih držav Evrope.
London, 20. maja. A A. V poučenih krogih smatrajo, da proučuje več oddelkov zainteresiranih ministstev s simpatijo in z veliko pozornostjo Briandovo spomenico o evropski federaciji.
Bruselj, 20. maja. AA. V splošnem komentira časopisje z veliko simpatijo Briandovo spomenico o zvezi evropskih držav. »Independance Belge< zaključuje svoj članek s tem, da ima Francija velike zasluge za evropske narode.
Bukarešta, 20. maja. AA. Romunski minister •za zunanje zadeve Minorescu je izjavil, da toplo pozdravlja Briandovo iniciativo glede zveze evropskih držav.
snemati vsako norčijo, ki jo vidi v mestu, dokler sc nc bo zavedalo svojega kmečkega dostojanstva in dokler ne bo videlo največje sreče v ljubezni do svojega poklica
Naš kmet jc rešil slovenski rod. nas kmet mora njegove posebnosti in kreposti spet oživiti Prej ga je moral braniti proti zunanjemu sovražniku, danes ga mora proti pokvarjenosti, ki razjeda njegove korenine odznotraj.
Naštel sem nc.kaj misli, ki bi pomagale ozdraviti nevarno bolezen, katera se je razpasla med našim narodom. Zavedam sc, da to ni vse, mnogo, mnogo drugih, prav tako globokih ran jc, iz katerih krvavi naš narod, zlasti kmečki,' In ker je ros, da jc kmet stcibcr druž-i,c	vsa družba čuti in so zaveda, da se je
zamajala v temeljih. Ker je večina našega naroda kmetskega stanu, je s tem rešeni ves narod, če bo ozdravljen kmet. Zato jc dolžnost in naloga vsakega, dn sodeluje pri. tem restavracijskem delti.	J-G-
Nemci protivni
Dunaj, 20. maja. AA. Na glavni skupščini dijaškega udruženja »Heimatbunda« je povzel besedo o Briandovem načrtu zveze evropskih držav nemški vodja Wottava. Govornik je izvajal, da gre Franciji za to, da ne izgubi svojo hegemonije v Evropi. V tem položaju se oklepa vseevropske misli, ki naj ji obvaruje njeno sedanjo nadoblast. Dokler v Evropi ne bo priznano načelo narodno samoopredelitve, morajo Nemci take poskuse sprejeti s sumom in z nezaupanjem.
Podpis francoskega deleža na repar. banki
Pariz, 20. maja. n. Danes dopoldne se je začelo podpisovanje 16.000 delnic, ki odpadejo na Francijo za mednarodno reparacijsko banko. Že opoldne se je podpisovanje zopet zaključilo, ker jc bilo že po prvent pregledu podpisovanje prekoračeno za 150%. Zato se bo morala odrediti repar-ticija v razmerju 1 :150, kar pomeni da bodo dobili akcije samo oni podpisovalci, ki so položili najmanj 450.000 frankov.
Napad na solna skladišča
London, 20. maja. n. Včeraj so se nadaljevali napadi na vladna solna skladišča pri Vadali. Aretiranih je bilo 70 oseb. V Šolapurju so bili areii-ranci večinoma vsi obsojeni. Najvišja kaz?n znaša 7 let ječe in globe 10.000 rupij, s katero je bil kaznovan lastnik nekega indijskega lista.
Papešks konzistorij
Rim, 20. maja. <1. Včeraj je papež sklical tajni konzistorij, kateremu je takoj na to sledil javni konzistorij. Udeležili so se ga vsi v Rimu navzoči kardinali. Kardinali so izrazili svoje odobravanje k predstoječini svetniškim proglasitvam, katerih procesi so v zadnjem času srečno dokončali. Papež bo dal svoj pristanek šele pozneje, ko bo zaslišal glasove tudi drugih škov in nadškofov.
Kateri vinogradi
so oproščeni davkov
Ljubljana, 20. maja. AA. Kr. banska uprava dravske banovine objavlja:
Po zakonu o neposrednih davkih iz 1. 1928., čl. 11, se med drugim začasno oprostijo zemljiškega davka novi vinogradi, ki so zasajeni
1.	na vinogradni zemlji z domačimi sortami na odobrenih podlagah, 4 leta ;
2.	na kameniti in peščeni zemlji z domačimi sortami na odobrenih podlagah, 10 let. Zemljišča pa, ki so zasajena z novim češpljevim nasadom (zlasti s cešpljo pozegačo, bistrico, plavo, cepačo, madžarko), so prosta zemljiškega davka 0 let.
Potrdila za oprostitev zemljiškega davka izdaje pristojni srezki načelnik.
Kolekovane prošnje s priloženim potrdilom je nasloviti na pristojno davčno oblast.
Belgrajski proces
Belgrad, 25. maja. m. 21. dan razprave Je po-lekel v čitanju dokazilnega materiala. To čitanje še vedno ni končano. Najpreje so bilo zaslišane štiri priče. Zagrebški krojač Franc Ribič, detektiv Anzulovič in policijska stražnika Ivan Herenda in Anton Pancun. Te štiri priče so bilo povabljene na predlog državnega tožitelja in sicer vsi štiri radi obtoženega Mocnaja, da bi izpovedale, kaj se je našlo pri obloženem ob priliki hišne preiskave.
Predvsem gre za grozilna pisma, ki so bila pisana predsedniku vlade generalu Živkoviču, policijskemu ravnatelju dr. Bedekoviču, trgovcu Ma-loviču iu uredništvu »Novosti-:. Vsako pismo je bilo podpisano s hrvatskimi revolucionarji. Imela so poseben rdeč znak v obliki rdečega trapeza, v katerem je bila v sredini napisana črka ~Or. Kakor znano, Mocnaj na glavni razpravi zanika, da bi bil lo pismo oil pisal, kakor tudi to, da bi se bila ta pisma ob priliki preiskave našla pri njem.
Vse štiri priče pa so danes izpovedale, da so ta pisma našli pri njem in da jih je za svoja priznal, ter da se je o tem sestavil zapisnik. Po zaprisegi teh prič je predsednik čilal pismena zaslišanja posameznih prič, ki pa niso pomembnejša. Čitanje je trajalo do 1 popoldne, nakar je predsednik prekinil razpravo, ki se bo jutri nadaljevala
Dunajska vremenska napoved. Hladno, i/.-premeni j ivo vreme.
Zagrebška vremenski! nnpaved. Oblačno še nadalje, hladno.
I
i
Tendence k sporazumu v indshem vprašanju
London, 20. maja. d. Glavno vprašanje v Angliji kakor v Indiji je sedaj po zadnjem proglasu podkralja na Indce, ki vabi zastoimlke Indije na konferenco okrogle mize« meseca oktobra tega leta, kakšne šanse iiua sporazum. Bilo bi prenagljeno delali že danes glede toga vprašanja kakršnokoli prognozo. Kakor je Gandhi edina osebnost v Indiji, ki je lahko mase pridobila za ideje svaradži-stov, to je voditeljev vseindskega kongresa, lako jo tudi on edina osebnost, od katere je odvisno, uli se bodo t. nacionalni krogi konference sploh udeležili, 2. kateri nacionalni krogi se je bodo udeležili in 3. kakšne zahteve v pogledu indskega pomenila bodo stavili. Znano je, da svaradlistl, kakor Indci sploh, niso medseboi edini. Skrajna levičarja Nehru in parzijec, odvetnik N ari man,.ki sla istotako ko Gandi v zaporu, sta s svojimi pri-ilaši, mladoindijei, absolutno proti vsakemu sporazumevanju z Anglijo, zahtevajoč neodvisno Indijo '•eprav potom revolucije. Oaudi in bivši predsednik ileihijske postavodajalne (prav za prav posvetodujal-,ie) skupščine Patel pa sta za dosego indskih teženj (Kitom sporazuma z Anglijo, line 17. maja je Patel izjavil, da bi se Gandhi, kakor on misli, udeležil londonske konference, če bi se mu dalo zagotovilo, da konferenca a priori ne bo sklenila kaj drugega kakor popolen domini-jonski statut za Indijo. l)a so za sporazum indski liberalci kot skrajno desno krilo, ni treba posebič laglašati; toda oni danes nimajo več vpliva.
Potem imamo muslimane pod vodstvom obeh oralov Ali je v, ki so pokazali v sedanjem momentu. da so politično najzrelejši element Indije. Temu se tudi ni čuditi, ker zna vsak musliman brati in pisati, dočim je pismenih Indcev komaj 1» odstotkov. Niso udani ninogoboštvu in praznoverju ter no poznajo razlike kast. Zato so solidarni meti seboj in bodo na konferenci okrogle mize nastopili z več ali manj enotnim in izdelanim programom glede bodoče Indije, dočim Gandhi, ki se tobro zaveda needinosti svojih rojakov, v konferenci vidi za Inde največjo nevarnost, ker bi morali tam indi precizirati svoje stališče napram muslimanom 'er ostalim mnogoštevilnim narodnim in verskim manjšinam pa glede nižjih kast kakor tudi glede
Važna izjava g. Pateta
maharaških držav, (lil je sum izjavil: Za me nc bi bilo žalostuejšcga prizora kakor je ta, ko se bodo v Londonu Indci pred očmi tujcev borili zoper Indce,« in slejkoprej nepremakljivo vztraja na tem, da se mora Indiji priznali svoboden dominijon, na kar bodo lndi sami svoje zadeve z narodnimi manjšinami uredili.
Baš to fcurto pa drži v rokah Ioni livvin, ki se je ves čas, ko »o pelo bambusove palice in ragljale strojnice, imel konference z muslimani in zastopniki drugih manjšin. Podkralj pa skuša dobiti zdaj zvezo tudi z Uandhijem, in sicer po staršem Mohamed Aliju, ki je te dni ua zborovanju muslimanov i/.ja-vil, da je podkralja prosil, naj mu dovoli sestanek 7. Gandhiiem, da bi se posvetoval z njim, kako bi se dol doseči sporazum. Verjetno pa je, da je podkralj že zdaj po kakšnih drugih, osebah sondiral teren« pri Gandliiju, od katerega je mir v Indiji najbolj odvisen.
Na drugI strani se vlada dobro zaveda velikih težkoč, ki so sporazumu napoti, in smatra za največji! težkočo to, da se bo levo krilo, ki je ilak Gandhija dozdaj samo rabilo, da pritegne množice, ki v njem vidijo božansko bitje, naisrditeje obrnilo proli Gandhi u, kakor hšlro bi skušal dobiti pot nazaj k spravi z britansko vlado.
Druga težkoča izvira od Anglije same. Tudi delavska vlada, ki se ne bi poni i Sijala Indiji dati dominijonski štalut, mora kot minimum vztrajali na tem, da se mora njega ustava v vseh bistvenih pogledih dogovoriti in ločno formulirati v sporazumu z Anglijo kot zaSčitnico vseh inanjMn in kast in cd te zahteve v nobenem slučaju ne bo odstopila, ker bi sicer 300 milijonov Indcev prišlo pod vlado braniataske kaste intelektualcev, oziroma najvišje buržuazije. Tudi bi se dominijon dal le postopoma realizirati, čeprav bi se načeloma proglasil. Tretja conditio sine (|ua non, ki jo postavlja vsaka angleška vlada, je, da pripada vojaško varslvo Indije in njeni odnosi do osla-lega sveta Angliji, oziroma vsemu britanskemu empiru.
Indsko delavstvo zavzema v vsem vprašanju čislo svoje slališče.
Kar tiče angleško konservativno stranko, je
zmerna večina za sporazum z Indijo; zalo delavska vlada trdno upa, da; bo odpor skrajnih im-lierialistov, ki so sedanji položaj v Indiji z zlonamernim odlašanjem človečanskih svoboščin gnkrivili, primeroma lahko premagala, da dobi Indija šujotu 1931. čim večji sell-govcrnnment. Vlada g. MacDo-nalda bo delala z vsemi silami tudi na to, da se sporazum doseže ->» pravimi voditelji .Indije in ne samo s kakšnimi nialvmidžami.
Seveda se pa no sme pričakovati, da se bo preobrat k poti do sporazuma izvršil kmalu; nasprotno; skrajno krilo kongresislov bo bržčas revolucionarno agitacijo proti Angliji skušalo še ojačiti. Treba bo torej še veliko potrpljenja, da se pot do spora/uma uli vsaj do približanju med zastopniki vlade in zmernejšimi voditelji svaradža ugladi. Zaenkrat je v Indiji še vedno zelo burno, Treba je pomisliti, da je v zaporih samo v bombaiskem okraju nad tiOOO ljudil leče so v Bombayu lako prenapolnjene, da ue morejo nobenega nbvodošleca vee sprejeli in da jih peljejo zdaj v nov koncentracijski tabor v Vorliju, ki je obdan z žico, nabasano | z visekenapetim tokom. To seveda ne ustvarja ugod-i nega razpoloženja za sporazum.
Najboljše je podal lp, razpoloženje o- Palci, ki je razen že navedene pogojne pripravljenosti (iand-Iii ja za sporazum dopisniku »United Press , g. Webb Millerju izjavi), du ie danes položaj v Indiji popolnoma analogen svoječasnemu položaju na Irskem: de Valera za neodvisno republiko, Ccsgrave za svobodno Irsko v okviru britanskega imperija. Če bi >o angleška viada še delj obotavljala priti nasproti onim, ki bi se danes še zadovoljili z doininijonom, uoiem se bo ležko še našel kok Indec, ki bi hotel navezovati še delj usodo svoje dežele na Angli.o. Politika močne roke, ki se zdaj uporablja. bo neodvisnostni pokret preje ojačila nego zatrla. Če se raztegne bojkot na neplačevanje davkov. bo civilna uprava v kratkem času paralizirana. Ako pa Angliju Indiji prizna dominijonski položaj, se sicer levo krilo nikakor ne bo zadovoljilo, toda našli se bodo možje, ki bodo pripravljeni prevzeti vlado svobodne Indije pod okriljem zveze britanskih držav.
Po šiezhih volitvah
Krakov, P), maja.
Gornja Slezija je edina poljska pokrajina, ki ima svojo pokrajinsko skupščino. Nemci osredo-točujejo svojo propagando ravno na Gornjo Šle-zijo. Volitve v pokrajinsko šlezko skupščino nima-,o zato sanio lokalnega pomena, ker so mnogo več kot samo merjenje moči poedinih šlezkih strank. Te volitve imajo tudi velik narodni pomen, ker jih nemško časopisje raztrobi v svet kot nekak plebiscit v korist Netucev. Na volitvah v Gornji Šleziji je mogoče najbolje študirati sistematično nemško ire-•'iiento,f ki služi proslulemu nemškemu ->Drang nach Osten< ravno tako kakor pred svetovno vojno, le z ] drugačnimi sredstvi in na najbolj prikrit način. | Zato ni čudno, če posveča poljsko in nemško časo-oisje izredno mnogo pozornosti šlezkitn volitvam. Ko so sedaj po desetih dneh znani natančni podatki, poljski in nemški listi zelo obširno razprav-'jajo o teli volitvah.
Prve volitve v šlezko pokrajinsko skupščino ?o se vršile 5. novembra 1920, druge pa 4. marca ]Q2S. Dočim je 1. 1920. glasovalo 356.000 volivcev -tli 04 odstotkov volilnih upravičencev, se je pred dvema letoma udeležilo volitev 568.000 ali 92 odstotkov, ker so bile volitve obvezne za vsakega upravičenca. V nedeljo 11. maja se je udeležilo vo-itev 590.000. Kakor Poljaki so tudi Nemci razdeljeni v Gornji Sleziji na več strank. Toda dočim znajo Nemci svoje strankarske koristi podrediti višjim, vsenarodnitn interesom, se poljske stranke niso mogle zediniti za skupen nastop. Nemci so ineli na volilnem bojnem polju zelo ugoden teren, Ker so se poljske stranke med seboj napadale in borile druga proti drugi z najostrejšim orožjem. Posebno ostra je bila borba ined poljskimi strankami vladnega in opozicionalnega tabora. Na ta lačin so izgubili Poljaki od zadnjih volitev 13 odstotkov mandatov na korist Nemcev. Nemško časo--lisje dokazuje s tem prirastkom nemških mandatov, da je Gornja Šlezija nemška pokrajina, zamolčuje pa. da je število nemških volilcev narastlo od zadnjih volitev satno za dva tisoč, dočim se je število vseh volilcev pomnožilo za 22 tisoč.
Gornješlezijske volitve so tudi dokazale, da vladni blok nima trdnih korenin med ljudstvom. Pri predzadnjih volitvah so dobile sicer opozicio-nalne stranke več mandatov ko sedaj, ali pred letošnjimi volitvami so bile še mnogo na slabšem. Vladi se je namreč posrečilo izvabiti v svoj tabor 6 poslancev kršč. dem. stranke J. Korfanlyja, tako da je ostalo Korfantyju od 17 poslancev le še II. Od Narodne delavske stranke jc vlada odtrgala 2 poslanca, socijalisiom pa 5 poslancev, ki so vsi vstopili v vladni tabor.
Najbolj jc napredovala Kršč. demokratska stranka poslanca Korfantyja, ki zastopa krščansko delavstvo in deloma tudi kmetsko prebivalstvo. Do-čim je dobil Korfanty 1, 1928 samo 119.000 glasov, jih je dobil sedaj 135.000 ter si je priboril na la način 3 mandate. Kršč. demokrati so lako najmočnejša stranka v šlezki skupščini s svojimi 13 mandati. Vlada je izgubila 4 mandate, slabo so sc odrezali socialisti, na novo pa so se javili komunisti z dvema poslancema. Med 47 mandati so si priborili Nemci skupno 15 poslancev.
Gornješlezijske volitve kažejo, da je borba med vipdniflt taborom in opozicijo tako ostra, da Irpijo pri tem narodni interesi. V interesu vsega slovanstva bi bilo, da bi skupna nevarnost zedi-nila Poljake za obrambo skupnih najvišjih državnih in narodnih interesov.
Proti komu so naperjene besede g. Mussol nija
Kini, 20. maja. L ozirom na vprašanje nekaterih inozemskih listov, proti komu du so prav/uprav naperjene besede, ki jih je izrekel g. Mussolini \ svojem govoru v Fi renči, je značilen odgovor, ki ga daje Inipcro fuscista«, ki izraža mnenje vodilnih fašističnih krogov.
List priše. tla so besede predsednika vlade naperjene proti vsem in proti nikomur ter nadaljuje: -Danes se opOmin ducejn obrača pol sobic na francoski režim in pa na oui umetni nestvor, ki je stopil naj mesto Avstrije. Jutri ali pojutrišnjem pa bi se ne mogel nanašati več na Francijo ali vsaj ne v toliki mori kolikor nu neko drugo v lado in naravnost na nek drug narod.«
■Luvoro fuseista« piše v podobnem smislu.
Temu nasproti piše »Temps«, ki ga je več-alinunj smatrati zu glasilo francoskega zunanjega ministrstva. <lu so besede g. Mussolinija nu las podobne grožnjam, ki jih je pred svetovno vojno izrekal cesar Viljem hohcncolcrn-ški. Kakšna razlika — pravi imenovani list — jc med govorom Mussolinija in govorom 'tardieuja! Ta dva govoru sta značilna za dve čisto različni jnentaliteti, za dve čisto nasprotni raz-IKiloženji duha, zu dve čisto različna metodi. ! Komu pravzaprav grozi g. Mussolini in zakaj? Nihče nc misli izolirati fašistične Italije — nasprotno: saj jo skuša ravno g. Briand čim tes-j nc j še urediti v življenje celokupne Evrope!«
Avstr. organizacije se ne mislijo razorožiti
Dunaj, 20. maja. g. Na Dunaju se širi vest, da so voditelji Heimvvehra v nedeljo zopet sestavili novo ministrsko listo, ki naj bi stopila na mesto dr. Sehobrove vlade, in v kateri bi prevzel sedanji podkancler Vaugoin mesto kanclerja, dr. Steidle zunanje ministrstvo, knez Starhemberg pa vojno ministrstvo. Zvezni kancler dr. Schober je radi teh fašističnih groženj povabil na razgovor heiimvehrovske voditelje dr. Steidlea, majorja Pabsta in druge. Govori se, da je dr. Schober zahteval od dr. Steidlea in Pabsta izjavo, ali naj vloži svoj nameravani predlog razorožitveuega zakona, ali ne. Neki heimvvehrovski list trdi, da namerava dr. Schober odložili svoje mesto, ce bi Heitmvehrovci pustili, da pride do konflikta. Krščansko soc K alni župan v Badenu Kollmann, ki je prevzel nalogo, da bi pripravil Heiinvvehr iu Schutz-bund do tega, da bi se oba odrekla nastopom v kopališčih tekom poletja, je izjavil listom, da smatra svojo nalogo za končano, ker so lieimvvehrovci pristali, da v kopališčih ne bodo nastopali, da pa se ne nameravajo odreči svojim vajam ob nedeljah v dunajskem gozdu. Voditelj republikanskega Schutzbunda socialno demokratski narodni svetnik dr. Deutsch mu je sporočil, da seveda Schutzbund ne bi mogel samo enostransko upoštevali kopališča, dočim
Madžarska
in Mata antanta
Praga, 20. maja. u. V poslanski zbornici je danes zunanji minister dr. Beneš poročal o rezultatih haaške in pariške konference. Komunisti so dolgo časa motili njegov govor, dočim so ostali poslanci zunanjega ministra živahno pozdravljali. Dr. Beneš je izjavil, da je Češkoslovaška z rezultatom lahko zadovoljna. Oba nasprotnika: to je Mala antanta in Madjarska sta branili svoje stališče nepopustljivo in pa-triotično, vendar pa lojalno in dostojno. Sklenjene pogodbe pomenijo novo poglavje v medsebojnem razmerju. Madjarski boj za revizijo mirovne pogodbe bo Mala antanta še naprej strogo opazovala. Ministri Male antante so skozi in skozi dokazidi, da niso sanjači ali romantiki brez vsake previdnosti. Na bodoči konferenci Male anlante bo gotovo prišlo do govora o noveni položaju nasproti Madjarski. Za madjarsko manjšino na Češkoslovaškem ho novo razmerje z Madjarsko posebnega pomena.
- PEC1E -
odstrani tnkol in brez, sloiln »Crfme OrJaol"
Dobiva se v toknrnnli. drogei-llan In parfiiinerljnli. Znlo ga: tCosinocheiuia, Zagreb, Smlčiklnsovi, 23. TolcVon 4'J-M
bi Heimvvehr še nadalje hotela prirejati izzivalne naslope v industrijskih krajih. Deutsch je napovedal, da bo ob biukoštih prišlo ua Se-meriiig 10.000 članov Schutzbunda in če bi se jim ta nastop prepovedal, bodo člani Schutzbunda vsako nedeljo kot izletniki obiskovali kopališča.
Schober o dunajskem tisku
Dunaj, 20. maju. 11. Na današnjem občnem zboru glavne zveze avstrijskih trgovcev, katerega sc jc udeležil tudi zvezni kancler dr. .Schober, je dr. Schober omenil tudi nocojšnje dunajske liste, ki pišejo o krizi avstrijske vlade ter je omenil med drugim: če čifamo današnje večerne liste, bi Avstrijci lahko znoreli. Taka histerija in taka norost, kakor se nam nudi v teli člankih, je blazna. Rotim Vas, <iu sc Jie pustite s tem premotiti, ravno tu ko mulo. kukor se tudi v lada lic du motili, da ne bi izpolnila svojih dolžnosti in dovolila trgovini 0110 vur-.stvo, do kateregu ima pravico. Sprejmite zagotovilo, da bo v Uulu, ki jo vodim, skrbela zn mir in red v državi in da bo to tudi sposobna storiti. Osebno obljubim, da smatram svoj program delu zu svojo prvo nalogo.
Homatije v Palestini
Jeruzalem, 20. maja. 11. Anglija je zaprosila Vatikan, da odpokliče rimskega patrijarha v Jeruzalemu Luigia Barlesina in njegovega najintimnejšega sodelavca pomožnega škola Follingerja. Svojo zahtevo utemeljuje s tem, da sta baje oba s svojimi zvezami z arabskimi voditelji motila premirje z Židi. Follinger naj bi v času nemirov aktivno sodeloval pri arabski propagandi.
Jeruzalem, 20. maja. n. Židovski narodni svel je v znak protesta proti ustavitvi dovoljenj za naseljevanje Židov v Palestini sklenil generalno stavko po vsej deželi v četrtek od poldneva do večera. V vseh mestih in vaseh so sklicana zborovanja delavskih organizacij.
Napad komunistov na angleški konzulat
Kiiln, 20. maju. n. Včeraj ob 11 /večer so komunistični demonstrantje napadli angleški konzulat v Kiilnu. Naenkrat se je pojavilo 25 m d ž na kolesih, ki mi s kamenjem razbili vse šipe 1111 oknih in z rdečo luirvo z velikimi črkami napisali nn steno: »Roke proč od Indije! Doli z Macdonaldom!« Preden je prišla alarmira ncu policija, so demonstrantje zbežali
Vihar na gornjem Jadranu
Milan, 20. maja. 11. Včeraj jc nenudoma padla temperatura od 23 stopinj nu 10 stopinj, nakar je uustulu nuenkrut velika nevihta ob gornji Adriji. Pri Anconi so je potopilo več ribiških ladij. Dve osebi sta utonili. Pogreša pa se onu ribišku ladja s tremi osebami. Mnogo jadrnic jc morje vrglo na breg. V beneških lagunah se je potopila ena jadrnica ter sla utonila dva ribiča. Strela je udarila \ zvonik Markove cerkve in v neko drugo staro cerkev. Ntt Cardskeni jezeru se je potopilo več čolnov in vihar jc raztrgal strehe na mnogih hišah, V Dolomitih jo zapadel sneg prav do dolin. V Genovi je vihar i/.drl neko okno, ki je padle ua mimoidočega odvetniku Palmieriu in ga ubilo.
Odhod nemškega bvodovja
.Split. 2. maju. z. častniki nemških vojnih ladij mi na Kdnigsbergu priredili zabavo. Julri ob ') bo nemško brodovje /upustilo naše vode. Admiral Gladisch je izrazil svoje zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom in je poudaril svoje zadovoljstvo o najlepših utisih, ki jih ho odnesel i/ Splitu. Sprejem pri Nj. Vel. kraljici Mariji jc zunj. tako je dejal, nujniilejši dogodek v življenju. Nanj je napravil utis. ki gu ne bo pozabil. Popolnoma je prepričan, du jc Nj. Vel. kraljica pri svojem narodu priljub-I jenu.
O miši vojni mornarici se je admiral Gladisch. izrazil pohvalno.
Split, JO. maja. z. Nemški admiral Gladisch jc 1111 križniki konigsberg« priredil prigrizek s plesom. Nanj so bili povabljeni odlični meščani. Pretekle dni jc veliko število meščanov obiskalo iu ogledalo nemško vojno brodovje.
Zagrebške vesti
Zagreb, 20. maja. z. T11 se mudi znani poznavalec naše narodne poezije, prof. jugoslovanske književnosti na praškem vseučilišču dr Matija Murko. Potuje po Bosni in zbira naše narodne pesnii. Napisni bo namreč študijo o naši narodni poeziji.
Zagreb, 20. maja. z. Davi ob 8 se je nadaljevala razprava proti Josipu Predavcu. Zanimanje za razpravo je nekoliko poleglo. Na današnji razpravi je bilo govor o izgubah banke, ki so znašale leta 1925. pol milijona dinarjev. Ponovno se je tudi obravnavalo vprašanje neplačane delniške glavnice,
Zagreb, 20. maja. z. Društvo rezervnih letalcev »mmeravn prirediti na zagrebškem velesejmi' razstavo letal, na kateri bi sodelovale vse medna rodne letalske tvornice.
Pogumna tetalka
se bliža cilju
London. 20. maja. AA. Čeprav nriss Amy Johnson ni prispela snoči v Surabnvjo, ker jc bila zaradi pomanjkanja goriva prisiljena pristati pri Tjomali na Javi, je vkljub temu preletela nevarnih 730 milj preko morja pri Javi. Letalka je, jioteiii ko je iskala primeren prostor, pristala popolnoma gladko na nekem zemljišču v bližini neke tvornico sladkorju. Preletela je doslej 82E5 milj, je še 1030 milj oddaljena od Avstralije in upa, da bo danes nadaljevala polet.
Navdušen občudovalec miss Johnson jo ludi avstralski rekorder Hinkler, ki je v 15 dneh iu po) dospel z lelalom iz Anglije v Avstralijo. Hinkler je izjavil, da je presenečen nad sijajnim načinom, s katerim je letalka premagala nepričakovane ovire in nevarnosti v krajih, ki jih jo preletela. V teh krajih izbruhnejo nenadoma silili viharji in pol vodi velikokrat preko brezmejnih močvirij.
Zeppelinov polet
Sevillu. 20. maju. 11. Zrakoplov Zeppelin so je ob 8.29 španskega časa dvignil zu polet preko j 11 žiiegu Atlantskega oceana v smeri preko Cadiksu v Pcrnumbuco.
Velik požar v Londonu
London, 20. maja. AA. Snoči je nu tisoče Londončanov občudovalo z obrežij reke Temze velikanski požar skladišča na južnem obrežju nad mestoma Blaekfriar in AVnterloo. Ogenj je divjal vso no?. Skladišče, ki je last tvrdke Bercy in sin, je bilo polne moke. ki se je deloma izpremenila v testo, ko je pričelo 20 brizgalnic in dve rečni briz-galni polivali poslopje z vodo. Pri gašenju so svetili z reflektorji in gasilci so nosili maske proli ognju. Davi je bil požar pogašen.
Pred volitvami v Španiji
Pariz, 20. maja. A A. :,Le Journal priobčuje razgovor svojega posebnega poročevalca s predsednikom španske vlade generalom Berenguerjem. Predsednik španske vlade končuje svojo izjavo s lem. dn se bodo predstoječe volitve na Španskem vršile brez neredov.
Težave delavske vlade
London, 20. maja. 11. Sir Osvvald Mosley je odložil svoje mesto v kabinetu kot vodilni sodelavec ministra za brezposelnost, ker je kabinet odklonil njegov memorandum za pobijanje brezposelnosti.
London, 20. maja. 11. MacDonald jc imel zvečer razgovor z Mosleyem in bo še enkrat poskusil Mosleya pregovoriti, da umakne svojo demisijo. Od^op člana kabineta bi zelo škodoval prestižu* vlade 111 ojačil obstrukcijo radikalnih članov delavske stranke, ki že dalj časa delajo vladi velike težkoče.
Vulkanična katastrofa
lialavia. 20. maja. A A. Včerajšnja katastrofa v Telemoju jo nastala vsled vulknničnega delovanja zadnjih dni. Na obronkih vulknničnega gorovja so se nabrale ogromne količine lave in zdrknile v dolino liki lavine. 47 ljudi je našlo smrt pri tej katastrofi)	%
Vatikan, '-'0, mula. AA. Papež ie sprejel francoske romarje, ki pripadajo delavskemu sinnu.
London. 20. maja. AA. Nadškof Davidson, ka-IciTfii zdravstveno slan jo je vzbujalo skrbi, se po-' Culi popolnoma dobro in ie imel mirno noč.
Obupno stanje kočevskih rudarjev
Rudarske družine gladujejo
Kočevje, 20. moja.
V februarju se je začelo, Izprva odpusti delavcev. Sto delavcev je moralo tačas s trebuhom za kruhom. Nato praznovanja: en dan v tednu, dva tn, štiri, bog se usmili preko marca in Velike noči v aprilu in še vcs maj, kot se vidi.	J
Gledal sem jih v nedeljo, ko so prihajali drug za drugim v mesto. Sturi, izmozgani, nekateri ze z upognjenimi hrbti. Na obrazih niti sence svet obe, oči polne groze in skrbi. Ma-lere so hodile kot da lezejo v zemljo' V ccrkvi prosijo Križanega odrešenja. Otrok ne vidiš v cerkvi. Kaj hočejo bosi in raztrgani sredi bar-zuna in s vale, sredi garderobe modnih oblek" Stopil sem na rudnik. Kolonije so se mi zdele v lepem majskem solncu strašno mračne in mrke. Okrog njih je bilo včasih toliko solnca lil vedrega smeha otrok, še so otroci okrog hiš pa brez smeha. Nekateri, starejši čutijo revščino svojrh staršev in so resni. Ni jim do smeha. Drugi, mlajši čutijo v svojih žclodčkih praznoto in jim lačnim mi do iger, še manj do smeha. »Kje je utek?«, sem vprašal malčka »Notli!«, je bil točen odgovor štiriletnega Sel sem noter. Za mizo sta sedela mož in žena in molčala. Nista si upala govoriti Vsaka beseda ibi kričala o bedii in pomanjkanju Raje sta mislila vsak svoje, pa sta zopet pri vseh mislili obstala zopet pred eno samo, skupno: kaj bo zvečer mogla prinesti na mizo četverim, nikdar sitim otrokom.
Nisem si upal načenjati sam pogovora, pa ie on sam pričel:
»Dobro je, da nas obiščete. Saj se tako malo bere o nas v časopisih, da marsikdo niti ne ve za križev pot nas slovenskih rudarjev. Zadnjič, ko ste prišli, jc bilo hudo Pa je bil
šele začetek. Sedaj se ta stvar vleče že četrti mesec, četrti mesec že nismo jedli belega kruha, črni je samo za nedelje. Velika noč jc bila brez potic, brez gnjati in pirhov. Namesto tega nam je šel še boli v slast črn kruh, krompir v obilicah dn tudi močnik. Saj meni je že vseeno, zn otroke mi je.
Potem sino nekaj časa redno delali in smo že upali, da smo preboleli najhuje. Sedaj v maju sc je spet začelo... Tri dni, tri silite na teden! Pa jc za ves teden nekaj čez sto dinarjev. Sest nas je. Ravnokomaj, d« bi razdrobil to »matildoc. pa bi odrinil vsakem poldrugi kovač in bi rekel: na, živi sc z njimi ves teden. In ravno za eno štruco kruha na dan bi bilo in nič več. Nobenega izgleda ni, da bi bilo bolje. Vse je obupano: eni molijo, drugi kolnejo, vscni pn jc enako težko. Najbolj se bojim zdajle oib večeru, ko se pri topo vsi domov. In vsak pravi, da je lačen. Ona nam skuha lonec soka ali |K>lente, včasih tudi krompirja. Pn se vsedemo. Otroci ješči. da kar sproti zginjuje iz sklede. Midva ne moreva jesti. Če nese ona žlico k ustom, je bolj polna solza kot jedi. Tako je, vidite. Dopoldne sem bil v mestu. Odstrani sem gledal gospodo. Svila vsepovsod. Povsod drage obleke, obrazi le-jKi zaliti in rejeni. Pri nas pa ni kruha!«
Obmolknil je. Težko je povedal, kar je. Ob zadnjih besedah so se vlažno zasvetile n jegove oči. Po meni je zaplulo. Nisem zmogel |x>gleda na to razorano, trdo in izsušeno lice, po katerem so polzele solze. V slovo mi je stisnil roko, trdo. kakor je pač trda roka rudarja.
Pred h i so so stali otroci. Menda so se zbrali i/ cele kolonije. Pogovarjali so se. pa jim iHigovor ni šel nit: kaj od srca. Kako bi govorili, ko pa je želodec tako prazen...!
Zlatomašnik
Jurij Rozman
Rojen je bil 18. aprilu 1846 v Trbojuh.
V	mašnika jc bil posvečen 31. julija 1871
V	dušnem pastirstvu od 1. 1872.
Dva rodova je vzgojil v Kovorju. Včeraj pa je šc čvrst in krepak — pri vseh svojih B4 letih — vstopil v zasluženi ix>koj. Naj ga uživa mnogo let!
Tvrdka
A. KUNO
Ljubljana — Gosposka ulica
priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke !
Jugoslov.-italijanska železniška konferenca
Jugoslovansko-italijanska železniška konfi renca v Napolju, o kateri smo že poročali, jc končala svoje delo pri generalni direkciji ita-, lijanskili državnih železnic v Rimu dne 15. t. ni. Kakor znano, jo šlo za novo pogodbo, kako naj se uredi predaja oziroma prejem vlakov v ob-inejnih postajah Postojna, Podbrdo in Rateče, l ki leži jo vse tri na italijanskem ozemlju. Stara liogodba je potekla 31. decembra 19:28, (ako da nc je vozilo od tega dne pa do danes preko meje brez jasnosti glede tozadevnih finančnih in pravnih obveznosti. Nova pogodba odpravlja i ta nedostatek in velja tako dolgo, dokler se ne uredijo že leta 1924 določeno skupne obmejne j |>ostaje Rakek in Bistrica Bohinjsko jezero. Pogajanja so sc zaključila za našo železniško upra-; vo ugodno in je upati, da bo naše železniško mi-j nistrstvo pogodbo odobrilo. Našu delegacija je bila v Napolju predmet raznih počaščonj. Pred-| sednik konference je bil ing. M. Klodič. Ker jc bil način železniškega prometa Sušak—Reka dogovorjen že avgusta 1929 v Opatiji, so sedaj na vseli štirih železniških prehodih med Jugoslavijo in Italijo prometni pogoji pogodbeno določeni.
Belokrajinski kotiček
Kaj bo s semiško cesto? V soboto 17. maja sc jc vršila v Semiču seja cestnega odbora zn metliški okraj. Seji, h kateri so prišli vsi odborniki, so prisostvovali tudi zastopniki banske uprave iz Zagreba: pravni referent g. Marako-vič, g. svetnik ing. Tomič in g. svetnik ing. Dragic. Seja je rodila sklep, da se razreši dosedanji gradbenik Brcn iz Črnomlja, ker za nadaljevanje dela ni na razpolago denarja. Nadaljevanje prevzame cestni odbor, ki bo gradil v lastni režiji. Ker sam nima razpoložljivih sredstev, se zanaša na pomoč s strani banske uprave in na državno podporo kakor tudi na obveznost državnega zaklada iz cestnih doklad, ki znašajo za to področje okrog 300.000 Din. Vse-kako je položa j sedaj precej zamotan, toda upamo, da bo banska uprava že našla kaj sredstev, da nc bo delo zastalo.
Naš šport. Žc pred letom se Jc ustanovil v Metliki nogometni klub, kateremu jc sedaj dalo mesto v mestnem logu nn razpolago lep in raz-sežen prostor. Nogometaši so se pridno urili in
Svltloba, zrak ln solnce I ln še
NIVEA-CREFfE
To da zdravo kožo in lepo zarjaveli obraz — tudi pri oblačnem nebu; kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ki je direktno obsevajo solnčni žarki. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme! S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled Eucerita, ki ga vsebuje samo Nivea-Creme, prodre ta z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljavit svoj blagodejni učinek.
Doze po Din 3' — , 5'-, 10'— in 22'—, tube po Din 9'— in 14'—. Razpošiljalnica za Jugoslavijo: Jugosl. P. RcicrsdorI & Co,, d. z o. j., Maribor' Meljska cesti 56.
sedaj se w spuščajo v boj s starimi klubi. V Nedeljo so Metličani tekmovali s Karlovčani, ki s» preizkušeni nogometaši. In kar čudili stno se. ita je Metlika tako uspešno začela boj s karlovškini moštvom. Prva partija je končala z zmago Metlike 2 : I. potem pa se je sreča zaobrnila in je bila končna zmaga naklonjena FrankopaniK, ki jo zmagal s 4 : _'.
Slovenec v Sibiriji
Nadaljna poročila od slovenskega vojnega ujet-nika iz Sibirije na Ruskem
S mik In v ž pri Slovenjgradcu.
I e dni je i/ Sibirije semkaj došlo od tukajšnjega rojaka Jožefu Pijovnika že peto pismo. Piše, da je ravno o veliki noči z velikim veseljem prejel pismo od tukajšnjega g. župnika, s katerim mu je razjasnil, da jc tukajšnja občina že vložila prošnjo za njegovo oprošče-nje. Letošnja velika noč je bila žalostna, na njegovi vasi je devetnajst kmetov, a nihče ni bi! pri velikonočni spovedi. Ljudje so pozabili na Boga, nekateri stari ljudje šc gredo v cerkev. a med mladino je že toliko pokvarjenih, da gredo v cerkev s pokrito glavo, pijani in se smejejo cerkvenim obredom.
Iz Slovenije je dobil pismo, v katerem gu neki Ludovik Jurkas, Skorpiče 25. p. Krška vas. vprašuje po nekem vojnem ujetniku, ali pogrešanega tam ni; uko bo kaj zvedel o njeni, bo žc pisal. Letošnjo pomlad vlada v Sibiriji glad za živino, ker se je radi lanske velike suše žito pogubilo. Trgovcev tam ni. zato ni mogoče obleke kupiti. Lani jc vlada dala ljudem po štiri metre blaga na mesec na kmeta, a letos ni obleke. Sladkorja dajejo po 50 gramov za človeka nn mesec, tobaka tudi ni. Ker tovarn ni. ni zaslužka.
Veliko vojnih ujetnikov je tam še iz stare Avstrije, pa nc morejo se vrniti domov, ker ali nimajo obleke ali ne denarja. Leta 1915 sta bila tam iz Slovenije samo dva ujetnika iz Mari-bora in dva iz Kranjske. Večinoma so Čehi, Romuni, Poljaki in Italijani. On sam je l»il v Karpatih dvakrat ranjen z ruskim bajonetom. Li ta 1921 sta odšla od tam dva transporta ujetnikov. eden čez Petrograd in Nemčijo. Toda parnik sc je baje z ujetniki potopil, drugi transport je Sel čez Vlndivostok. pa tudi ta parnik se je baje potopil. Radi tega smo sc ostali ujetniki zijali in nismo več skušali vrniti se domov, posebno, ker se takrat še ni moglo jiotovuti pr» lo Poljske.
Ponarejevalci bonov
pred sodiščem
Oprostilna razsodba
Ljubljana, 20. maja.
Pred malim senatom tukajšnjega deželnega sodišča se jc vršila danes kazenska razprava proti F.Turku, ki je. bil osumljen, da je vedoma razpečal ponarejeni bon.
Obtoženec, simpatičen ljubljanski obrtnik, ki se je z vztrajnim in marljivim delom svojih rok osamosvojil, je v mirnem in dojem resničnosti vzbujajočem tonu utemeljevui svojo nc-krivdo ter naglaša], kako nc.ziniselno bi bilo, da ibi se spuščal v takšne kaznive manipulacijo z boni in riskiral pri tem vse: sebe, svojo eksistenco in svojo družino. Opisal je podrobno, kako jc sprejel bon od neznanega človeka v kavarni »Slon« in kako ga jc nato oddal nekemu Tušku, da ga vnovči. O pristnosti bona ni niti malo dvomil, žele pozneje, ko jc v »Slovencu«
čital, da so se v Zagrebu pojavili falzificiruni boni, -jn j(. obšln tesnobna slutnja. Podal sc jo nemudoma k imenovanemu Tušku, ki jc bil medtem bon \novč.il, in mu razodel svojo bojazen. la ga je pa potolažil z besedami, da mora biti bon vsekakor pristen, sicer bi ga ne bil mogel vnovči ti. Olajšan iu pomirjen sc jc vrnil domov. Da je bon falzifictran, so ugotovili šele pozneje. Policija je uvedla preiskavo in l'\ I. aretirala.
Obdolženca je pred senatom zagovarjal dr. Igo Gruden, ki je dokazoval, da obtoženec jxač ni imel nobenega razloga, dn si obtoži vest s prestopkom, ki mu ga očita obtožnica. Zgolj nesrečno naključje je hotelo, da jc bil baš j>on. katerega je obdolženec od neznanca sprejel v komisijo. Inlzificirnn. Poudarja, kako sc jc tiste dni vsevprek z boni kupčevalo kakor s trgovskimi pridelki, ne da bi se kdo zanimal zn ime prekupčevalca.
Sodni senat se je po parmiiiutncm |>os\eto-vunju uveril o obdolženčevi nekrivdi ter raz-sb.sil oprostilno razsodbo.
Mešani občutki zadoščenja, razbremenitve in prekipevajočega gunotju so se zazrculili nu obrazu obtožencu. Oproščeni jo pri odhodu iz s: Ine dvorane burno objel zagovornika in mu z navdušeno gesto stisnil roko.
Drugega obtoženca, ki je bil prav tako osumljen razpečavanja |x»narcjenih bonov, je sodni senat obsodil na leto dni strogega zapora i n v plačilo stroškov kazenskega postopanja.
Dobrodelni dom
v Domžalah
»Dobrodelni dom v Domžalah« je velika enonadstropna stavba, namen jena onemoglim ii. hirajočim iz domžalske župnije, ki nimajo lastnega doma ali domače postrežbe, pa so na sta. rost ali v onemoglosti sami sebi prepuščeni in bi si drugje morali iskati zavetja.
V njem je 16 sob, primernih za 3 ali 4 osebe, velika kuhinja, 2 hodnika, betonska veranda ob vsem prvem nadstropju, kapela z Najsvetejšim, električna razsvetljava \ vseli prostorih, lasten vodovod z avtomatom, 2 kopalnici v hiši in tik zraven pralnica, ter vrt za zelenjac in sadni vrt.
Oskrbujejo ga čč. šolske sestre iz. Mariboru, ki so od 9. decemlbra 1929 v njem nastan jene.
Prihodnjost bo |iokaza!n, kako velikcgii socialnega pomena je ta dom za industrijsko tako razviti trg Domžale.
Tudi za zgradbo Dobrodelnega doma« gre zasluga v prvi vrsti domžalskemu g. župniku Fr. Bern i ku, ki je s svojo nevmorno požrtvovalnostjo postavil že toliko občekoristncga za domžalsko občino.
M. Zoščenko:
Jaures
Še vedno imamo v Rusiji stariše, ki svojim otrokom nadevajo starokopitna imena kot Mitja, Liza, Andrjuša itd. A novo življenje stavlja svoje zahteve! Ni dvoma da bodo slednje tekom, recimo, dvajsetih let, zmagale na celi črti. Takrat bo postal buržujski priimek kot Fcdja ali Aljoša naravnost porazno neznosen za onega, ki ga bo nosil. Seveda imamo tudi stariše, ki vnaprej vpoštevajo te okoliščine in bi radi že zdaj po novem imenovali svojo deco. A imajo na žalost premalo izbire. Če na primer v pe-teronadstropni hiši skoro vsi dečki ime Vladlen in deklice ime Ninelj — Ljeninu na čast — povzroča to stalne zmešnjave. Pa tudi druge pomote se lahko zgodijo. Tako na primer poznam krasen par. Kot napredni ljudje so sklenili dati svojemu prvencu prav lepo primerno ime. Dva dneva so listali po koledarju in izbirali, na tretji dan pa so kratkomalo onemogli. Nikjer niso našli ničesar primernega. Rešil jih je iz zadrege sosed. »Odprite«, je rekel katerikoli politični slovar. Notri boste gotovo našli katerokoli ugledno ime za vašega nedolžnega malčka«. Stariši so takoj oskrbeli »Vojaški po-litslovar« in kmalu našli pripravno, blago-zvočno ime Jaures. Zraven je stalo: »Socialistični voditelj na Francoskem. Žrtev zavratnega umora pred vojno.« — »Zdaj pa imamo, kar potrebujemo!« so sklenili, »naj bo deček Jaures na čast veliki žrtvi socialističnega gibanja. Ura!« Rečeno — storjeno. Prijavili so ime Jauržs in dečka so po domače imenovali kar Zorja. A nenadoma so dobili obisk. Med drugimi jc prišel brat mlade gospe, komunistični omladincc Paša K-ov. Zaničevalno se jc na-
smehnil in spregovoril: »No, čudno ime ste vi zbrali za mojega nečaka! Jaures je bil sicer socialist, a sovražil je komunizem. Bil je steber druge Internacionale in ni maral slišati o tretji. Zdaj bi bil najbrž menjševik in nemara bi še Trockemu dajal potuho. Ne, to že ni ime za boljševiškega otroka!«
Stariši so se zelo ogorčili, da sc jim očita menjševiško krivoverstvo. Sklenili so popraviti pomoto, ki bi dečku vtegnila zagreniti življenje. »Naj bo rajši, recimo, Magnij!« so rekli. Drug dan je takoj odhitela mamica z detetom v urad za civilnopravne zadeve. »Lepo prosim,« jc rekla, »popravite neljubo zmoto, ki vrže slabo luč na naše prepričanje!« Uradniki pa so ji odgovorili: »Obžalujemo, državljanka, a po pred-stoječih postavah ni dovoljeno izpremeniti priimka ali imena pred 18. letom. Naj se torej zglasi pri nas vaš deček v 17 letih, vsak ponedeljek od 2—3 popoldne. Prej mu ne moremo pomagati!«
Tako je ostal deček Jaures, stariši pa so obupani. Ali se ne bo našla katerakoli najvišja oblast, ki bi jim vtegnila pomagati iz te neljube neprilike?
Tri želje
Nekega zimskega večera sta sedela pri ognju zelo reven kmetič in njegova žena in se pogovarjala o sreči bogatega soseda.
—	Oh, pravi mož, ko bi imel človek vsaj nekaj denarja, s koliko večjim veseljem bi dela! in bi si še kaj na stran dal na stara leta!
—	Kaj boš s tem! odvrne žena. Jaz se ne bi zadovoljila s tem. Najrajši bi bila silno silno bogata in da bi imela lastno veliko hišo. Toda kaj, zastonj je vse najino govorjenje, ker danes ni več gozdnih vil na svetu. Ko bi te
še hodile po svetu, tedaj bi rada katero spoznala in če bi mi obljubila, da mi hoče kaj dati, že vem česa bi jo prosila.
V tem hipu zagledata pred seboj zelo lepo ženo, ki jima spregovori: »Jaz sem vila Rosica in obljubljam vama, da vama dam prve tri stvari, ki si jih bosta poželela; toda le glejta, ker pozneje vama ne izpolnim nobene želje več!«
Ko je vila izginila, sta bila mož in žena v veliki zadregi.
—	Če bi bila jaz gospodarica, prične žena, že vem česa bi si želela. Sicer šc ničesar ne zahtevam, ali zdi se mi, da bi bila srečna, ko bi bila lepa, bogata in imenitna!
—	Toda, odgovori mož, če nc doseževa drugega, lahko zboliva, trpiva bolečine ali mlada umrjeva. Bolj pametno bi bilo želeti si zdravja, veselja in dolgega življenja.
—	Kaj ti pa če dolgo življenje, če je človek vse življenje siromak! vzklikne žena. Prav res, če nama je vila želela srečo, bi bila morala obljubiti, da nama da več darov.
—	Prav praviš, reče mož, vendar morava vse dobro preudariti. Dajva pregledati vse potrebne reči in kar se nama bo zdelo najbolj potrebno, si bova potem želela. Do jutri imava šc čas premisliti.
—	Jaz bom razmišljala vso noč, odgovori žena; zato pa bi bilo dobro, ko bi nekoliko zakurila, ker je postalo v izbi presneto hladno.
Zena vzame vžigalice in zakuri. Ogenj je veselo zaplapolal in ne da bi kaj pomislila, pravi žena: »Poglej, kako lepo gori! Ej, ko bi imela sedaj tukaj kako lepo krvavico, takoj bi jo ocvrla za večerjo!
Komaj izreče te besede, že pade na ognjišče dolga in debela krvavica.
—	Kuga te pobrala, mrha požrešna, tebe
in tvojo klobaso! se ujezi mož. Na, ena želja je že šla! Tristo medvedov! Ostaneta nama samo šc dve! TaKc volje sem, da bi ti privoščil, naj se ti prime klobasa prav na vrh nosu'
V tem trenutku pa je možakar spoznal, d; je še bolj nespameten kakor njegova žena, kajt' ob tej drugi želji je na mah skočila krvavica njegovi ubogi ženi na nos, cla jc ni bilo moč' odtrgati!
—	Oh, kako sem nesrečna, uboga reva p takim hudobnežem, ki mi želi, da mi se klobasa obesi na nos! Ojej, ojej, gorje mi! Bog se me usmili!
—	Prisegam ti, draga žena, da tega nisem mislil! odgovori mož. Toda kaj naj storiva? Želel bom velikansko bogastvo in ti bom dal narediti zlato škatljico, da ti zakrije klobaso!
—	Bog očuvaj! odvrne žena. Rajši se ubijem, kakor da bi morala živeti s to klobaso na nosu! Poslušaj mc, preostaja nama sami. še ena želja, zato jo prepusti meni, da si šc jaz česa želim — ali pa skočim skozi okno!
Pri teh b^edah plane k oknu in ga začne odpirati, mož. pa ves preplašen vpije za njo:
—	Nikar, nikar, lepa moja žena, saj ti dovolim, da si želiš česarkoli hočeš!
—	Torej dobro!.reče žena. Želim, naj kr vavica takoj pade na tla.
Klobasa jc odpadla na tla.
—	Vidiš, dragi moj! pravi zopet žena, k. jc bila pametnejša od moža, vila sc jc pošalil? z nama. In prav je imela. Morebiti bi bila še bolj nesrečna, če bi bila bogata. Verjemi mi, da jc najbolje, čc si ničesar ne želiva in o6ta neva zadovoljna z onim, kar nama da ljubi Bog... Tedaj pa pojejva tole klobasico, ki edina nama še ostane od vseli želja.
J. Zdolanji.
Oiaj pravite ?
Gospod urednik! Zadnjič sem slišal v va-fionu med pogovorom dveh gospodov modrovanje o slabili časih, o »kšeftu«, ki je zanič in ludi o delavcih, ki so si sami krivi bede in pomanjkanja, ker so pijanci in vso plačo že v soboto zapijejo in tako naprej. Ljudje, ki so -rdeli okrog teh dveh, so kimali in zdelo se mi je, da jim govorita ta dva debeluharja prav do srca. Jaz sem se tačas peljal ravno v kraj, kjer TPD iz naše slovenske zemlje bogastvo koplje in sem zalo povabil tista dva gospoda s seboj, da bi videla vsaj enkrat naše delavce od blizu in si ogledalu, kdo je kriv, da so mrtve oči drugače I ako veselih delavskih otrok, da je ves obraz bolj podoben mrtvaški lobanji kot človeškemu, da so oči vseh mater zapekle 'n. zabrekle od zolza in da se sive od skrbi glave '•udarjev. Peljal bi ju bil oba od gostilne do gostilne in bi pri belem dnevu nažgali leščerbo in iskali, kod kaj zapijajo naši delavci ob.sobotah svoj zaslužek. In na uho bodi vsem povedano, da bi gp lahko zapiti res vsega, prav vseh tistih borili par kovačev v enem samem večeru.
Pa sta gospodu r vagonu utihnila in se potuhnila. M jima dišalo moje povabilo, da bi šle gledal vso bedo naših bratov otrok in žena... Kaj pravile, gospod urednik, meni se zdi obratno, da je -kšeft« še dober, du je med delavstvom veliko nezakrivljene bede, da pa je narobe med nami prav malo srčne kulture
iv	še manj bratovske ljubezni.	B. V. ,tt*****»********************* ******************
Zdravilišče za tuberkulozne pri Stov. Bistrici
Murtilior, 20. maja.
Ze ob prvem ogledu komisije /el. ministrstvu, ki ga je vršila v svrlio ugotovitve primernega prostora /a postuvitc\ zdravilišča za bolne na pljučih \ okolici Krama in Slov. Bistrile. smo glede tega prevažiiejju vprašanja obširno poročali. Omenjena komisija, sestoječa iz I"' članov, si je v nedeljo .Mi ponedeljek ponovno ogledalu vpoštev prihajajoče krajina Gorenjskem (Gorje) iu pri Sv Neži nad Tržičem ter kraje meti Visolaini in čadramoni pri Slov. Bistrici. Po ogledu je komisi ja prišla do zaključka, da je ravno kraj med Visokimi in Prugerskem nujpi imernejši za postuvitev takšnega zdravilišča, ki bi bilo velikega poine-nu pri akciji zn pobijanje tuberkuloze zlasti
v	žele/ničurskili krogih, ki jim lx> to zdravilišče namenjeno. Po iz\ ršenein ogledu je priredil slov en jobistriš-ki župan dr. Bost jun Sc ha u bacil članom komisije nu čast banket. na katerem so se meti člani komisije, ki se je udeležil tudi tukajšnji docent dr. Mat-kn. ter predstavniki okoliških občin izmenjavale tozadevne misli glede gradnje omenjenega zdravilišču. Ob tej priliki je spregovoril tndi župan dr. Schaubach, ki je v imenu okoliških občili izjavil, da I«) to akcijo za postavitev novega zdravilišča toplo podpiral. G rad lin takega zdravilišču ne bo samo zadostila velikemu socialnemu pomenu, ki ga ima. ampak bo tudi največje gospodarske važnosti zu vse občine v slovenjebistriškein območju.
Koledar
Sreda, 21. inaia: Feliks Kantal (Srečko) spo-znavavec. Solnce stopi v znamenje dvojčkov ob
20.42.
Osebne vesti
Kev. .los. Pollak v Ameriko. Kakor pred 2 /eti tako je tudi letos naprošen Hev. .los. Pollak, da fvidomestuje duhovščino na angleško-nemški fari Št. Boniface v neposredni bližini stolne cerkve Sv. Patricija v Ne\v-Yorku. Temu povabilu se g. Pollak odzove ter se odpelje proti koncu tega tedna za i>ar mesecev v Ne\v-York.
— Poroka. Zdole pri Brežicah.: V nedeljo 18. maja se je v tukajšnji cerkvi poročil g. Habinc Ivan, gradbeni tehnik v Celju z gdč. Amalijo Čer-noga. Novoporočenfoma želimo na novi poti mnogo božjega blagoslova.
Imenovanje za šolskega nadzornika. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 30. aprila t. 1. je imenovan pri kraljevski banski upravi v Ljubljani za šolskega nadzornika v 3 skup., 1. kat., Peter Srnici k I a s do sedaj oblastni šolski nadzornik v Belgradu.
Iz vojaške službe. Pn službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika 4. bat. 1. topn. polka topn. poročnik Pavle Jezernik; za vršilca dolžnosti poveljnika 5. bat. 0. topn. polka topn. poročnik Ivan liaunig; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. bat. 12 topn. polka topn. poročnik Dragotin Dogan; za vršilca dolžnosti |>oveljnika 1. bat. Hi. topn. polka topn. poročnik .losip Horvat; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. bat. 19. topn. polka topn. poročnik 1'udolf Adamik;,za vršilca dolžnosti poveljnika 4. bal. 20. topn. polka topn. pomočnik Franc Mladič; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. bal. 25. topn. polka topn. poročnik Anton Luknian; z.a poveljnika 5. bat. 20. topn. polka lopn. kap. II. razr. Franjo fimigoc; za vršilca dolžnosti poveljnika 4. bat. 27. lopn. polka topn. poročnik Vilin Ogorelec; za vršilca dolžnosti jiovelj-nlka 4. bat. 29. topn. polka topn. poročnik Zvonimir Boh te; za vršilca dolžnosti poveljnika 4. bat. 31. topn. polka topn. poročnik Pavle VoSner; za vršilca dolžnosti poveljnika L bal. lopn. polka f. ar-
mijske oblasti topn. poročnik Andrej Pire; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. bat. topn. [Milka II. ar-mijske oblasti topn. poročnik Karlu Novak; za poveljnika 4. čete polka trdnjavskega topništva topn. kap. 11. razr. Otokar Sterliček; za poveljnika 0. čete 1. polka trdnjavskega topništva topn. kap. II. razr. Oton Pečar; za poveljnika 11. čete 1. polka trdnjavskega topu. kap. II. razr. Josip Simon in za vršilca dolžnosti poveljnika dijaške baterije šole r.a rezervno pehotne in topniške Častnike tojm. poročnik Oton č'uš.
Mala kronika
it Knezoškof dr. Anton Bonaveniura
Jeglič. Spomenica ob dvajsetletnem škofovskem jubileju. — Velikansko delo je izvršil že v prvih dvajsetih letih svojega škofovanja naš nadpastir med slovenskim ljudstvom. Ob oseiiideselletnem jubileju je prav, da pogledamo v preteklost in se s hvaležnim srcem spomnimo vsega, kar nam je božja Previdnost naklonila po njegovem nesebičnem in požrtvovalnem delu. Spomenica kratko in točno opisuje njegovo ogromno delo, kolikor se vidi na zunaj. Kdor hoče vsaj deloma spoznati, kaj pomeni škof Jeglič za nase ljudstvo, se mora seznaniti z vsebino Spomenice, ki se dobi v Jugoslovanski knjigarni in pri Ničmanu izvod po Din 1'2.
it Pozor pred agenti z drž. obveznicami. Po Ljubljani hodijo trije mladi ljudje in ponujajo po hišah državne obveznice na obroke. Mladiči so vsiljivi kar se da, tako da se jih človek težko od-križa, razentega pa obetajo stvari, ki niti najmunje ne odgovarjajo resnici. Izkažejo se s papirji neke Banke Agraria iz Belgradn, eden od njih pa se predstavlja za poštnega uradnika in drugi opozarja nanj, češ da se je oglasiti pri tem na pošti, ki bo vrnil denar, ako bi srečka v nekaj dneh ne zadela, (iovoro hrvatski. Neizkušeni ljudje, posebno služkinje, katere so predvsem izbrali za svoje žrtve, jim lahko nasedejo. Zato svarimo občinstvo, da takim agentom ne naseda. Listine, ■ katere vzamejo prvi obrok, nihče od trojice nc podpiše v zavesti, da opravljajo nedovoljeni posel Ker ie v pričetku tega meseca stopil v veljavo novi zakon o prodaji srečk iu drž. papirjev na obroke ter je sedaj obročna prodaja teh papirjev jio agentili prepovedana, je najbolje za vsakega, cla pokliče bližnjega stražnika ln izroči to troperesno deteljico v varno shrambo. Papirji, ki jih prodajajo za 830 dinarjev, so vredni po uradnem tečaju le ca. 500 dinarjev, škoda, ki so jo napravili razni laki škodljivci dosedaj že našim ljudem, je tolika, da se mora enkrat nehati in novi zakon nam nudi možnost. da se tc zlorabljanje ljudske lahkovernosti energično konča. Kjer bodo poskušali ua deželi ali drugod v mestih svojo srečo Se taki agenti, je dolžnost uvidevnih ljudi, da pokličejo oblnsti na jiomoč. Zakon je strog, pa je treba, da se izvaja v polni meri. Kako je bil zakon potreben, naj izpriča sledeča gorostasna kupčija neke bančne družbe, ki ima svoj sedež v Mariboru. Neka ženska je kupila od agenta na obroke 2 tobačni srečki, kojili cena se giblje okrog Din 40 in sle torej vredni Din 80. z.a 400 Din; z.a nič, več in nič manj kakor petkratno ceno vrednosti. Pozor ljudje, lired takimi kupčijami.
it Nor vozni red in poštni promet. Z Izpre-menjenim voznim redom na železnicah se je dne 15. t m. tudi poštni |>rome! izpremenil. Ambulantna jiošta Ljubljana—Zagreb 11 oziroma Zagreb— Ljubljana II občuje zopet v nočnih vlakih. Ambulantna pošta Ljubljana—Zagreb 11 odpravlja v Zagrebu s posredovanjem ambulantne pošte Zagreb— Sušak 24 in vlaka št. 9216 pisemske sklepe za
Metliko in Črno m e 1 j. Pisemske pošiljke za ti dve jiošti brez prehodnih pošiljk se zvečer odpravljajo na to ambulantno- pošto, 'tedniki iu nc-nujne tiskovine se pti odpravljajo na ambulantno
pošto LJubljana—Karlovac 70. Nu novo je začela poslovati ambulantna pošta Ljubljana—Maribor 87 in obratno, lz Ljubljane odhaja malo pred eno po polnoči in prihaja v Maribor pred 7 zjutraj. Nadalje sta na novo vpeljani jinketni ambulantni jiošti Ljubljana—Vinkovci in Ljubljana—Belgrad 89. Am-bulaiicn L. V. 38 jirevz.ema v Ljubljani vrednostne in navadne pakete za Brod in prehod ter za Vin-kovce in tranzit. Ainbulauca L B. 39 pa prevzame v Ljubljani samo navadne pakete za Belgrad iu tranzit, od Zagreba dalje pu tudi vrednostne pakete. do 3001) Din iu pisemsko poš'o za progo ter zn Belgrad in prehod. Ainbulauca B. L. 39 posreduje do Zagreba vrednostne in navadne pakete, od Belgradu do Broda pa še pisemsko pošto. Od Zagreba do l/ubljune pa posreduje vse pisemske in paketne pošiljke. Ainbulauca Kamnik—Ljubljana 77 občuje v poznejšem vlaku. Prihaja v Ljubljano ob 19.43 in ima neposredno zvezo v ambulantno pošto Ljubljana—Belgrad 8, ki odhaja iz Ljubljane ob 19.55. Kakor je iz povedanega razvidno, je pošln i promet 7, novimi ambulantami in z novimi poštnimi spoj i dosti pridobil, za kar gre vsa pohvala v prospeh poštnega prometa neumorno delujoči |>oštni upravi.
it Otvoritev telefonskega prometa Žalec— Praga. Dne t. majn se je otvoril telefonski promet med Žalcem in Prago, Pristojbina zu navadni pogovor v tej relaciji znaša 34.45 Din.
it Pod jablano zakopan denar. Vas Marku-žica na Hrvaškem je doživela te dni malo senzacijo; seljakinji Danici Lazič se je ponoči sanjalo, da je pod jablano njene rodne hiše zakopano mnogo denarja. Razodeli je svoje sanje možu, ki je kar zapregel konja in se odpeljal na oznučeno mesto. Kopal je ves dan — denarja pa seveda ni našel. Mimoidočim je na vprašanje, kaj dela, resno odgovarjal, da koplje zaklad. Ljudje so se smejali in zbijali vse mogoče šale na njegov račun. Nazadnje je mož tudi sam uvidel, kako nesmiselno in smešno je njegovo prizadevanje in se je kla-verne volje vrnil domov, povedat ženi bridko resnico, da se zakladi kopliejo — samo še v sanjah in v pravljicah . ..
it Belgrajski atlet Aleksič padel i, višine 18 metrov. V nedeljo se je prcduciral pred zbrano publiko na ulici znani belgrajski atlet Dragoljub Aleksič. Med drugim je hotel pokazati svojo spretnost in drznost s tem, da se je povzpel na žico, ki je bila razpeta med dvema večnadstropnima hišama. Žica se je pretrgala in al let je strmoglavil z višine 18 metrov na cestni tlak. Množica je zakričala v smrtnem strahu — Aleksič j>u se je triumfalno dvignil s tal in povsem zdrav in nepoškodovan pozdravljal ljudi.
it Vreme v državi. V Ljubljani je bilo včeraj oblačno. Barometer je kazal (ob sedmih zjutraj) 705 5 mm. termometer 7° C do 10.8" C, brezvetrov-no. V Mariboru je bilo oblačno (podatki veljajo vedno za 24 ur nazaj do 7 zjutraj) iu je malo deževalo. Barometer je kazal 704.2 mm, termometer 8" C do 15.0ft C, mirno. Deževalo je po vseh krajih države, najhuje pa v Mostaru, Splitu iu na Visu.
V	Zagrebu je kazal barometer 704.3 mm, lermo-meter je kazal 10" C do 15" C, veter severovzhoden.
V	Belgradu je kazal barometer 701.3 nun, termometer 9° C do 19" C, brez vestra, v Sarajevu je kazal barometer 703.8 nun, termometer j" C do 19" C, v eter severozahoden. V Skoplju je krzala barometer 759.4 mm, termometer največ 22" C, mirno. V Splitu je. kazal barometer 738.3 mm, termometer 9" C do 23" C, veter severovzhoden. Na ltabu je bila uajman'ša temperatura 11° C, na Visu 7" C.
it Ure za burno znižane cene pri F. čuden, Prešernova 1.
Naznanilo otvoritve oove lekarne!
Javljam cenjeni javnosti v mestu ln okolici, da sem otvoril na Dunajski cesti 41, tel. St. 3141 nasproti Sv. Krištofa
sooio lekarno
s kemično fannaceuUkim laboratorijem. Izdajam na recepte vseh bolniških blagajn.
Dr. Stanko Kmet.
je, du gre v enem ali drugem primeru pritožba kar na kraljevsko bansko upravo? Občinski svet bi na ta način s|iloh ne imel več besede pri nobeni avtonomni zadevi, pri kateri jo odločil mostni magistrat, lz navedenih razlogov je bila mestna občina prisiljena vložiti tožbo zoper razsodbe upravnega sodišču.
Kai bo danes 7
Drama: Pustolovec pred vrati. Ked E.
Opera: Dve Marički. Mladinsku predstava po znižanih cenah. Ob 3 pop. Izven.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr Kamor, Miklošičeva e. 20.
Ljubljana
Mestna občina se bo pritožila
Ljubljana, 19. maju.
Nu zadnji občinski seji dne "iO. aprila t. 1. je mestni župan dr. P ti c odstavil z (Jnevlicga redu 10 točk poročilu gradbenega odseku. Te točke so vsebovale same pritožbe zasebnikov za občinski svet. proti odlokom mestnega magistrata. Do sedaj ie bilo namreč že v tradiciji in |)ii tudi v smislu zakonu, da je v občinskih zudcvuh lastnega delokroga mestni magistrat prva instanca, mestni občinski svet pu druga, ki rešuje prošnje in pritožbe. Zadnje razsodbe državnega svetu v Belgradu in upravnega sodišču v Celju pa so to stanje prcdrugučilc m določile, do sta mestni občinski svet in mestni magistrat ena in ista instanca, in torej ne gre naslavljati pritožb proti odlokom mestnega magistrata nu občinski svet. Podobno sta obe sodišči odločili tudi \ enakih zadevali j>ri celjski občini, kakor smo brali te dni v -Slovencu«. Tu ko ljubljanski mestni občinski svet. kakor tudi celjski pa sta sklenila, da se proti temu pravnem iimevanju pritožita na državni svet.
iz pritožbe mestne občine ljubljanske jh>-snemamo nekatere argumente proti takemu pravncinu timevanju, nanašajoč sc na sklejic upravnega sodišču v Celju iu upravnega sveta V Belgradu;
Ako bi sc nazirnnje upravnega sodišča in državnega sveta uveljavilo, bi bila s to odločbo razveljavljena določila sedaj veljavnih specialnih zakonov, to je deželnega zakonu o občinskem redu za mesto Ljubl jana z. dne 3. avgustu 1887 dež. zakona, št. 22 in deželnega zakona z dne 23. maja 1896. deželnega zakoniku št. 2H t. j. stavbnega reda za občino Ljubljano. Po § 26 tega občinskega redu spada v področje mestne obč-,ime ljubljanske: stuvhinsku policija, izvrševanje stavbenega redu iu izdajanje policijskih stavbenih dovolil. Po tem stavbenem redu gredo tudi vsi icktirzi in pritožbe zoper odredbe magistratu nu občinski svet. Občinski red še pravi: Občinski svet razsoja o dospelih pritožbah zoper magistratne razsodbe in odredile v samosvojih stvareh občinskega področja in lo tudi v nili slučajih, kadar jo občinski svet take stvari odkuzal magistratu v obravnavanje. — Dalje pravi občinski red: Člani občinskega sveta, ki so obenem Mani mestnega magistratu, se morajo pri obravnavanju teh
it Pri išinsti sledi na kozarec naravne »Franz-josef« grenčice, zavžite na lešče, izdatno izpraznenje črevesa brez vseli težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-josef« voda ludi pri pritisku ua jetra in debelo črevo kakor tudi pri zabreklih žilnh. bnemorrhoidah, piostatalnih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-josef« grenčira se dobiva v lekarnah, drogerijah in spce.er. trgovinah.
pritožb, ki so vložene zoper razsodbe in odredite magistrata, zdržati glasovanja. O prizivih zoper sklepe občinskega sveta v stvareh samosvojega občinskega področja. pa razsoja deželni odbor, danes seveda banska uprava. Dokler jo eksistiral še deželni oziroma oblastni odbor, je bil ta zoper magistralne odloke tretja instanca.
Struktura mestne občine ljubljanske je nekaj popolnoma posebnegu. ker je določen ]>o posebnih specialnih zakonih. Inštančno razmerje med magistratom in občinskim svetom je jio teh zakonih jasno določeno, in se prakticiru že nnd 30 let.
Stališče, mi katero se jc postavilo upravno sodišče odnosmi državni svet, pa smatra mestna občina, du se ne ujema z. zakonom, ker so sedanja zakonska določila nadomeščena z drugačnimi. Ako pa državni svet sednj naknadno izjavi, du morejo pritožbe zoper magistratne odloke še na občinski svet, potem pu ua bansko upravo, bi bila to zopet kršitev zakona, ker bi bile s tem ustvarjene faktično tri instance, katere bi morale odločati prej. p redno sme stranka apelirali na upravno sodišče. To pa bi popolnoma nasprotovalo določilu o dveh instancah in bi zopet pomenilo ruzveljavTjenje veljavnega zakona po nepristojnem činftelju.
Stališče upravnega sodišča, oziroma državnega svetu, pa bi imelo, uko bi obveljalo, še druge katastrofalne posledice, ker bi podrlo temelje vsej avtonomni upravi v onih krajih države, ki so prej pripadali Avstriji (Cislajtn-liiji) in v kolikor se moru v njih obstoječa avtonomija še posluževati starih od Avstrije nastalih zakonov ker si v neštetih primerili Jugoslavija še ni ustvarila lastnih zakonov.
Ali naj radi izpodbijanih razsodb upravnega sodišču oziroma odločb državnega sveta izgubi mestni magistrat od sedaj dalje možnost in pravico, oziroma dolžnost izdajati gradbena dovoljenju ali pa naj občinski svet izgubi pravico eventualnih remcdiir mugistratnih odločb?
Načelo dveh občinskeh avtonomnih instanc se vleče skozi vso našo,, danes še regionalno enakov el juvno juv no-nrnvuo zakonodajo, če pa pravi upravno sodišče, oziroma državni svet. da niti v Ljubljani ni dveh občinskih instanc, morejo tem maujc obstojali po malih vaških občinah. če pa stil odpravljen! ti dve občinski instanci, kuj naj stopi na njih mesto, da se ne podre vsa ti/isa avtonomna uprava?
Ako bi obveljalo stališče upravnega sodišča. oziroma državnega sveta, ne bi mogel postati odslej noben odlok mostnega magistrata oziroma županstva v zadevali občinskega lastnega delokrogu pruvoinoeeii in izvršen, ker bi ga moral potrditi šele občinski svet. da poslane insfartčno i/.podbitcn in mu ie mogoče pri izdaji na stranko dosiaviii tudi predpisani pouk o prnvuih sredstvih.
\li pa naj se smatrajo odloki magistratu in -klepi občinskega sveta za kotikurenčite, to
Huda nesreča Ljubljančanke v Laškem
Ljubljančanka Frančiška Rape, stara 60 lel, se je mudila dalj časa v Laškem, da bi okrevala v tamkajšnjih toplicah. Včeraj zjutraj se je hotela vrniti v Ljubljano in je že pripravila prtljago. Pri slovesu pa je stopila čez hišni jirag tako nesrečno, da je padla in si zlomila levo nogo visoko v stegnu. S popoldanskim vlakom so jo prepeljali v Ljubljano, z glavnega kolodvora jm jo je reševalni avlo prepeljal v bolnišnico.
© Nagla smrt. V ponedeljek ob 0 zvečer je obvestil posestnik Josip Šimenc z Ižanske ceste št. 9, da je našel v hiši v postelji mrtvo svojo podnajemnico, 3« letno postrežkinjo Rozalijo Marin-škovo. doma iz Zreč pri Konjicah. Na lice mesta jo prišla policijska komisija uradnika Gregoriča in zdravnika dr. Avramoviča. Ta je ugotovil smrt zaradi srčne kapi. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
0 Nabori. Včeraj je bilo po mestu dosti vriskanja in petja: vršili so se nabori. Fanlje iz okolice so prišli na nabore s šopki na prsih, nekateri so se pripeljali kar z vozovi, seveda okrašenimi z, zelenjem in zastavicami. Mestnim fantom pa nabori ne gredo tako do srca, vsaj ua videz, ne. Brez šopkov, brez petja in vriskanja, prav mirno in dostojno zadoščajo svoji dolžnosti do države.
0 Proinena.ini koncert godbe Nar. žel. glas-benega drnštra Sloga se bo vršil v slučaju lejiega vremena v četrtek 22. t. m. od 19 dalje v paviljonu Zvezde., Spored: 1. Uvodna koračnic«. 2. A. BoxeI-dien: Kalif bagdadski — preigra. 3. O. Rossini: Stabat mater. 4. M. Moszkovsky: Mavriška koračnico. 5. St. Premrl: Marija v gloriji. (i C M. Zieh-rer: Donavske jiravljice — valček. 7. E. Kalmann: Pojd z menoj v Varaždin. 8. Zaključna koračnica.
—	Kapelnik: gosp. Heri Svetel.
0 Celo vrsto novejših moških zborov bo izvajal pevski zbor ljubljanske Grafike na svojem koncertu v ponedeljek 26. maja. Na sporedu 80 sledeči zbori: Pavčič: Dekle med rožami. Premrl: Moj mu blagoslov Adamič: Serenada z bariton-solom, katerega poje g. Petrovčič Pavčič: Pesem o kapetanu. Mirk: Šumi jiotok. Adamič: Kregala se. Mirk: Katrica. Gotovac: Pod Jorgovanom. Sklepno točko tvori Zajčev moški zbor s spremlje-vanjem orkestra More . Zbor Grafike je znan kot eden najboljših naših moških zborov, ki je za vsak svoj koncert naravnost izvrstno pripravljen. Ni mnogoštevilen a odlikuje ga izredno fino umetniško prednašanjo. Predprodaja vstopnic bo v Matični knjigarni.
O l)ve interni vaji — produkciji gojencev operne šole državnega konservatorija v Ljubljani. V četrtek dne 22. in v petek, dne 23. t m. se vršita v dramskem gledališču dve interni produkciji gojencev operne šole drž. konservatorija. ki obstoja približno eno leto- Spored prve produkcije je sledeči: L Župančič: Pismo ((Urok: Meze Ana, mati: Vedral Ljudmila). 2. Thomas: Scena iz opere Mignon (Mignou Mlekui Marjela). 3. Lortzing: Dvo-spev iz III. dejanja opere Car in tesar (Marija: Dolenc Josiplna, Ivanov: Živko Avgust). 4. Cankar: Pohujšanje v dolini Št. Florjanski. II. dejanje 1. jirizor (Jacinka: Kukec Ksenija, Peter: Franko Otokar). Smetana: arija in scena iz 1. dejanja Prodane neveste (Marinka: Olup Mara, .Janko: Živko Avgust). 0. Shakespeare-Župančič: Zimska pravljica, IV. dejanje 3. prizor (Florizel: Švigelj Cvetko, Perdika: Sket Ljubica). 7. Leoncavallo: Glu-mači. Dvospev (Nedda: Meze Ana, Silvijo: Žagar Drago). Deklamacijske točke pod št. 1, -I, 6 so iz šole [irof. Osipa šesta. Dramatična igra pod št. 2, 3. 5, 7 pa iz šole gospe škerlj-Medvedove. Muzikal-lio vodstvo ima kapelnik Anton Neffat, scenski aranžma prof. Osip šest. Začetek produkcije točno ob pol 6 popoldne v četrtek, dne 22. t. m. Ravnateljstvo vabi starše gojencev in prijatelje konservatorija.
0 Usoda izgubljenke. O Danici T. je ljubljansko časopisje že večkrat pisalo. Dekle je stare šele 29 Jet, je pa že prav na dnu življenja. Najprej je bila poštena služkinja, no kmalu jo s«gla po gospodarjevem Imetju Od tedaj pa je šlo z njo naglo navzdol. Zaradi neštetih tatvin so jo oblast' stalno zasledovale, večkrat jo je sodišče že kaznovalo, pa ni nič pomagalo. Kar je najbolj žalostno, pa je to, da mora Danica skrbeti za majhnega otroka. Dekle ima prav tatinsko strast, ki sjio-minju^ že na bolezen. Tudi sainoumor je poskušala že večkrat in včeraj je le malo manjkalo, da se nI jireselila na drugi svet. Opoldne je bila reševalna postaja poklicana v neko gostilno v Trnovem. Ko so prišli reševalci tja, se jim je nudil žalosten prizor: na sredi gostilne je ležala Danica nezavestna in bruhajoča. Izpila je v samomorilnem namenu nekak strup, ki jo naglo učinkoval. Če ne bi bila tako hitro jirepeljana v bolnišnico, bi bilo že po njej. Žalostna jo usoda te izgubljenke: ni to prvič, da si je hotela vzeti življenje ln če bo sedaj okrevala, bo seveda zojiet nadaljevala svoje blodno, tako zgodaj zapravljeno življenje.
0 Iz policijske torbe. Aretiran je bil noki zidar, ki si je v Keršičevi gostilni privoščil zabn-vico s tem, da jo šel s stolom nad gostilničarja in stražniku. Ta »zabavica: bo pijančka precej veljala, zakaj novi zakon ostro kaznuje javno nasilje.
—	Mesar Andrej Marčan iz Himske ceste je prijavil. da obiskuje njegovo prekajevalnico nedobrodošel gust. Odnesel mu jc žc 18 klobas in tri salame, vredne skupaj 570 Din. — Prijavljenih je nekaj manjših tatvin in sroljufij, med temi dve tatvini koles.
Primerjajte
naše pomladanske plašče, oblekce in moške obleke lastnega izdelka z drugimi; kupili boste pri
DRAGO GORUP & CO. - LJUBLJANA
MikloMčrra 14
Samo Nltitferol
A
^MIM^B (Patent št. 5922) olje ali krema za T^^^^H^r solnčenje in masažo, Vas obvaruje ^KBKtt solnčarice in peg, ter Vam na-redi kožo gladko in enakomerno bakreno zagorelo, - Dobi se v vseli lekarnah indro-gerijah, Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Celie
0 Naši celjski dijaki go»tujejo v ptujskem gledališču v petek dtie 23. maja ob 8 zvečer s Shakespeare-jevim »Macbeth-om-;. Urama je v izvrstni režiji g. M. Marolta na odru Narodnega doma v Celju doživela zelo topel sprejem, pa bodo gotovo tudi v Ptuju naši vrli dijaki nudili obilo pravega umetnostnega užitka.
& Avtobus Celje—Rogaška Slatina ozir. Rogatec tor Rogatec—Št. Peter pod Sv. Gorami začne na novo voziti v soboto dne 24. maja 7. odhodom ob 12.50 iz Celja. Podrobnosti bomo objavili prihodnje dni.	,
er Birniovanje v celjski dekaniji. V celjski . dekaniji bodo prevzv. lavantinski škof delili letos zakrament svete birme jio sledečem vrstnem redu: Dne 31. maja na Teharjih, 1. junija v Celju. Dne 2. junija bodo v Žalcu posvetili nov stranski oltar Žalostne Matere božje, izvrstno delo celjskega kiparja in kamnoseka g. Čainernika. Dne 3. junija bo v Žalcu sveta birma. Dne 4. junija bodo birmali v Št. Petru v Savinjski dolini in dne 5. junija na Polzeli. Dne (i. junija končno bodo nn Polzeli posvetili v župni cerkvi glavni oltar sv. Marjete, izvrstno posrečeni izdelek mariborskega kiparja g. Sojča.
Novo mesto
Poročil se je dne 18. maja v kapiteljski cerkvi g. Lenard Franc, Čevljarski pomočnik, z gdč. Anico Ahčin iz Predolj pri Grosupljem. Mlademu paru obilo sreče! — Poročila se je v Mariboru v cerkvi Matere božje milosti gdč. Marija Kališnik, trgovkn s čevlji v Novem mestu, z g. Viktor Vriskom, /as. uradnikom v Ljubljani. Srečno!
Če star človek pleše. V notici 15. maja pod leni naslovom prizadeti nam piše: Ni res, da sem si poškodoval nogo nu plesu, temveč pri delu doma pred svojo delavnico ter je gotovo po nevednosti to prišlo v list.
Kranj
Osebna vest. Kot doznavamo, bo v najkrajšem času prestavljena iz Novega mesta na tukajšnjo realno gimnazijo profesorica ga. Štirnova, rodom Kranjčanka. Poučevala bo predvsem francoščino, Na kranjski gimnaziji bo to druga ženska učna moč.
Povečanje Jugočcškc. Poleg /e obstoječih objektov zida Jugočeška letos precej obsežno poslopje, ki bo služdo za novo tkalnico. Obratovati bo pričela jeseni. Kapaciteta tvornice se bo z novim obratom precej povečala. Podjetje pridno izrablja razpoložljiv prostor ter bo v dogledncm času nekdanja »Gaštejska gmajna« en sam kompleks raznovrstnih poslopij, polna vrveža in življenja.
Vlom v pisarno Delavskega doma. V noči od sobote na nedeljo, I. j. od 17. nn 18. maja, so neznani zlikovci vlomili v pisarno Delavskega doma in Javne borze dela. Vrata, ki itak ni be nudila veliko odpora, so odprli s pomočjo vitrihov, nato pa odnesli pisalno mizo na drugi konec poslopja, kjer so nemoteno pri luči žarnice razbili in odprli predale, poškodovali mizo in vse predmete, ki so bili prej na njej, razmetali okrog. Ordo razočarani pa so bili, ko so sc jim spremenili cekini v luskine. To soboto so namreč delavci, nastanjeni in bivajoči v Delavskem Domu, plačevali oskrbo, ki jo uživajo. Za to dejstvo so vedeli tudi predrzni vlomilci, katerim so bile razmere prav dobro znane in so hoteli izrabiti priliko. Toda mesto težko pričakovanih 1 tisočakov so našli vsega skupaj le za 36 Din kovanega drobiža. Ves ostali nedar je namreč upravnik pisarne spravit na bolj varno mesto, škodo, nastalo po vlomu, si delita obenem Delavski dom in Javna borza dela. Zadevo zasleduje sedaj orožništvo.
Naša športna nagrada
Za letošnje prvenstveno tekmovanje je vladalo veliko zanimanje. Po dveh letih si je zopet pribo-riba Ilirija sodelovanje v finalnih tekmah, kjer se | je srečala 7. prvakom mariborskega okrožja SK Mariborom. Nobeno leto ni bil izid teh tekem tako negotov. Dosedaj je bilo ljubljansko moštvo še vedno siguren favorit. Letos je bila pa slika precej druga. Maribor se je nahajal v taki formi, da se je pričakovala tudi eventualna zmaga Maribora. Ker je bilo torej zanimanje naših športnikov za te finalne tekme zelo veliko, je naše uredništvo razpisalo male nagrade za one, ki bi jiogodili, kdo bo prvak ili s kakšnimi rezultati bodo tekme končale. Ta razpis je imel dvojen namen. Hoteli smo predvsem ugotoviti, ali imamo pri nas športnike, ki gledajo na vse samo z ozkega klubskega stališča ali pa bolj trezno in premišljeno take tekme. Po odgovorih, ki smo jih prejeli, moramo ugotoviti, da je pretežna večina športnikov jx>slala odgovore le s klubskega stališča. Iz Maribora so prišli vsi odgovori za Maribor, iz Ljubljane pa za Ilirijo. Ne eden iz med toliko sodelujočih pa ni odgovoril s širšega športnega stališča. Tako smo dobili vtis, da je slovenski šport le klubuški. To je zelo nezdrav pojav.
Pri našem razpisu je sodelovalo 127 sjiorlnikov. ! čisto pravilnega odgovora ni poslal ne. eden. Samo en odgovor smo prejelt, ki se strinja vsaj v rezultatih, čeprav se glasi prvi v Mariboru v korist Ilirije 5:3, je poslal Miloš M. iz Ljubljane.
Upamo pa, da bo v drugič, ko zopet razpišemo slično nagrado, odziv z.opet tako dober, samo na-glašamo, da se naj izgledi tekem ne presojajo samo ■/, ozkega simpatizerskega stališča, da se tako izra- l zimo, ampak skušajo biti čimbolj objoklivni.
Gospodarstvo
Gosp. konferenca v Dubrovniku
Kakor smo že ponovno poročali, se vrši dne 2-1. in 25. t. 111. v Dubrovniku konferenca gospodarskih zbornic iz cele države, na kateri bi bila zastopana tudi Ljubljanska Zbornica zn TOI. Kakor je doslej /jiano, se bodo udeležili konference trije zbornični svetniki, ler tajnik g. Ivan Mohorič
Konferenca bo razpravljala pred vsem o zbornicah. Tako sta generalni tajnik zagrebške zbornice dr. Adolf Čuvaj in tajnik ljubljanske zbornice Ivan Mohorič sestavila obširen elaborat o zbornicah. Elaborat obsega podatke o delu zbornic za pospeševanje domače produkcije, podatke o delu zbornic za izboljšanje poštnega, bi-zojavnega in telefonskega prometa nadalje obravnava delo zbornic ob priliki dajanja smernic, naši trgovini, carinski- ter železniško-tarifni politiki, delo zbornic za pospeševanje obrti in industrije, vprašanje fi-nansiranja zbornic, in zborničnih doklad. Referat zaključujejo podatki o ustrojstvu zbornic.
lieferat o pospeševanju turizma bo podal predsednik dubrovniške zbornice dr. Čingrija.
Poleg tega bo referiral o vprašanju našega perulninarstva predsednik belgrajske Trgovske zbornice M. Stanojevič, nadalje bo splitska zbornica poročala o pospeševanju sadjarstva v primorskih krajih.
Predkonferenca j>a bo razpravljala o industrijski statistiki; referat za to je Izdelala belgraj-ska Industrijska zbornica, pa tudi ljubljanska bo po svojem tajniku g. Mohoriču izdala svoje tozadevne predloge.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
Izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. maja t. I. (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 8. maja). Aktiva: kov. podlaga 340.7 (—29.4) posojila: menična 1.095.2. lombard. 220.4, skupaj 1.321.7 (—13.2) račun začasne zamenjavo 173.9 (—1.9), tečajna razlika 1.471.3 (—137.2), pasiva: bankovci v obtoku 5.143.4 (—142.8), račun začasne zamenjave 173.9 (—1.9), državno terjatve 2(30.9 (—1.9), obveznosti: žiro 1.305.0, razni računi 100.2, skupaj 1.525.2 ( + 22.8), ostale postavke neizpremenjene. Ravnotako je ostala neizpremenjena obrestna mera, o kateri so vedeli zagrebški listi že poročati, da je znižana ua 5 in pol %.
Društvo sadnih trgovecv v Mariboru. Na ini-eijativo gremija trgovcev za Maribor okolico se je vršil v soboto sestanek sadnih trgovcev Slovenije, katerega so se udeležili skoro vsi interesi ran i sadni trgovci. Po več ur trajajoči stvarni debati se je izvolil širši pripravljalni odbor, ki ima jioobla-sfilo I11 polnomoč, da pripravi tozadevna pravila in skliče v kratkem času ustanovni občni zbor Društva sadnih trgovcev v Mariboru, da se vendar ustanovi potrebno društvo. Naloga tega društva bo podpirati solidno trgovino štajerskega sadja, jiobi-.jati nereelno sadno trgovino, stopiti v slik z oblastmi in sadjarji ter slednjim podati za bodočnost nadaljnje direktive katere -sorte zahteva svetovna Irgovina, za katero vetetrgovci dobavljajo naše blago. Sadjarstvo je ona panoga našega kmetijstva, ki ima veliko bodočnost. Drušivo Ihi torej važno ne samo za naše sadne trgovce, ampak tudi naše sadjarstvo sploh. Kdor hoče biti član društva, naj to prijavi na Društvo sadnih trgovcev. Maribor, Ve-trinjska ulica 2-11. Kdaj se bo vršil občni zbor, bomo pravočasno objavili.
Današnjii, Avstrija. Dunajska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je izdala lično knjižico o današnji Avstriji. Knjižica vsebuje podatke o zemljepisnem položaju in zgodovinskem razvoju sedanje republike Avstrije, ustave, državnega in narodnega gospodarstva, nadalje opisuje posamezne panoge, prometa, obrti in trgovine. Po-leg tega vsebuje tudi kratek pregled znanosti in umetnosti; dodatek obravnava turizem v Avstriji. Poleg 2 kart je dodanih knjigi tudi 32 slik najvažnejših krajev Avstrije. Knjižica bo dobro služila avstrijski jiro-pagandi, saj je tudi izšla v nemščini, francoščini in angleščini.
Dobave. Dravska direkcija jiošte in telegrafa v Ljubljani sprejema do 27. t. 111. ponudbe glede dobave štirih stoječih blagajn. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 28. t. 111. ponudbe glede dobave 4 komadov geoloških kompasov, 120 lig zakovic, 50 komadov ključavnic ter glede dobave raznega pisarniškega materljala (papir, beležnice, vinjete, peresa, pivniki, risalni žebljički, svinčniki, črnilo, gobe itd. itd.); do 4. junija glede dobave podloznic, sikaliva, aluminijeve bronze, lanenega olja. vaselina za konjska kopita, vijakov z maticami, 3000 m jeklenih vrvi. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 30. t. in, ponudbe glede dobave pisarniškega materijala (papir, jieresa, svinčniki, pečatni vosek, strojno olje, spojke, blazinice za štampiljke, vrvica, škarje itd. itd.), 200 kg lepen-ke, 250 komadov lopat in 100 komadov vrčev za vodo. — Artilerijsko-tehnički zavod, II. oddelek v Skoplju sprejema do 80. t. m. ponudbe glede dobavo. 800 kg strojnega olja, 300 kg cilinderskega olja, 500 kg bencina, 100 kg petroleja, 00 lig volne za čiščenje in 900 kg nafte. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 31. I. m. ponudbe glede dobave 1000 lig kave in 3000 kg mila. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 2. junija ponudbe glede dobave 1100 kg raznih vijakov, 8 ventilov. 2.500 komadov podložnih plošč, 5000 komadov stezačev, 5000 komadov tirefond-vljakov. — Vršili se bosta naslednji ofert. licitaciji: 20. t. 111. pri kmdi. mornarice v Zeiiiullu glede dobave masla, kave, ka-kaoa in kondenziranega mleka. — 20. I. m. pri kmdi. Vrbnske dlv. obl. v Banjaluki glede dobave 18.700 kg petroleia.
Marfhor
□	Oh umetniškem jubileju. 25 letnico umetniškega delovanja praznuje v bližnjih ineli ga. Štel« D r a g 11 t i 11 o \ i e e v a . odlična ter zaslužna članica tukajšnjega gledališča. Njeno delovanje na mariborskem odru beleži v pestri odersko umetniški kar.ijeri nekaj up m v sijajnih interpretacij. Najuspešnejši njeni kreaciji \ letošnji gledališki sezoni sta gospa Dulskti v Morali gospe Dtilske« in Cecilija v llmlikalni kuri.;: Radi svojega izredno živahnega iu vedrega temperamenta, ki dopolnjuje njene umetniške vrline, se je pri mariborskem gledališkem občinstvu zelo priljubila. Zato tudi ne štedi publika ob vsaki priliki s priznanjem ter aplavzom. Ob proslavi 35 letnico jlrbiluntkiuegu umetniškega delovanja se lio vprizorila komedija znamenitega nemškega dramatika G. Ilauptnuuma Bobrov kožuh«, kje nastopi št. Oragutinovičeva kot nositel jic.i glavne vloge. Ob priliki redkega umetniškega jubileja izrekamo spoštovani ter vsestransko priljubljeni članici tukajšnjega gledališča žc vnajircj najiskreiiejše čestitke.
[J Promet z motornim čolnom po Dravi. V /vezi / otvoritvijo kopališča 1111 Felberjevem otoku je dozorelo tudi vprašanje čim hitrejšega prevoza kopalcev do otoku. Nu. Dravi so se že pred leti delali poizkusi /u voZn|o z motornim čolnom, ki so se pa radi nezadostne pogonske sile ponesrečili. Pred kakim dobrim mesecem so se poizkusi ponovili —; z uspehom. Mariborski inžener Peter K e r š i e jo že vložil na pristojno oblast prošnjo za podelitev koncesije zu jjreviižaiije ljudi nu Dravi /. motornim čolnom: v prvi vrsti se bo vršil promet 1111 progi Maribor (Melje)—Mariborski otok in sicer od ure zjutraj nejirekinjeuo do 19. ure. Prevoz-znašala za vožnjo do otoka iti nazaj : v čolnu, ki je 13 111 dolg in 3 111 prosiora za 60 oseb. Mostišču za pri-*e bodo postavila \ Melju (pri brodu), pri mostu, v Studencih ter na otoku. Promet . pričel radi dokajšnjih potrebnih predpriprav 28. juniju t. 1. Motorni čoln b:> voV.il i/. Melja i salvo liro; 40 minut po prihodu ua otok pa se bo vračal v mesto. Promet z motornim čolnom po Dravi bo tem večje važnosti, ker sc bo lahko vršilo tudi prevažanje lovorov. V nu-duljncm načrtu je tudi podaljšanje proge ter uvedba prometa z večjim motornim čolnom, ki b:i se pozneje zgradil. Pobud no misel za uvedbo prometa /. motornim čolnom jm> Dravi moramo iz stališča vsestransko potrebnega napredka obdravske prestolice najtopleje pozdraviti.
□	Zaman... Proti 21. uri <0 se je-li zbirati mariborski radovedtirki pri drž. mostu: veliko sc jih je nabralo do 21. ure, ko bi se moral pojaviti iz smeri Tržaške ceste napovedani šjrortni avto znamke »Av stro-D.iimicr« znanega zagrebškega športnika 1'di Funka. ki je bil zasnoval načrt za 2+urno rekordno avtomobilsko vožnjo ii/. Zagreba v Berlin. Na promet ne j šili križiščih u vzdrževali red policisti. Precej dolgo so čakali, mariborski radovedniki. da zadostijo svojemu nciitešeucmu Firilcu; nestrpnost je prehajala v opazkarstvo, godrnjanje ter nejevoljo radi napovedi po nekaterih časopisih. Radovedniki so se ruzihujiili domov: Fmikovega avtomobila po' ni bilo o;l nikoder. Mariborski firbec jc torej zaenkrat imel neprijetno smolo: zunaj namreč ni bilo samo hladno, ampak celo mrzlo...
□	Nujen sestanek : Maribora« je drevi pn šmarnicah v pevski sobi. Kdor 110 pride, se ne bo mogel prijaviti zu skupen potni list.
□	Kaznjenca na pobegu. Od dela pri Sv Tomažu stu pobegnilo 33 letni Ivan Strojnik, po jioklicu delavec .iz Maribora, ki prestaja v tukajšnji moški kaznilnici svojo kazen radi goljufije in tatvine, ter 24 letni Ernest Doriiik, po poklicu rudar iz Trbovelj, ki prestaja v tukajšnji moški kaznilnici kazen radi uboja. Zu ttbeni« se vršijo poizvedbe.
□	Iz groba v luknjo. Po pondolj kov i predstavi, potem ko so gu odkopali, je pobelili aretirala 17 letnega Zigirkhan beja reete Aleksandra Marondžovu. ker ga zasleduje zagrebška polici ju radi poizkusa prevare.
d Palača OUZD se bo še letos zgradila. Včeraj dopoldne jc posebna komisija sestoječa iz zastopnikov mestne občine ter OUZI) pregledala stavbni prostor ob Sodni in Marijini ulici. Dela se bodo v kratkem razpisala, nakar se bodo takoj pričela gradbena dela. Gradbeni stroški se predvidevajo na b milijonov dinarjev, stavba bo na zunaj reprezentativna, na znotraj pa opremljena s prvovrstnimi sredstvi moderne gradbene tehnike. V omenjenem poslopju bodo nameščeni med drugim unibulato-nij /a otroške bolezni, kirurgijo in ginekologijo. rentgenologi jo, razven tega tudi bržčas jjosvctovalnica za matere. Predvideno je tudi čistilno kopališče.
□	Trajne valove, barvanje las, soparne kodre brez konkurence E. Mareš, Maribor, Gosposka 27.__
Borza
Dne 20. maja 1030.
DENAR
Danes so bili devizni tečaji v glavnem neiz-premenjenl, le Dunaj je bil slabejši, dočim se je učvrstil Berlin. Promet je bil srednji, najbolj znaten pa v devizi Berlin, kutere je bilo največ zaključene. Kakor običajno, je vso potrebo krila Narodna banka.
Ljuhljniiu (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2279 bi., Berlin 1350.75—1358.75 (1852.25), Bruselj 790.96 blago, Budimpešta 989.87 blago, Curih 1094/10—1097.40 (1098.90), Dunaj 797.41— 800.41 (798.91), London 275.43 bL, Newyork 56.57 bi., Pariz 222.25 bL, Praga 167.55-168.85 (167.95), Trst 297.05 bi.
Zagreb. Amsterdam 2276—2282, Berlin 1350.75 do 1358.75, Bruselj 790.96 bL, Budimpešta 989.87— !K)2.87, Curih 1.094.40—1.097.40, Dunaj 797.41 do 800.41, London 275.03—275.83, Nevvvork 50.47 do 50.67, Pariz 221.25—223.25, Praga 167.55—168.35, Trst 295.979—297.979.
Skupni promet brez kompenzacij je znašal 5.77 milij. Din.
Belgrad. Berlin 1850.75—1853.75, Budimpc šta 988.37—991.37, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.41—800.41, London 275.08—275.83, Newyork 56.47—56.67, Pariz 221.25—228.25, Praga 167.56— 168.85, Milan 296—298.
Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.90, Ate ne 6.70, Berlin 123.375, Bruselj 72.175, Budimpešta 90.828, Bukarešt 3.07. Carigrad 2.45. Dunaj 72.90. London 25.1825, Madrid 63.25. Nevvvork 517.128 Pariz 20.285, Praga 15.325, Solija 3.745, Trst 27.105. Varšava 58, Kopenliagen 138.35, Stockholm 138.70. Oslo 138.35, Helsiugfors 13.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Med državnimi papirji imamo danes zabeležili dvig vojne škode iu sicer v jirvi vrsti za promptno blago, dočim so tečaji terininskega blagu narasli manj. Zato so sedaj tečaji skoro enaki. Nadalje so bili čvrsti tudi državni dolarski j>upirji,, Bančni papirji so ostali neizpremenjeni, do prometa je prišlo le v delnicah Jugobanke v večjih količinah. Industrijski pujiirji so ostali v glavnem neizpremenjeni, deloma slabejši ter brez prometa.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 96.75 bi., 7% Bler. pos. 85 bi.. Celjska 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 125 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den., Rušo 270—280,
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.50 den., agrari 54.50—55 (54.50), vojna škoda ar. 430— 430.25, kasa isto, 5. 480—430.50, 6. 430—431, 12. 430—433, srečko Rdeč. križa 50.65, 8% Bler. pos. 91-97, 7% Bler. pos. 84.25—84.75, 7% pos. Drž. hip. banke 83.75—84.25. Bančne delnice: Ravna gora 75 den,. Hrvatska 50 den., Kalolička 35—88. Poljo 58— 59, Kreditno 96—100, Union 196—196.50. ,Iugo 78.50—7» (78-78.125, 78.50—79), Ljublj. kr. 120 den.. Med(unarodna 0<> den., Narodna 8125— 8300, Obrtna 30 den.. Praštediona 900—910, Etno 175 bL, Srbska 178—182. Zemaljska 145—149. In dustrijske delnice: Nur. šum. 23.50 den., Gutbiianr 165—170, Slaveks 71—75, Slavonija 200—205, Danica 110—111, Pivara Sar. 147 den.. Drava 263 d., šečerana Osjek 305-370, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 175 den., Brod. vag. 110 den.. Union 120 den., Vevče 125 den., lsis 33—34, Ragusea 400—401, Jadran. plov. 508, Trboveljska 435—440.
Belgrad. Narodna banka 8350 (10). 7% inv pos. 89.50—90.50 (20.000), agrari 54. vojna škod; 434.25—435 (3700), 5. 435—435.50 ( 2200), 6. 437.50 (100), 7% Bler. pos. 85.25—85.50. (Zaklj. 11.000 dol.) 7% pos. Drž. hip. banke 86.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93.55, Wienei Bankverein 18.30, Creditanstalt 5t, Escomplegesel 160.50, .Upine 30.40, Trboveljska 54,80, Levkair, 4.90, Kima Murany 87.80.
Les
Na ljubljanski borzi jo bilo zaključeno: 2 va gona oglja in I vagon bukovih drv. Tendenca nc-izpremenjeno mlačna.
Žito
Čikaške notacije so nadalje rahlo nazado vale. Pri nas je tendenca nespremenjena. Precej prometa je bilo v koruzi, medtem ko je za pšenico le malo zanimanja.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Notacije so ostale neizjrremenjene. Promet: 33 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 76 vagonov koruze, 10 vagonov moke. Tendenca neizpremenjena.
Sombor. Pšenica bač. Tisa šlep 197.50—202.50 77 kg 190-195, 78 kg 195-200, sr., slav. 175-180, ban. Dunav, Bega si. 187.50—192.50, Bega kan. 192.50-197.50. Vse ostalo ueizpremenjeno. Promet: 191'^. vagona. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca neenotna. Promet miren. Pšenica maj 20.55—20.59, zaklj. 20.58—20.60 jun. 20.60—20.70, zaklj. 20.67 - 20.0!). okt. 19.36— 19.50, zaklj. 1 V.45—19.50, rž jun. 10.58—10.72. zji-ključek 10.74—10.76, okt. 12.15—12.24, zaklj. 12.2'' —12.24, koruza maj 11.46—11.50, zaklj. 11.48— 11.50, jul. 11.70-11.76, zaklj. 11.72-11.74.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke E«' Saborsky & Co., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 9948 pršutarjev in 2781 špebarjev. in sicer iz Jugoslavije 475 pršutarjev in 1365 špebarjev. Na kontumacnem' trgu jebilo 733 pršutarjev in 284 špebarjev. Cene: špeharji I. 1.75—1.85, if. 1.70— 1.80. kmečki prašiči 1.70—1.90, pršiitarji 1.70— 2.50. Tendenca počasna, špeharji so bili cenejši za 5 grošev, pršutarji pa za 5—10 grošor.
Časopisne zanimivosti
Eskimski časopis — časopisi za jetnike — Raritete
Ali ste žc vili o Larsu Moellerju? Pred kratkim je umrl v starosti 84 let. Ko je bil mlad, je ta sin Eskima iu Danke izdajal v tiodthralu, na skrajnem severu Grfinlandije, enkrat na leto časopis za Eskime. Pa ne samo to. On je pridno zbiral poročila, jih sam stavil, sam tiskal svoj list, ga opremil z lastnimi lesorezi in ga razpečaval brez tuje pomoči. Z nahrbtnikom na hrbtu je švigal Moeller celo v starosti na brzih smučeh od koče do koče, vozil sam na saneh časopis v najbolj oddaljene naselbine do zadnjih človeških bitij, na katere naletiš, preden greš skozi ledene puščave k severnemu tečaju. List je dobro uspeval. Moeller ga je kmalu mogel izdajati polletno, kasneje mesečno iu končno celo vsakih štirinajst chii. Moeller je silno ljubil svoje rojake in je
ri glasila. Nemška državna železnica izdaja za potnike svoje lastne časopise in vsako najmanjše kopališče ali letovišče izdaja, če že drugega ne, vsaj imenik svojih gostov. Lože in redovi pravtako malo izhajajo brez lastnih listov kakor zoološki vrtovi in razne skrivne znanosti. Časopisov za zdravstvo je v Nemčiji cela legija. Leta 1848 je v Berlinu izhajala cela vrsta časopisov, ki so imeli res čudne naslove. V tem revolucijskeni letu je izhajal Berlinska velika gofla«, Kajfež«, Nemško brencljevo gnezdo«, Nasajen milar«, Cmok in plosk«, Sršene, Mihel, alt spiš?« itd.
Precej zanimivega nudi Newyork. .Med I tem ko izhaja v Nemčiji »Časopis za varstvo | in gojitev mačk«, ima Newyork :>časopis za I prijatelje muh«. V Ne\vyorku pa izhaja tudi | Časopis za vse, ki sovražijo dežnik., da celo -Časopis za smrčavce*.
Vsi ti listi so tiskani vsaj na časopisni papir. Esad bej pa je nekoč povedal, da so imeli v Rusiji časopis, ki je bil tiskan na eni strani cigaretnega papirja.
In da krog sklenemo: Lars Moeller, eskimski urednik, je imel tovariša v neki mali orientalski republiki, ki je svoj časopis tudi sam pisal s prav majhnimi črkami in ga tudi lastnoročno nosil v hiše naročnikov. Ta časnikar pa je bil obenem trgovec z jajci in je kot časopisni papir vporabljal lupine svoje trgovske robe.
Bivši ameriški poslanik v Mehiki Dvvight Mor-
row se je na nekem volivnem shodu izjavil za brezpogojno ukinitev zveznega prohibicijskega za-KOmn. Alkoholno vprašanje naj urede posamezne lržave. Ta udarec proti prohibiciji je tem večjega ;>omena, ker je Morrovv eden vodilnih mož repu-»likanske stranke, zasebni prijatelj predsednika Hooverja in velja kot bodoči mož« Amerike.
e vsemi svojimi močmi delal na to, da bi Eskime približal evropski kulturi.
Ali poznate Mr. Mouckena? On izdaja časopis za zločince, ki vsebuje samo prispevke zločincev. Njegovi čitatelji so prebivalci ameriških ječ in ravno tam se rekrutirajo tudi njegovi sotrudniki. Oblasti se zaman trudijo Mou-ckenu otežkočiti njegovo delovanje. Pravijo, la deloma zelo nadarjeni avtorji preveč poveličujejo zločince, in v Kaliforniji so ta časopis prepovedali. Tudi se jetniki za dobe svoje kazni ne smejo več žurnalistično udejstvo-vati. Moucken pa ima med odpuščenimi kaz-aenci in med člani zločinskih tolp dovolj so-trudnikov, čeprav mu pošiljajo svoje prispevke večinoma pod šifro ali brez podpisa.
V Nemčiji je cela vrsta časopisov za jetnike. Prvi tak list se je imenoval »Kompas«. Po vojni je izhajal vsakih štirinajst dni v Stuttgartu, pa se radi svojega previsokega nivoja ni mogel držati. Najbolj razširjeni nemški časopis za jetnike je »Svetilnik«. Izhaja v mestu Wohlau. Kaznenci sodelujejo kot stavci in tiskarji in pomagajo tudi pri uredništvu lista. Vse praske jetnišnice in tudi mnoge druge nemške dežele imajo ta časopis, ki izhaja v 20.000 izvodih. Ravnateljstvo jetnišnice v WaHheimu na Saškem izdaja vsakih štirinajst dni Pogled v svet«. Tudi tukaj so kaznenci stavci, tiskarji in sotrudniki. List oddajajo brezplačno po saških in turinških jetnišnicah. Jetnikom je namenjen tudi pol-mesečnik : Svet iu življenje« in pa tednik ; Iz sveta iu domovine« v Mannheimu, pri katerem pa so kaznenci načeloma izključeni od sodelovanja.
Časopisnih raritet v Nemčiji ni prav preveč. Vse vrste športa, celo kegljači in kvarto-pirci imajo po več listov za svoje interese Goji-telji ribic v steklenih posodah imajo kar šti-
! General Guillaumat, francoski vrhovni poveljnik armade v zasedenem ozemlju, ki je te dni dobil iz Pariza uradno povelje za izpraznitev.
Španska slavi svoje pesnike
V Madridu se je te dni vršila spominska slovesnost za slavnega pesnika Cervantesa in sicer v cerkvi trinitark, kjer je pesnik pokopan. Stroške je krila kraljeva akademija, ki na ta način slavi španske klasike. Sredi cerkve so postavili velik katafalk vsa dela, ki jih je spisal Cervantes. Tudi vse ostale španske akademije so poslale svoje zastopnike. Dominikanec j Urbano je imel žalni govor. Slavil je v Cer-' vantesu častitljivega zastopnika španskega naroda, ki je na bojiščih in v ujetništvu čutil sta-rošpansko junaštvo in je prenesel v svoja dela.
Usmrčen roparski morilec
V Parizu so usmrtili 28 letnega Korzičana Guiffauta, ki je bil svoj čas pravi strah prebivalstva v Marseilleu. Dne 21. novembra 1928 je z večinimi tovariši pri belem dnevu in v neposredni bližini borze napadel nekega 66-letnega bančnega uradnika, ga ustrelil in mu oropal 280.000 frankov. Guiffaut je bil do svoje smrti nenavadno miren. Ko so mu dali običajni kozarec ruma, ga je izpraznil na zdravje sodnikov. Pred giljotino ni kazal niti najmanjšega strahu.
100 letnica republike Ekvador. Glavne slavnosti se bodo vršite na Trgu neodvisnosti v glavnem mestu Quisto, ki nam ga kaže slika. V krogu na levi jo sedanji predsednik republike Ayora.
Otroke prodajajo
V stradajočih krajih Kitajske cvete trgovina z deklicami, zakaj nesrečni starši se skušajo na ta dobičkanosen način znebiti lačnih želodcev. Velike množice ljudi, ki se izseljujejo, da bi v Mandžuriji začeli novo življenje, občutijo veliko število otrok, ki jih morajo vlačiti s seboj, kot veliko oviro in težko breme. Samo v okraju Kuang Ping, v južnem koncu provincije Čili se je od decembra 1928 izselilo od 12.000 prebivalcev nad 2200 moških in okrog 1200 žen. V nekem drugem okraju je nad 11000 ljudi zapustilo zemljo, ki jih ne more preživeti, in samo iz tega malega kraja se poroča, da je bilo tam prodanih 411 deklic in 76 dečkov. Dekleta oddajajo pogosto kar v skupinah. Voz deklet (13 po številu) v starosti od 15 do 20 let vrže okrog 25 dolarjev in takih voz vidiš po cestah veliko in trgovina s tem živim blagom je v vedno večjem razmahu.
Francozinja, ki je v
Parizu niso razumeli
V nekem malem hotelu na Montmartru v Parizu se je te dni nastanila dama, ki se s hotelirjem in osobjem nikakor ni mogla sporazumeti. Ni ji preostalo drugega, kakor da se obrne na bližnje redarstveno poverjeništvo, kjer se je policijski nadzornik poskušal sporazumeti z gospo. Francosko ni razumela, zalo je nadaljeval s španščino. Tudi tedaj ga dama ni razumela. Poskusil je še italijansko in portugalsko, loda brez uspeha. Nadzornik je nato telefonično pozval nekega svojega tovariša z drugega policijskega komisarijata, ker je ta slovel kot tolmač in poznavalec skoro vseh evropskih jezikov. Ko je ta prišel, je Iakoj poskusil razgovor z damo in sicer v vseh mogočih evropskih jezikih, toda dama ni razumela niti besedice.
»Kaj bi mogla ta dama biti?« so se vpraševali uradniki.
Dokumentov ni imela nikakih in radi tega niso vedeli, kaj naj z njo počno. Slučajno pa jc bil na policiji neki nameščenec pogrebnega zavoda. Tudi ta je šel poslušat zagonetno inozemko« in ko jo je slišal, se je nasmehnil in vzkliknil: r Ah, gospa je iz Bretagnek
Tako je postalo vse jasno. V Dolenji Bre-tagni živi še sedaj nad milijon ljudi, ki govore svoj posebni jezik, ki pa nima s francoščino ničesar skupnega. Bretonci so potomci starih Keltov. Njihovi predniki so v petem in šestem stoletju zbežali z Angleške pred Angli in se naselili v sedanji Bretagni na Francoskem. Sicer so pa dobri Francozi, če prav ne znajo francosko.
Sledovi tornada, ki je pred dvema tednoma divjal v severnoameriški državi Nebraaki: cvetoče mesto 'Pekarnah se je izpremenilo v ruševine, po kateri iščejo prebivalci, ki so ušli smrti, svoje
stvari.
Vdova bivšega maharadže v Bhopalu, ki jc kot
edina indijska kneginja sama vladala svojo kneževino četrt stoletja, je v starosti 72 let umrla. Kot ena najbogatejših kneginj Indije je posedovala bisere, čiiih vrednost je naravnost bajna.
Madjarska - sadovnjak srednje Evrope
Sadjarstvo in vrtnarstvo je na Madjarskem po Vojni silno napredovalo. Ko so zreli paradižniki, vidiš v bliižni Budimpešte, v Mo-gyrodu, na stotine oralov njiv, ki se rdečkasto lesketajo od škrlatasto rdečih sadov. Madjarsko vrtnarstvo pa se mora boriti z resnimi težkočami, zakaj izvoz v inozemstvo je neznaten, za domače potrebe pa je pridelek prevelik. Cena paradižnikov je v sezoni tako nizka, da dobi pridelovalec samo 2 do 4 vinarje za kilogram paradižnikov, tako da niso niti stroški kriti. Ob koncu sezone so prodajalci veseli, če kdo zastonj vzame paradižnike, da jim jih ni treba voziti v Donavo, zakaj na trgu paradižnikov ne smejo pustiti. Mnogo boljše ni s kumarami, čeprav jih več sto vagonov izvozijo v inozemstvo. Tudi ogrsko sadje šele zadnji čas pridobiva kupce v inozemstvu. Zelo važno je na Madjarskem pridelovanje melon, samo v koinitatu Heves jih pridelajo letno 1400 vagonov. Izvoz melon je znašal preteklo leto 2000 vagonov, in sicer samo vodenih melon, ki jih v inozemstvu niti ne poznajo. Melone dozore avgusta meseca in so v tem času glavna hrana za široke ljudske sloje. Pa tudi prešiče in krave krmijo več mesecev z melonami. Ob koncu sezone so melone po 6 do 10 vinarjev kilogram. Izvoz sijajnih kečkemetskih marelic se je začel zadnja leta. Pošiljajo jih kar cele vagone v inozemstvo. Jabolk je na Madjarskem v obilici in sicer tudi najboljših vrsL Tudi teh Madjari veliko izvozijo. Lansko leto je posebno dobro obrodila trta in so veliko grozdja izvozili. Madjarsko podnebje je
meseca avgusta rodi žarečega tokajca, ki tako prijetno diši. Lani so velike množine grozdja izvozili v skandinavske dežele.
Radio
Programi Radio-Ljubtfana s
Sreda, 21. maja. Opoldanski program odpade, 15.00 Prenos mladinskega popoldneva iz opere: »Dve Marički«, spis. Marija Grošljeva. 18.00 Koncert radio-orkestra. 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, prof. Fr. Koblar. 20.00 Koncert pevskega društva »Cankar« (prenos). 21.00 Koncert radio-orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 22.maja: 12.50 Reproducirana glas-: ba. 15.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 15.50 Iz današnjih dnevnikov. 17-30 Konccrt Radio-orkestra. 18.50 Dr. Lavrič: Iz finančnega gospodarstva. 19.00 l)r. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.50 Dr. Veber: Življenje sv. Avguština (ob 1500 letnici). 20.00 Koncertni večer. Sodelujejo Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske (dirigent L. M. Škerjanc), frančiškanski cerkveni zbor (pevovodja p. II. Sattner) ter baritonist kr. opere v Ljubljani g. Robert Primožič. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert Radio-orkestra.
Drugi programi i
Četrtek 22. majn.
Belgrad: 17.50 Koncert jazz-orkestra. 20.00 Prenos iz Ljubljane. — Budapest: 12.05 Koncert balalajk. 16.00 Pestra radio-uru. 17.40 Konccrt ogrskih arij. 20.00 Konccrt operetne glasbe. 21.2C Konccrt. — Dunaj: 15.30 Koncert orkestra. 17.15 Pevski koncert. 20.00 »Muziknnt«, opera. — Milan: 17.00 Koncert orkestra. 19.15. Večerni konccrt. 20.30 »Bclfagor«, opera. — Praga: 20.00 »špejbl iu Hnrvineik«, marionetna igra. 21.30 Plošče. 22.15 Orgelski Jvonccrt. — Langenberg; 20.00 Koncert. 21.00 »Pomaranče krade«, slušna igra. — Rim: 17.30 Koncert. 21.02 Simfonični koncert. — Berlin: 19.05 Zabavna glasba. 20.30 AVagncrjcv večer, nato plesna glasba. — Katovice: 20.30 Konccrt. 21.30 Literarna ura. 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 19.00 šlugerji. 19.40 Koncert. 20.15 Koncert operetne glasbe. 21.00 j Konccrt orkestra. — M.Ostrava: 19.35 Orke-I stralni konccrt. 20.00 Prenos iz Prage. 21.30 Orkestralni konccrt.
\tr
»Ampak Slavka, kakšna si pa naenkrat postala!:
Revija sodobne jugoslovanske umetnosti
(Z ozirom nu drugo pomladansko razstavo slikarskih in kiparskih del jugoslovanskih umetnikov v belgrajskem Umetniškem paviljonu od 11. maja do 11. junija 1980.)
NuSu upodabljajoča umetnost beleži \ ztul-njcm desetletju ogromen napredek. Od nekaj deset smo prešli lia pur sto moči, ki se resno iu z. uspehom udejstvujejo v umetnosti, število razstav sr je podesetorilo. Posamezne razstuv-ne dvorane s«) danes že po par mesecev vnaprej zavzeto zu posamezne umetnike ali njihovi: skupine, ker je težko dobiti prostore (n. pr. belgrajski Umetniški paviljon). Tudi mnogo razumevanju . kuže naša generacija zu slikarstvo posebfj. Lahkega srcu pripominjam, du je danes morda edino /a glasbo še več zanimanju. Nasprotno |ia je n. pr. knjiga zadn ji čas zelo mnogo izgubila od nekdanjih odkritih simpatij. Prerastel jo je časopis in še perijodlčui listi vseh vrst. Danes vodijo našo likovno umetnost mladi. Za to trditev glasno govori tu najnovejša razstava. Dočini so starejši s težavo ostali nu doseženi višini, ali pu so celo precej nazadovali, opažam pri mlajših vedno več razvojnih, do prave umetnosti vodečili momentov. Iz. tujine presajena kričava modernost, ki so jo mlajši nekaj let pogumno vsiljevali, je nekuko izginila. Vsak dan bolj se povračajo nu okusnc.jšo in bolj razumljivo umetnost. Tako sem med Slovenci na Tonetu Kralju izrečno opazil večjo naklonjenost zu dctujl (Moja žena), dočini se prejšnja poudurjailu plohatost sama po sebi izgublja. Na ta način |Kistune slika s sicer moderno obdelavo dostopnejša, jasnejša in pestrejša. Podolmiih razvojnih gradacij je več tudi pri drugih.
Druga pomladanska razstava je splošna, iz-iožcnn dela so po dobi nastanka v principu časovno vezana (žal sem opaz.il nasproti posu-mczn^coni neželjenc licence!), vendar pogrešam precej umetnikov (Remirič. Dobrovič, Pap. Job, Bužan. šuinanovič. Rojčevu, Jakcc itd.), ki bi na vsak način še bolj dopolnili celotni vtis. Tak koncentracijski način izlugnnj je vsekakor priporočljiv in hvaležen. Posebej zato, ker so zastopani u imetniki s širokega geografskega teritorija, z. najrazličnejšimi gledanji nn umetnost in z vsemi mogočimi lokalnimi kolorrti in karakteristikami. Prav zato je logično treba z drugim, ostrejšim očesom gledati nu tuko razstavo kot pu na razstave posameznikov ali njihovih homogenih grupacij. V naslednjem hočean dati samo par konstutacij o njej, nekaj zuključ-kov. ki so iiu strogo subjektivni.
Slikarski del razstave kože neko uravnoteženost. statičnost, Ekstreinistov je malo. V ospredju so delu Jovana Bijeliča. Toneta kralja (škoda, du ni razstavil več platen!). Ivana Iladoviču, Živorada Nastasi jev iča in Marina Tartaglije. — Bijelič je še vedno ostal bogati kotorist, kakor smo ga vajeni; pokazal pa jc tudi nekaj novih izraževalnih možnosti. Njegova olja so obsežna iu bogato impresivna (Pre-deo iz Bcogradskog okruga, Dama sa buketom).
—	Tone K ra I j je fin in od Slovencev umetniško najbolj izdelun. Njegova nekuko plastična, svojev rstno senčena in še drzneje kombinirana portretska 'Moja žena« je za Belgrujčane presenečenje. Kralj je |K>kazal v njej izrazito moč kulisnih atrakcij z gromkim ozadjem in obenem tihožitsko mirnostjo. S te struni je ta portret najboljši na vsej razstavi. Bolj mistič-no-miseln je ciklus (grafični) z osnutki za cerkev v Kntrmiri (Rojstvo, Dobrotnik. Vstajenje). Omenjam, da kralja nekateri srbski kritiki vzporejajo s Srbom Živoradom Nastasijcvičem.
—	Ivan 11 adovir je razstavil troje močnih olj. Najoriginalnejša je eterična -^Kon jska trka«. Enakovreden je njegov »Pejsaž« z vojvodinskim navdihom. — N a s t a s i j e v i e e v i krajini (posebej ona iz šimnadije) prijetno vplivati. Oblikovno je izdelan, tuintom stiliziran in liričen. — T a r t a g 1 i a je impresiven Dalma-tinec, v izdelavi površnejši in medlo-zabrisun. Vendar mu notranje moči nc odrekam. Od treh del. ki jih jc razstavil, je najboljši »Akt«. — Omenil boni šc nekaj nadpovpreenejših slik. Stane C u d c r m a n je poslal eno samo olje (Ljubosumnost), ki je pa kombinacijsko in izrazno zelo močno. Ugodno vpliva gledanje s ptičjega leta, ki da sliki in obrazom ost karikature. Marijan Trepše (Zagreb) sc odlikuje ]x) izbranih grafikah (Golgota, Osem li-tografij v mapi). Šc bolj mii je ugajal akvarel »Polakt«. Grafiko sploh zastopajo največ Zagrebčani (socialni Glumac, Vladimir Kirin z biografijami iz, stare Dalmacije, Kokotoviič, To-inislav Kriznimi z. rad i ra nka mi iz Južne Srbije. Kil man, Ružička z izhornim Slaščičarjem« in »Snužilcem čevljev«, Crnčič in šenou z motivi iz
starega Zagrebu). A n d r e j e v i e - K u n je še vihrav in ljubi barvna nasprotja (Duma sa belim šotorom). Mojstrska so olju Vladimira B e c i (' a (Zagreb), ki ga dulj časa nismo videli v prestolnici (Lovec, Akt, Ribe). Prelivov volne so dalmatinske krajine dveh Slovencev, Frana Zupana in Bruiut V a v po t iča. iVb.n j ka še naš tretji slikar Dalmacije. La pajac. Mirno vpliva starejši impresionist Matija J u m u (črnka, Ljubljana, T riglav sko pogorje). Proenoliena pa je »k.nlu Nebojša« (jama). Katere problem sta reševala še dva slikarja's te razstave, Hrvat Dušan Kokotovie in Srb Miloš Golnbovie. Oil Slovencev razstavljajo med slikarji še: Anica Zupunec (portret prof. Velim), Drago Vidmar, Ivan Kos, Jirak Kurlo iz Ptuju, liane Pa v lovce (Sava s šmartnom i>od njo), Lldu Piščanec (miniature), Mira Pregelj in Oto Trubel (Ptuj). Dobri so še Strala (barviti akvarel Zamišljena«), Stcvunovio (tihožitje »Lale« in Motiv z. Dušan*vea« na Čukarici), V. Stano-jevie (Beatrice), Vasa Pomorišac (tihožitje »Zmn-bul«), Doka Maz.ulie (bosenski »Magluj«), tem-pcrainentnu Zora Petrovič, zagrebški miniatu-rist Milun Krcn, kolorist l.azar Ličenovski, Go-lubovič (Avula s proleča), Varlaj z motivi iz Gorskega kotara (solnčno »Brdo Klek 1«) in zgodaj umrli Miroslav Kraljevič.
Kipursko-rezbarski del ui toliko obsežen. Nosita ga Ivan Meštrovič in Fran o krši nič (oba iz Zagreba), Vendar drugi bolj ko prvi. Sploh moram poudariti, da je Meštrovič nekam iznenadil. S prijetnim pričakovanjem sem šel gledat njegove skulpturc. pa me ra/.cii mr izjem (marmor »D esa »Nasprotovanje«
par izjem (marmor »Devoika sa violinomc, dva lesa »Nasprotovanje« in Kari jatida«) sploh niso ogrele. Zdi se mi. da je Meštrovič svoje že dal. Daleč močnejši in impresivne,jši pa jc Krši-
11 1 i • I\J O llllr\f>«ln,i<l t.. .. .....___S...... *	• 1
nič. Najmočnejši je v mogočnem in na vidnem mestu razstavljenem -Budenju«. Neku prijetna naivnost je v njegovih telesih. V zamahu sta zajeta dva marmorja (Pri češljanju. Kupa-nje). Na tretje mesto bi postavil našega '1 i-netu Kosa. katerega terakote (Pri delu, Avtoportret, Dekle) zelo ugodno vplivajo, r ranice Kralj je razstavil inogočnegu »krista pnkligarja«. ki je v zgornjem delu ini-nuciozuo izdelan in vsebinski. Ugoden vtis napravi pestra in figuralno iztegnjena keramika Lojzeta Dolinurju »Mati z otrokom«. Tudi dViitck- v marmorju ni sluh. Ivo Kerdie se odlikuje v bronzi »Ko<l čitanja«. Pera Pala-vičini je razstavil mitološko Diano z nenavadno strukturo. Omenjam še simbolični »Kruh naš« Roberta Frangoš-Mihanovieu m pa »Uzburkano more« Srctenu Stojnnoviča z dvojnlan pomenom.
Celotno je razstava zudovoljujoča. Razstavlja 80 slikarjev (19« slik) iu 16 kiparjev (45 predmetov). Zal, skoraj nisem opazil umetnikov iz notranjščine (Sarajevo. Skoplje, Dubrovnik, Split. Novi Sad itd.). Slovenci smo s 13 slikarji in tremi kiparji vsaj številčno častno zastopani. Lansko leto nu pr. na isti razstavi nismo imeli nobenegu skulptorskega dela, dočim jin imamo topot devet. Zdi se ini. da je odšlo ua londonsko razstavo marsikaj novega, kar bi bilo sicer tu in bi dalo tej pomembni domači razstavii drugačen obraz.	Tone Potokar.
Cerkveni vestnih
Ljubljanska »Sodalitas« se snide dane.s ob 17 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Poročal bo g. dr. M. Dokler o mladinskih organizacijah. — Predsednik.
Iz društvenega živlienie
Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima nocoj dne 21. maja ob 8 zvečer prijateljski sestanek v društvenih prostorih, Miklošičeva cesta 7. K obilni udeležbi vabi odbor.
Poizvedovanj
Izgubljeno. Na poti od Zaloške ceste proti .svetemu Jakobu se je izgub I hi večja vsota denarja. Pošten najditelj se naproša, da vrne denar spodaj podpisani težko prizadeti vdovi pri upravi tega lista proti nagradi. — Ana Miller, Zaloška cesta št. 15.
Oseba, ki je 18. t. m. pustila na Brezjah na stojnici denarnico, naj se zglasi v zakristiji na Brezjah.
Pcs-jazbcear. Konec marca t. I. se jc k meni priklatil lep pes jazbečar. Kdor da pogreša, naj se /.glasi pri Ivanu Maroltu, Maršičl — Sv. Gregor, p. Ortnek.
Prodaja honhurznega blaga
V soboto dne 24. maja t. 1. ob 'A9 dopoldne <e bo vršila v LJubljani, Cesta v Rožno dolino itev. 5/1, izvršilna prodaja celotne trgovinske zaloge (trikotaža, pletenina, konfekcija, instrumenti, galanterija, inventar) iz konkurzne mase BATIČ JOSIPA, trgovca v Ljubljani.
Kupec blago takoj plača in prevzame.
Zaloga je sodno cenjena na Din 53.261-50. Konkurzna masa se proda tudi v celoti pod roko.
Vsa pojasnila daje konkurzni upravitelj
Dr. Urbane Anton, odvetnik v Ljubljani, Prešernova ulica štev, 5/1.
Ali sle že poravnali naročnino?
Držav, razredno loterija
Poročilo iz kolekturc Ant. Golež,
Maribor, Aleksandrova cesta 42. — Žrebanje V. razreda 19. kola deseti dan, dne 19. maja t. 1. Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja).
Din 30.000 štev. 46060
Din 4.000 štev.			12035	14476	76816	97433
Din 2000		štev.:	1890 2080 3046 5321			18475
19814	19979	20270	21220	22732	22798	22920
24368	25963	26639	28191	28691	28885	32157
33103	33267	33747	34394	35585	36165	38404
38486	40306	41762	45640	46313	48715	49302
49674	50475	50682	52107	60375	65609	67870
68273	70156	74995	81764	65066	85091	86059
88370	91883	93008	93367	93714	94878	95958
98122	99225.					
	Prihodnje		žrebanj	e 20. maja.		
Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
Ivan Premru
podpreglednik finančne kontrole v pokoju
umrl dne 20. maja 1930 ob K6 zjutraj v Apačah. - Truplo dragega pokojnika sc bo prepeljalo v Ljubljano, kjer sc bo vršil pogreb iz cerkvc sv. Kriza dne 22. maja ob 15. Apače, Brežice, Celje, Ljubljana, dne 20. maja 1930.
ialuioib IVANA PREMRU roj. KOSTANJEVEC, soproga. JUSTINA GAJETA, MAKS, STANE, VLADO in MIRA PREMRU, otroci — in vsi ostali sorodniki.
Pogrebni zavod I. flnjSek, Vodnint.
STANOJE JANCOVIČ
STANOJE JANCOVIČ
AM. 1084 Kad ..m klo.
I.u maj de. (Narodna petina).
AM. 2071 Moja mati £tliin tka.
S Narodna pemna). 18 li »c n s avala. (Narodna pcsoia).
KVARTET ,.LESINSKY"
AM. 1770 Go Čez iznro.
Pogled v nedolžno oko.
SOFKA Z ORKESTROM
ciganakini AM. 1067 Safradieu iajhu. (Narodna pemna). Grivna. (Narodu« petma).
RL j 1
• v
ajse
IjudsiL
I o Ji j
najboljšo narodno glasbo lahko dol ite na plos cah » His Master's Voiec" — igrano in peto po najznamenitejših jugoslovanskih umetnikih
\ASAKDO si želi slišati domačo glasbo — nje sladke narodne popevke in ganljive pesmi, ki imajo svoj izvor v njegovi rodni deželi. Po zaslugi plošč in gramofonov „His Master s Voicc" vam je tako na razpolago najboljša jugoslovanska glasba, peta ali igrana po umetnikih izključno samo za „ His Mas-ter's Voice". Zahtevajte od našega zastopnika popoln seznam narodne glasbe!
His Masters V o i e e
Prodajni depoi
.GRJlMOFOlS' JI. miSBERGEU
Ljubljana, Miklošičeva c. 34 Telefon 3 3*-8 3
MESTNA HRANILNICA V RADOVLJICI
razpisuje mesto
praktiMa
z možnostjo definitivne nastavitve. V poštev pridejo le prosilci z najmanj uspešno dovršeno dvorazredno trgovsko šolo. Lastnoročno pisane prošnje, podprte s potrebnimi prilo gami, je nasloviti najkasneje do 30. maja 1930 na ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.
MAPE IN ENOLANT
DUNLOP
Vaša varnost počiva na tem imenu in profilu
Modni salon ,(M'
se je preselil iz prvega nadstropja WoIfove ulice št. 3 v pritličje iste hiše, vhod z ulice.
MARIJA KAJFEŽ.
Zahtevajte samo izvirni
MORA. VIA."
stroj za sladoled
M
ki
dobi v vsaki železninski trgovini. Tovarniška zaloga pri
PIUKGVIČINSRU8
Subotica, Sudaričeva ulica 21
Gen. zastopstvo za Jugoslavijo:
Zlatko Kardoš, Zagreb,
Jurišičeva 3
MALI OGLASI
Vttlra drobna vrstica I-SO Din «11 vsaka besedo SO par.
Najmanjši ogla* v j? % Din. Oglasi nad devet vritlo a« računajo više. Za odgovor znamko I — Na vpraianje brea znamke ne odgovarjamo.
I
Sluzbeiičcjo
Gospodična
iz boljše rodbine, zmož-la gospodinjstva, šivanja n nemščine, išče mesta. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Starejša«.
Deklica
stara 16 let, se želi naučiti šivanja pri boljši šivilji. Naslov; Mici Novak, p. Loka pri Zidanen mostu.
Postrežnica
ki bi pospravljala pisarne, išče primernega mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št 5888.
iluzbodobe
Pomočnika
rabim, ki bi tudi razna-šal kruh. Sprejme se tudi pekovski vajenec. -Alojzij Noč, pekarija — Javornik 92.
Gospodinja
starejša, poštena, ki zna slovensko in nemško, se išče k majhni družini v Mariboru. Prednost imajo z dežele. - Ponudbe na upravo lista, Maribor.
Kravar
oženjen, ki se razume na živinorejo, žena pa bi molzla in prašiče krmila, dobi službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Kravar« št. 8547.
Mizarsk. pomočnika
ki je zmožen kot pred-dclavec voditi samostojno stavbna mizarska dela, sprejmem takoj v stalno delo. Tomšič Franc, mizarstvo, Zg. Kašelj — D. M. Polje.
Strojepisko
sprejmemo takoj. Naslov v upravi pod štev. 5885.
Žensko
snažno in pošteno, se išče za čez dan k dveletnemu otroku in za gospodinjstvo. — Predstavite se: Salon Navinšek, Šelen-burgova ulica 1.
Večje pletilno podjetje
na Gorenjskem sprejme takoj
vcČ pletilk in
••	V	»1 V • • 1 •
lzneenin šivilj
Naslov pove uprava Slovenca pod St. 5679.
Krojašk. pomočnika
ra velike kose sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Bernik, 'j. krojač, Moravče št. 4.
Kravarja-pastirja
starejšega, samskega, ali nad 13 let starega, sprej-toem takoj. — Naslov v »Slovenca« pod št. 5848.
Upravi
Hotelskega slugo
veščega nemščine, išče Hotel Štrukelj.
Stanovanja
Lepa prazna soba
v polnadstropju, z dvema oknoma, parketirana ter z elektr. razsvetljavo, se odda solidni osebi ali zastopništvu takoj ali 1. junija. Naslov in cena v upravi pod štev. 588'
Sostanovalec
se sprejme na stanovanje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št 5889.
l^ffffSffl
Modern mlin
Oddamo v najem ali na račun moder, urejen mlin s 4 hodi, cilindrom, tri-jerjem. luščilcem in stopami. Edini mlin v rodo-v itni večji okolici. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten mlinar« štev. 5S86.
Oddasta se dve sobi
takoj v najem na Jesenicah, primerni za pisarno. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5843.
Oddam v najem
lepo vilo v Ljubljani, na periferiji mesta, z vrtom, za daljšo dobo. Ponudbe pod št. 2020 upravi Slov.
Kupimo
Zensho kolo
dobro, kupi m. — Josip Ladstadter, Stobovska 7, Domžale.
Prodamo
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovlč, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244
Najboljšo koso
za 20 Din dobiš samo pri tvrdki Fr. Stupica. že-leznina, Ljubljana, Go-sposvetska ccsta 1.
Odpadke od žage
hrastove ali jelkove, nudimo vezane po ceni Din 1200, nevezane po Din 1000 za 10.000 kg franko vagon Črnomelj. Zora d. z o. z., Črnomelj.
Prodaja vina
Naravna prvovrstna vina v manjših in večjih količina proda Ravnateljstvo nadbiskupskih dobara — Zagreb. Vlaška ulica 75.
Žaganje in drva
odpadke od parketov oddaja v vsaki količini pat na žaga l.avrenčič & Ko Ljubljana, Voinjakova ul 16, za gorenjskim kolo dvorom.
D a 1 m a t i i
tvornica Portland cementa d. d. Kaštel • Sučurac pri Splitu
priporočata svoj prvovrstni svetovno znani
Ia Portlartd cement
€€

,/Titan" ^Dalmatia
v juta- in papirnatih vrečah ter sodih
Glavni zastopniki
M. GregovIČ A Co., Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 1 — Telefon 2971
Posteljnjakc
belo emajlirane, z mrežami, proda po izredno nizki ceni tvrdka Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvctska c. 1.
Pouk
Šoferska šola
I. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jutfoavto). — Tel. 2236. l'ouk in praktične vožnje.
Obrt
Entlanje
1 m po 1 Din, kakor ludi vsakovrstno vezenje sprejemam v hitro in točno izvršitev. Palača Kreditne banke, vhod 1 a, IV. nadstropje, levo
Objave
Sodna prodaja!
v zapuščino pokojne Jerice Vrečko iz Ljubljane, Resljeva cesta 12, spadajočih premičnin in dragocenosti se bo vršila
dne 23. maja 1930 ob 9 dopoldne v Ljubljani, Resljeva ccsta
št. 12, na dvorišču.
Hudovcrnik 1. r.
notar kot sodni komisar.
Vzamem zastopstvo
7ii špecerijo na Goren|-' liem. Potujem že 15 let.
Ponudbe ua upravo Slovenca« pod štev. 23.
Načrte in proračune
za družinske hišice in drugo, izdeluje solidno in poceni stavbni tehnik. Prevzame tudi vodstva nad stavbami. - Naslov v upravi »Slov.« M. 5647.
Čudni so ljudjel
Teden za tednom čitajo o Nikoprostu, ki stane s poštnino vred samo 76 Din, radi bi se odvadili kajenja, pa sc ne pripravijo k pisanju, da bi naročili takojl Tudi Vi odlašate in kadite naprej zdravju v — livar in se-žigate denar. Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. - Josip I.indič - Ljubljana, Ko-menskega 17/b.
Stenice,
ščurke, podgane, najtemeljiteje uniči oblastve no konc. zavod Zar, Dunajska ccsta t a/IV.
Posestva
Stanovanjska hiša
lična, tri leta stara, oddaljena 3 min, od tramvaja, s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, verando, separatno zidano drvarnico in pralnico, z elektriko in vodovodm ter s povsem ograjenim in urejenim vrtom, se proda. Davka prosta do 1. 1950. Poizve se pri županstvu v Mostah pri Ljubljani.
Hiša
z gospodarsk. poslopjem, njivo in vrtom v Domžalah, naprodaj. Pojasnila daje Fr. Prislan, kolodv. restavracija v Domžalah.
V Domžalah
industrijskem trgu — se proda lepa enonadstrop-na hiia s poleg novo-prizidano stavbo, pripravno za vsako obrt — in zidano drvnrnico. Hiša ima dvoje stanovanj s tremi sobami in kuhinjo:
Novoprizidana stavba zgo-ra| dva, spodaj tri prostore. Okoli hiše jc 2000
m" novozasajenega sadnega vrta. V hiši je tudi električna luč. Prodaja zelo ugodna. Cena okoli 200.000 Din. Natančnejše informacije daje lastnik hiše Alojzij Praprotnik, pismonoša, Domžale.
Primorci, pozorl
Proda se srednje posestvo v Savinjski dolini, ravna lega, 20 minut od železniške postaje, hiša z novim gospodarskim poslopjem in več johov zemlje. Vprašati pod »Ugodna prilika« nn 'l-pravo lista št. 5868.
Stavbena parcela
naprodaj v bližini nove šišenske cerkvc v izmeri 1000 kvadratnih metrov. Naslov v upravi »Slovenca« pod št.
5849.
Razno
Na birmo
ostanejo najlepši spomin: ure, zlatnina, katero kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
Modroce
vrline iz la afrika močno
blago Din 240'— mreže - posteljne odeje -žimo - cvilh najcenejše kupite pri Rudoli Sever Ljubljana, Marijin trg 2
Zaročilo sla se
dne 16. maja 1930
ANDELKA KATUNARIČ
iz Sestanovca — in
DR. MED. BARTOL KERZAN iz Ljubljane. — Čestitamo!
Najcenejši koks
po 85 par ktf le v mestni plinarni ljubljanski.
Telefon 2450
Bukovo oglje v vsaki množini
H. SKALA, Ljubljana
Mirjc štev. 4
Oves ln koruzo
kupile nolcenele pri (»ritki
A. VOLK, LJUBLJANA
Hciljevn cc»ln 84 VclcttRinlno z iilom.
lo vi
lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v LJUBLJANI Itrepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Telefon 2450
Ovojni papir vseh vrst
H. SKALA. Ljubljana
Mirje štev. 4
100 kg
koruze Din 142 »šrot« Din 152
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC:
SV. JAKOBA NABRE2JE LJUBLJANA
Kruino
moko
in vse inlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg St. 32.
IMMHItlllMMIltIIIHIMIIIMMItllltlltllllllliliHiiiitiiif
Telefon 2059
Premog - suha drva
POGAČNIK, Bohoričeva 5
IIIIIIHIIMIIMIMMIMIUIIIIIMIUIIIMMIllllinilllllllHia
UMI
Svarim pred nakupom navideznega blaga cenib klavirjevi Kupujte na obroke
od 400 Din '
prvo svetovne fabrikatcl Bosendorler, Sleinway, Forster, Holzl, Stlngl original, ki so nesporno naj* boljši (lahka, precizna me« hanika). Prodaja lih iz« ključno le sodni izvede' nec in bivši učitelj Glas« bene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3.
Najcenejša izposojevalnica
Tesan les
popolnoma suh, za takoj-' šnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi •Ili-' rija«, družba z o. z., Dunajska ccsta 46, tclcfoii 28—•70.
Zdravi otroci
so
veseli
brezskrbno se ves dan igrajo ln nočejo skrbi roditeljev. Čuvajte jim vedrino mladih dni, ali pazite, ako bi sc pokazali znaki zmeSanega zdravja, kakor bledičnost, pomanjkanje teka,
splošna vznemirjenost itd. Ne obupajte tedaj, ampak zdravilo jih s 3 steklenicami kina vina
in vrnili ste otrokom zdrauie
Za okrevanje priporočajo zdravniki 3 male žličke ENERGINA na dan, in sicer pred jedjo. ENERGIN se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah za 40'— Din. Kjer ga ne dobite, naročite na naslov Laboratorij »ALGA«, Sušak. 3 velike steklenicc ; j
Din 128 ali 6 velikih steklenic za Din 248 in 1 steklenica povrhu.
"o"
!S*l«a
-ejfcg«
no »I/JO S "o-^osa- >
Maurice Constantin Wcycr:
35

O« S

3
o c/3 . ® w
— *04
f-žlica 5
■J.S
io co "iS t ► .gos so
a £ — a "N-* «!<! 5 g- «J «
SdlT Ig ■2 I | IS-3
iiJjslS
-s p? s™
1 i \ Ml 2*7*5«
sir J
fŠisež i
Človek se sklania čez svojo preteklost. . •
Košata lesena hiša tam-le, katere streha je v pomanjkanju skrbnega slikanja zadobiia škriljasto sivo barvo, je last Kanadca Laflčchea. Na čednem, prostranem dvorišču sem prepoznal visoko postavo enega Laflfechejevih sinov pri črpalki, meti tem, ko je njegov nič manj orjaški brat napajal štiri ogromne konje, ki so bili že okomatani. Ena izmed ličen! je lahkotno preskakovala luže deževnice ter pri tem mahala s škafi za molzno, da so sc v solncu lesketali ...
Zdaj sem moral kreniti proti vzhodu, v pravem kotu... Pot je postajala slabša. Oblasti niso imele sredstev dovolj, da bi vzdrževale vse poti v tem okraju. Kar na lepem stojim pred lužo, ki jo je obdajalo bičevje, tako da sem bil prisiljen plezati čez bodečo žico ob kraju Laflechejevcga zemljišča. Toliko, da si nisem raztrgal nove obleke, ki sem si jo kupil v Edmontonu. Dve raci sta prestrašeni zafrfotali, tik za njima šc dve — z iztegnjenimi vratovi — in odjadrali nekaj sto metrov, do prihodnje luže.. Nebesna modrina je imela spet drug, bolj nasičen ton.
V vrbah je bilo že polno mačic, ki so s svojim zelenkastim praškom poživljale rdečerjave veje. Hlode golobice so se gugalc na mnogih grmih, drugi so nosili kobulice. Topoli so se krasili z nežnim puhastim zelenilom... K«k«> sem bil daleč mi severne snežno puščave!... Koliko časa je že minilo od te-
daj? Le osem dni? Nemogoče! Pa vendar jc res!
Zavil sem v kraj, ki sem ga imenoval "škotsko srenjo«. Campbell, Grant in Mac Pherson so tam obdelovali tri sosedna zemljišča ter si vzajemno pomagali a seveda ne popolnoma brez sebičnosti — če smemo verjeti zlobni Archerjevi opombi. Archer! Njegova rdečelasa glava se jc pojavila v mojem duhu in moje misli so se ločile — v dveh različnih smereh so se pomikale narazen. Hodil sem po škotskem posestvu in mislil pri tem na Irsko — nc! Danes še ne pojdem na 0'Molloyevo kmetijo! Hannah! Da, Han-nali!... A kako naj povem Madgi pretresljivo vest? To vprašanje me je tako zelo prevzelo, da sem dvakrat zašel v lužo.
... Nadaljeval sem svojo pot po levi stranski stezi in pustil škotsko srenjo na jugu... Leščarka se je preplašena dvignila v vis, krvoločen hermelin mi je križal pot in za tren se mi je zdelo, da vidim bežečo srno v gošči. Z glasnim krakanjem si jc dajala šoja duška radi motenja, med tem, ko je bilo slišati v kratkih presledkih tok-to-tokanje žolne ob črvivo skorjo. Gotovo, v gozdu jc mnogo več življenja kot v ravni, čeprav v nji prebivajo ljudje. Kalio — za vraga — naj povem Madgi, kaj se je zgodilo?...
Okrog desetih sem prišel do Paul Durandove koče. Tam sva dala prebivati bretonski rodbini, ki je nama čez zimo čuvala živino.
Gospa Le Floch v svoji narodni frizuri in lesenih cokljah jc stala sredi svojih štirili pamžcv ter nosila s seboj že petega, ki bo menda kmalu prav tako zamazan kakor bratci. Zaslonila jc čelo ?. roko in strmela vame.
Povedal sem, da sem jaz. Ni vedela reči nič drugega, kot:
>0 milost božja! O ljubi Jezus! O milost božja! Torej Vi ste, prav zares! Kaj takega! No glej... Pn kje je drugi gospod? O milost božja! Jean Marie, ki se je vdninil pri Angležih, za setev, Masonovim, kakor pravimo, ne, kaj takega!... A danes je sobota. Na večer pride domov. 0 milost božja! O ljubi Jezus! Ne. kaj takega-«
Razložil sem ji, da je Paul na severu umrl. Zagnala je glavo nazaj, da so ji plavi kodri kar švigali okrog ušes. Strmela je v grozi iz otožne lepote svojih umazano modrih otroških oči vame ter jecljala:
O, milost božja! Torej je imel čisto prav Jcar Marie, ko je dejal: ,To se pravi izkušati Boga' — talce jt> rekel. ,V deželo snega!'... 0 milost božja! Pravu sreča, da pride zvečer domov! Jaz bi ne mogla sama spati. Joj, gospod, ki je umrl — ljubi Jezus! — se mi zna še ponoči prikazati!«
Poskusil sem ji raztolmačiti, da je umrl pred dvema mesecema. Ce se ji Paul do zdaj ni prikazal, se odsorej tudi ne bo posluževal te grde razvade.
>Moj Bog! Dragi gospod! Ne veste, kaj mi govorite. Morda je vendar le prišel z Vami v kraj. Mrliči se prikažejo, ko odbije ura dvanajst, ali... Moj pokojni stari oče se je mnogokrat prikazal ljudem * vresju... o, mnogokrat...«
Na dolgo mi je začela pripovedovati storije o strahovih, dokler je nisem trdo prekinil. Hipoma je spe-Ijala val besedi v drugo smer:
Ali ste lačni? Jean-Maric me bo kregal... Iia čete mleka, kruha, jajec? Milost božja! Da nisem pomislila! Sai imam vse pri roki. Le pridite hitro, drugi gospodje
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Cefc.
izdnjatelj Iran Bakovee.
Urednik: Frane Krcmlar.