\
GLAS NARODA
/
List slovenskih delavcev v Ameriki
TXIXFON: 9870 OOKTULKDT.
Entered M Seoond-Cla« HatUr, Bept«nb«r 21, 191S, H tki Port Offtct at N«w York, H. Y., nate tht Act

TELEFON: 2878 OOBTLAKD^
KO. 166. — STEV. 166.
NEW YORK, MONDAY, JULY 16, 1917. — PONEDELJEK, 16. JULIJA, 1917.
VOLUME XXV. m LETNIK XXV.
Bethman-Hollweg odstopil.
NEM&KI DRŽAVNI KANCLER JE POSTAL MICHA-ELIS. — JUNKERJI SO PRIPRAV JENI PRIVOLITI V VOLILNO REFORMO, KER NOČEJO V TEM ČASU STOPITI V NASPROTJE S CESARJEM. — VOLILNE REFORME SE NE BO IZVRŠILO PRED JE
SENJO.
t
Berlin, 14. julija. — (Preko Londona.) — Včerajšnja poslanica nemškega emrjft glede pruske volilne reforme ni prišla jh>vs<'Iii nepričakovano. Veliko oseb je pričakovalo takega koraka <xl strani eesarja, s katerim naj "bi se končalo jx>oMtren spor med strankami.
Izčistilo naj bi se s tem ozračje ter ugladilo pot za nadaljne reforme.
V	tem smislu so po pisali vsi listi, razen ekstremne d"sniee, d as i ravno je večina listov prepričana, da je veliko važnejše vprašanje sedanjega časa, parlamentaziranji: vlade, to je, odgovornosti vlade državnemu zboru.
Poroča se, da je bil glavni povzročitelj sedanje krize avstrijski cesar Karolt ki je podpiral s celo svojo avtoriteto nemški centrum ter tudi dosegel svoj namen.
London, 34. julija. — Dosedanji podtajnik v pruskem finančnem ministrstvu in državni komisar za prehrano, dr. Julij Mi« haelis, je bil imenovan od eesarja Viljema državnim kanclerjem na mesto dr. Bethmanna-Hollwega.
V	poročilu, ki ga je vjela angleška admiraliteta, se poroča, da j«* sprejel eesar resignaeijo Hollwega, ter mu imenoval naslednika. Hollweg je vladal tekom eelili osem let. Na mesto državnega kanclerja je prišel leta 1909 kot naslednik kneza Buelowa.
Kodanj, 14. julija. — Berlinsko časopisje ]>oroea. da je sprejel v četrtek nemški kron princ voditelje strank v državnem zboru, med njimi tudi dr. Davida iu druge so-eijaliste v avdienci, da sliši njihove nazore glede osebe in politične smeri dosedanjega, kanclerja Hollwega.
Vsakega izmed voditeljev je opozoril, naj govori brez predsodkov ter motiviral to svoje ]>ostopanje s pripombo, da se vrši vse na izrecno željo cesarja samega, ki mu je predlagal, naj si ustvari sliko glede mnenja odličnih ljudskih zastopnikov ozirom na kanclerja.
.Jutranji listi niso ničesar poročali o takozvanem štrajku |>oslancev ter tudi ne o tem, da je bil poklican k cesarju maršal in načelnik generalnega štaba Hinden-burg. O tem se ni ničesar poročalo ter se je v dolgih razpravah razmišljalo o predlagani reformi pruskega volilnega sistema.
Soejalistično glasilo "Vorwaerts" je mnenja, da se bo izvedlo prusko volilno reformo v smislu cesarskega kabinetnega povelja.
Drugi listi pa so manj optimistični ter smatrajo kon servativee zmožnim, da lx>do oponirali kralju samemu v namenu, da preprečijo vsako volilno reformo.
Konservativci in člani centruma v deželnemu zboru sku-ajo pridobiti čas ter so opustili svojo zahtevo, da se sestane deželni pruski zbor še pred jesenjo.
Kodanj, 14. julija. — Theodor Wolf, znani časnikar, uamigava v berlinskem "Tageblattu", da podpira nemški kronprine odstranjen je dosedanjega kanclerja iz nje govega urada. Kljub temu j>a baje ni misliti na to, da bi se izvršile kake izpremembe glede mirovnih stremljenj.
Kodanj, 14. julija. — V nekem poročilu na "Berling hkc Tidende iz Berlina se glasi, da podpira velika večina cent nuna mirovno formulo, ki so jo predlagali liberalci. Vse stranke pa so pozvale svoje zastopnike v držav ju m zboru, naj se nemudoma odpravijo v Berlin ter udeleže zasedanj drž. zbora.
Bern, 14. julija. — V nekem uradnem poročilu iz Berlina se |>oroea, da je odstopil vojni minister general vod Btein.
Generalni poročnik von Stein je bil ob izbruhu vojne glavni kvartirski mojster ter v septembru leta 1914 je dobil poveljstvo 14. rezervnega armadnega zbora ter se je udeležil bojev ob reki Somme. Vojni minister je postal oktobra leta 1906.
Kodanj, 15. julija. — Večina v rajhstagu, katero tvorijo socjalusti, liberalci in centrum, je sestavila sledečo mirovjio resolucijo:
— Kakor 4. avgusta 1914, se nemški narod tudi danes, na pragu četrtega leta vojne, popolnoma strinja z besedami, ki jih je izrekel cesar v svojem prestolnem govoru: Mi nismo začeli te vojne z osvojevalnimi nameni.
Nemčija je zgrabila za orožje, da bi branila svojo prostost, neodvisnost in integritet svojega ozemlja.
Rajhstag se zavzema za mir in želi, da bi se narodi pobotali med seboj.
S silo izsiljeno ozemlje, ter politično, gospodarsko in financijelno posiljenje se nikakor n estrinjata s takim mirom.
Rajhstag odločno zavrača vse načrte, tičoče se gospodarske blokade ter vse izbruhe sovražnosti med narodi po končani vojni.
Rajhstag bo delal z vso vnemo za vstanovitev mednarodnih razsodišč,
tu, dok-
Nemški torpedo.
Nemški torpedi se slabšajo. — Nemci zelo varčujejo i njimi. — Kaže se pomanjkanje.
Washington, D. (*., 14. julija- — Navy League jo izjavila, da se opaža pri nemških torpedih znatna o slabelost.
Vsakdanja poročila, da so trgovski parniki izrinili torp«*du, dokazujejo, da torpedi numajo več prvotne hitrosti, kar je tudi vzrok, da vedno" ne zadenejo <*ilja. posebno če so izstreljeni iz precejšnje daljave.
Nemci tudi zelo varčujejo s torpedi. A ko je Je mogoče, potope ladjo rajše s strelom iz tupa. Oboro-ženje trgovskih ladij in izboljšanje različnih sredstev proti podmorskim čolnom je prisililo podmorska čolne. da se drže bolj pod vodo. Ker s** je število t>odmorskih čolnov povečalo, ima vsak čoln tudi manj torpedov.
Neme i z vso silo nadaljujejo bo jevanje s podmorskimi čoki i. Napadi na trgovske ladje se vedno množijo in vojno zono vedno razširjajo. toda število potopljenih ladij se vedno manjša, (i m bolj si Nenivi prizadevajo, tem manjši je uspeh.
Vojaški strokovna j k i si to oslabelost razlagajo na ta način, da izdelujejo torpede tako hitro, da jih ni mogoče izdelovati s tako natančnostjo kot prej. Nemški torpedo je izgubil v hitrosti deset vozlov svoje prejšnje hitrosti.
Da se izdela eden torpedo, je treba najmanj šest mesecev časa in stane več tisoč dolarjev. Najbrž Nemcem tudi primanjkuje potrebnega materjala za izdelovanje torpedov. Ako je to res, se zagotovo ne ve, pač pa je znano, da so torpedi počasnejši kot so biK spočetka vojne.
Nemci se pred vojno niso pripravili na vojno s torpedi, zato jih tudi niso imeli dovolj izdelanih v ta namen. Vse moči je vlada vpo-rabila za izdelovanje torpedov, to da delavcev je bilo treba tudi drugod in niso mogli porabiti vseh delavskih sil za izdelovanje torpedov. Vendar pa se je izdelalo veliko število torpedov ob časa ver-dunskih bojev, da se je mogel prikriti poraz nemškega prestolonaslednika.
Zračni boji.
Največji zračni boii — Uničenih 31 nemških letal. — Zrakoplovci so bombardirali mnogo krajev.
London, Anglija. 14. julija. — V največjem zračnem boju sedanje vojne so bili Angleži zmagovalci. Na franeo^kem bojišču je bilo v četrtek uničenih 14 nemških letal. 16 pa jih je bilo poškodovanih ter so bili nesposobni za boj. Angleži so izpnbili 9 letal.
O teh bojih piše uradno poro čflo:
V sredo zvečer so naši letalci bombardirali sovražne železniške postaje in vojaška skladišča. Vsa naša letala so se vrnila.
Včeraj pa so se vršili zelo lj«ti zračni boji. ki so trajali od ranegfc jutra do pozne noči. Ti boji so bili
Parnik nasedel.
"Kristjanfjord" nasedel. — Na krovu 1196 oseb. — Zaradi megle zgrešil pot. — Upanje, da ga rešijo.
St. Johns, N. F.. 15. jirlija. — Prekooceanski parnik ' Kristjan-fjord", ki je bil na potu iz New Vonka v Bergen na Norveškem s 916 fiotniki, je za vozil danes zjutraj na obrežje Nove Fur-lanije sedem milj zapadno od Cape Kače.
Vsi potniki so se srečno izkrcali v Portugal Cove, na južnem delu Conception Bay, in so prišli po deset milj dolgi železnici tu sem.
Tri parnikove odd^lrke je voVla zalila, vendar pa je še upanje, da bo mogoče parnik rešiti. Kakor hitro je prišlo poročilo o nesreči, je odplulo več parnikov na pomoč. Paraiku kanadske vlade, "Stanley". je bilo naročeno, da naj pluje na pomoč ponesrečenemu par-niku.
Brezžični brzojav s ' Kristjan-fjorda" pravi, da je parnik v nevarnem položaju.
"Titanic" je zadel ob ledeno goro in se je potopil; "Volturno" je zgorel na morju; mnogo ladij je postalo žrtev nemške brezobzirne vojne s podmorskimi čolni, toda že mnogo let se ni dogodilo, da bi kak velik parnik na svoji prekmorski vožnji zapeljal na suho; razun. ie kak parnik pri vhodu ali izhodu v kakem pristanišču zadel na dno.
"Kristjanfjord " je kraljica meo ladjami norveško-ameriške črte. Ladja ima 10,669 ton prostornine in je najhitrejši parnik, ki ga ct n i jo na 3 miljone dolarjev. — Na krovu je bilo 1196 oseb; pri tem številu je všteto moštvo broječe *ih0 oseb.
V petek je Kristjanf jord odplul iz Haiifaxa. 'kjer so parnik preiskale angleške oblasti. Popoldne istega dne pa je v hudem dežju in gosti megli zgrešil pot.
Parniki te črte vozijo ob obrežju pri Cape Race. Najbrže je kapitan mislil, da je že plul mimo rta in je prezgodaj obrnil proti severu in je prednji konec. parnika zapeljal naravnost na obrežne pečine.
Med potniki se nahaja tudi Hein-rich Sehaafhausen, ki je bil Bern storffov uslužbenec in katerega je vlada Združenih držav poslala v Nemčijo.
Boji pri Gorici.
Rim, Italija, 15. julija. — Vzhodno od Gorice smo z ročnimi granatin! raz gnal i sovražne oddelke, ki so se približevali našim postojankam na hribu štv. 126. Artilerijsko streljanje, ki je v zadnjem času zelo ponehalo, je zopet oživelo me«! Dosso Faiti in Koi^tanje-vieo.
Neprenehoma so se bojevala letala ; včasih je bilo zapletenih v boj po 30 letal na vsalki strani. 14 wm.^kih letal je bilo vničenih; tri meti njimi so padla v našo vrsto. 16 drugih letal je bilo tako poškodovanih, da so bila nesposobna za nadaljne boje. Eno letalo pa so izstrelili s topom.
Med tem ko so se naši letalci bojevali, »o angleški letalci napravili mnogo fotografij in so bombardirali vojaška skladišča in železni-
ške postaje, pri čemur so imeli le najljutejši od vseh bojev sedanje pe uspehe, vojne.	Izgubili smo 9 letal.
se bo nemški narod boril kot en "mož in se bo boril toliko <"asa, da bo zagotovljena njemu in njegovim zaveznikom pravica do življenja in razvoja.
Združeni nemški narod je nepremagljiv.
Rajhstag ve, da se s to izjavo strinjajo vsi oni, ki branijo domovino.
V svojih junaških bojih se lahko za večno zavedajo hvaležnosti vsega nemškega naroda.
London, 16. julija.'— Vse nemško časopisje navdušeno pozdravlja imenovanje novega kanclerja. Njegov program je, da mora Nemčija vzdržati do konca, ter da mora glede zunanje politike zasledovati isto smer kot jo je zasledovala do zdaj.
Curih, 15. julija. — V avstrijskem parlamentu je rekel bivši češki minister Prašek sledeče:
— Kako naj dosežemo mir, če smo še vedno na strani Nemčije f Ali naj še nadalje žrtvujemo svojs interese za razširjenje nemške države f Ali naj bomo še nadalje
ki nas je pahnil ▼ —
Z raznih bojišč.
Zapadno bojišče.
Pariz, Francija. 15. julija. — Po vročem artilerijskem streljanju, ki je trajalo več ur, so Nemci izvršili silen napad na naše postojanke pri Cerny. Vneli so se zelo hudi boji, ki so -trajali vso noč. Navzlic sovražni premoči in navzlic temu. da so Nemci rabili mnogo tekočega o. gnja. smo sovražnika pregnali in je obdržal samo del prvih zakopo\ v dolžini 500 metrov.
V	Champagne smo po močnem artilerijskem streljanju naskočili sovražne postojanke na dveh kra. jih. Bili so se vroči boji in dosegli smo lepe uspehe.
Severno od M out Haut smo zavze li 800 metrov dolgo in 500 metrov široko ozemlje, kjer se nahajajo zelo močne sovražne utrdbe. Nem-ci so skozi vso noč napadali naše postojanke. da bi zopet zavzeli Iz gubljeno ozemlje. Vsi njihovi napadi pa so bili brezuspešni; v bojih na bajonet je imel sovražnik težke izgube.
Vjeli smo 360 mož. med njimi 9 častnikov.
Berlin. Nemčija. 15. julija. — Svoj višek je dosegi- artiderija v Flandriji ob obrežju in med Boe-sinjrhe t^r Wytsehaete in blizu Vpresa. Angleške polke, ki so nekoliko napredovali blizu Gavrelle. smo s protinapadom prepodili.
Pri Ohemin des Dames smo zavzeli neko zelo važno postojanko. Francozi so imeli v teh bojih zelo mnogo mrtvih in ranjenih, 350 pa smo jih vjeli.
Vojnega plena še nismo precenili.
V	zapadni Champagni so Francozi po dolgem artilerijskem streljanju nava'lili na naše postojanke ob 9. uri zvečer južno od Neuroy. Vse napade smo odbili.
Pri Hochbergu in Poehlbergn so Francozi v vročih bojih zasedli nekaj naših zakopov, v katerih se boji še vedno nadaljujejo.
Na levem bregu Meuse je sovražnik po močnem bombardiranju naskočil hrib št. 304 in je zavzel nekaj preti njih zakopov.
Nočno poročilo:
V	Champagne je nekaj ozemlja ostalo v francoskih rokah.
Ruska ofenziva.
Petrograd, Rusija, 15. julija. — Ne oziraje se na hude nalive, ki so pretili, da bodeta Lomniea in Dnjester poplavila vse ceste v bližini, so ruske čete neovirano prodirale proti Dolini v južni Galiciji. V včerajšnjih bojih jugozapad1-no od Kaluža so Kusi pregnali Avstrijce iz okraja Lodziani, so vjeli tisoč vojakov in %-plenili veliko število topov. Vjeli so tudi 16 častnikov in 600 mož, ko so odbili napade pri Dobrovdiani-Noviei, jugo zapadno od Kaluža.
Dolina je v toliki nevarnosti, d« je skrajni čas, da pridejo Nemci Avstrijcem na pomoč. Ako se bo sovražniku posrečilo obvarovati Dolino, je odvisno od <tega, ako bodo ruske čete podpirale generala Kordillova, ki je, sledeč načrtom generala Brusilova, do sedaj vedno gnal sovražnika proti Karpatom.
Da si Avstrijci na vse kriplje prizadevajo, da bi zavstavili rusko prodiranje, se razvidi iz roških poročil, ki pravijo, da so Nemci pričeli ofenzivo in prekoračili Lomni-co blizu Perčrnska.
Vsled hudega naliva reki Lomniea in Dujester naraščata z veliko naglico; v kratkem bodo preplavljena vsa pota ob rekah.
V Črnem morju je nek ruski podmorski čoln potopil dve sovražni tovorni ladji blizu Bospora.
L W. W. izgnanci.
GENERAL BELL JIH PREPELJE V COLUMBUS, N. MEX. — JEDLI SO PO ENODNEVNEM POSTU. — OSTALI BODO NA VARNEM KRAJU. — OBLASTI SKUŠAJO ZLOMITI ŠTRAJK. — DELAVSKA
ZBOROVANJA SO PREPOVEDANA.
-000-
Hermanas, N. M., 14. julija. — Danes, ko je prišel na povelje generala Bell-a, polkovnik J. Holbrook, bodo 3,200 izgnanih delavcev iz bakrenega okrožja v Bisbee zložili iz živinskih železniških voz in jih bodo prepeljali v Columbus, X. M., kjer bodo za nje skrbele vojaške oblasti toliko <"asa, da vlada odloči, kaj se ima ž njimi storiti.
General Bell pravi, da I. W. W. delavci in njihovi pristaši ne bodo zapiti, temveč bodo nastanjeni v taborišču, ki je bilo narejeno za mehiške begunce. Z vsem potrebnim jih bodo zalagale vojaške oblasti.
V Columbus jih bodo prepeljali samo začasno in zato, da se zmanjša njih trpljenje.
Možje, katerih vozovi so ostali v četrtek zvečer na nekem stranskem tiru, so prebili noč v vozovih. Njih položaj je bil nekoliko izboljšan, ko je prišel iz E1 Paso voz s hrano, katero so nekateri dobili šele po enodnevnem postu.
Šerif Simpson je prišel iz Luna county s 50 deputy. Po konferenci z okrajnim pravdrukom je ostal v kraju samo s petimi deputi, ostalih 45 pa je poslal domov.
W. B. Clearv, odvetnik in delavski zagovornik iz ilisbee, ki je tudi med izgnanci, je prevzel vodstvo med jetniki in je med njimi organiziral policijsko službo, da so bo vzdržal mir.
Clearv pravi, da bi mnogi možje radi šli domov, ker imajo svoja posestva in družino. Med jetniki jih je 312, 'vi imajo dokazila o registraciji; 142 pa jih je vzelo posojilo za svobodo; med stavkarji se nahajajo tudi nekateri majhni trgovci, ki so na sumu, da so simpatizirali s stavkarji.
Ako bodo ti ljudje poskušali vrniti se v Bisbee, se še ne ve. Oblasti v Bisbee so izjavile, da ne bodo nikomur dovolile, da bi se povrnil in postavile so stražo, ki bo za-oranila vsakemu povratek.
Phoenix, Ariz., 15. julija. — Veliko štrajkarjev je pobegnilo iz okraja Globe, ker se boje, da bi se zopet ne ponovile stare nasilnosti. Odšlo jih je že kakih 400.
Oblasti skušajo na vsak način zlomiti štrajk, s tem, da zapirajo štrajkujoče. Zaprtih je že 54 štrajkarjev, za nadaljnih 24 so pa izdana zaporna povelja.
Zvezne čete so razbile že več delavskih zborovanj. V okrajema Globe in Miami je štrajkarjem prepovedano javno zborovati.
Posledica tega je, da se je nezadovoljnost rudarjev še povečala.
Šerif okraja Greenlee je prosil governerja, naj vlada preišče razmere v Cliftonu in Morenci, kjer je zaštraj kalo 7,000 delavcev, večinoma Mehikancev, Špancev in Slovanov.
Z Balkana.
Avstrijci pustošijo (Xnogoro. — Slabše kot v Belgiji. — Spor med grškim kraljem in Venizelosom.
Hindenburg v Berlinu.
London, Anglija. 14. julija. — '(Exchange Telegraph'' prinaša poročilo iz Kodanja, da ae je urad no poročalo iz Berlina, da sta prišla na cesarjevo zahtevo t Berlin feldmarsal Hmdenburg in general Ludendorff.
"Tageblatt" poroča, da eta i la dolgo konferenco •
Paaz, Francija, 15.. julija. Poročilo na Havas-agenturo iz Rima pravi, da je nek Črnogorec pri-?>ovedoval nekemu časnikarskemu poročevalcu, da Avstrijci pustošijo Črnogoro bolj, kot so opustoše-ne Belgija. Srbija in Rumunlja.
"Avstrijci vladajo s krutostjo", pravi ta Črnogorec, "kot bi hoteli iztrebiti črnogorski narod. Ljudstvo umira lakote; pomrje jih vsak dan po več sto. Drugi odvajajo v Avstrijo, da se je bati. da v kratkem ne bo v ( Vnigori nobenega domačina".
Pariz, Francija. 15. julija. — Kaže se. da je nastal razdor med grškim kraljem Aleksandrom in ministrskim predsednikom Venizelosom. Neko poročilo pravi, da je kralj odložil podpis odloka, s katerim se sklicuje poslanska zbornica iz leta 1915, katero je nepo-
stavnim potom razpustil prejšnji ministrski predsednik Stephanos Skouloudis.
Venizelos zahteva od kralja, da javno preneha zasledovati politiko svojega očeta; kralj pa je Btvar odložil, ali pa celo zavrnil vsako tako zahtevo.	. „
__i mm
Angleška bojna ladja se je razletela.
London, Anglija, 13. juKja. — Angleška admiraliteta naznanja, da se je razletel 9. julija angleški dreadnought " Vanguard" in se je potopil.
Rešili so se samo trije, en častnik in dva moža in častnik je nato umrl. Domneva se, da je vtonilo io 800 mož.
Ko je bila ladja zasidrana, je v notranjosti nastala eksplozija. Ob času razstrelbe ni bilo na ladji 24 častnikov in 71 mož.
"Vanguard" je imel 19.259 ton prostornine; dolg je bil 536 čevljev, Oborožen je bil z desetimi 12-palčnimi in 18. štiri palčnimi topovi. Imel je tudi tri torpedne cevi. Ntel je 870 mož posadke in je bil zgrajen 1909.
Pošiljateljem denaija.
1 o	ijp T ^
Kakor že znano, ne sprejemamo nic več demur za iz« plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji • Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujet* nikom in drugim v Basi j i, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki bo zasedini po laški armadi. m - M .
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi-» smo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov.
TTODKA ?RAra,&AKHI»

GIaAS NABOPA, 16. JUL. ] 917. -—eg- -g-■
$4
pabllahed by th4
PUBLISHING
corporation > ^^ BENEDIK.
ft
0 O II F A H T
flaca ot Bvb eff ol tte corporation and addresses of above officers; •S GoKlaadt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
E* celo leto velja Ust aa Ameriko
Ui	...... $3.00
Ca pu4 teta......240
b *i-lrt Irta..........................100
Za celo leto sa mesto New York 95.00 Za pol leta sa mesto New York.. 8.00 Za četrt leta sa mesto New York 140 Za tnosemstVo sa celo leto......I.OO
-tjlJU« NAHODA" Izhaja vsak dan tsrsemB nedelj ln premikov.
L A 8 NARODA"
<"Voice of tke People") fry day except Sunday« and Subscription yearly $3.00.
UfertifgH an agreement.
M
l>o|:ls! bres podplaa ln oeebnoetl ee ne prloMuJeJo.
■ j ae blacoroM poSitjatl po — Money Order fcnja naroCnlkot prosimo, da ae nam tudl naananl, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ts poSIIJatram naredite ta naalo* t
-o L A g NARODA"
O Cortlaaft «
Haw Jor* City
Telefon: 2870 Cortland t.
-OOO-
Svetovna v	ojna. vprizorjena oil
vladeželjnih i	n avtokratičuiii sil v
centralni Kvr	opi. ki >0 hotele raz-
Sipi '.vojn Mil	ič tudi ua najbolj/ai-
lni jene kraje	lcr iibrerut i»-m pri-
i*«.u«tM'-i h kot	ičtji >lavi nemškega
imena na *ve	lu. se bliža ko licu. A
[m> vse ni drug;	lenemu koncu kot ■»•>
sanjali er«esjm	d je v Berlnni in 11»
1 Min-JO. Str«	lo slavne zmatre in
uieKio kratke	ua bojevanja, ki naj
	ki večjem deset mese-
11 \ >4 ji ra/prtsjel boj v velikau-	
	iticiaiifk iu >ie»-r ne
/a ol*>latt«4i	antrb-ške«a ali fran-
lian*	la. temveč za oltsta
nek n< mak eg	i uarotla samega.
< t taki bori	i za obstanek nemški
	aitjdli ni*o. kajti pre-
	I . tia IhhIu z enim
/amahom unit	"ili glavnega nasprot-
	•m tliktirali i>ogoje
ostalemu	u. Stvar i>a je prišla
Junaški <«1	iM»r Francozov zai»o-
	bitki ob n-ki Mame.
	in tudi tlrugače lena
	a vojno prei-ej brez
krl,na Angli	ja, je morala ihircči
\ iii'*s z vsem	svojimi sredstvi in
I U K11/ V jt tut	/.apatina fronta je bi-
la i/gubljena	za Nemce.
Na v zhotln	fronti je bil položaj
dru-ačen. Z	veliko ^ilo so vprizo-
rde prve boj	ne jMthinle ruske ar-
11 no le 1	ii aglico s«* je vstavil
	cončua zmaga je o<ta-
	Nemeev. Osvojili so
	» Ri*e in do vrat Pe-
Xavršila ae	ie izpn-ui^*"ba, 0 ka-
t* ri nia>. saa	jaii berlinski držav-
oilvi. i a rja *	10 Uusi st ruioglavili.
	uuteri domneva-
	iraua kot vojni fak
t*»r. je |mi Vtš	ikih notranjih bojih
Zopet >ti»|Ola 1	ta VojtiO |H»/oriš»"-e ter
|»rieelj| -<id»'li	vati pri koučui milo-
čtlri v ie j vel	iki b«»rbi.
Misiti iu na	-»*) '.e |iretlle v stari
Nemčiji »ami.	Nek dativki pi»>a-
tclj se je nekoč izraz.1. tla je nem-	
	bolj glup, kar jih je
premoč takuzvanih junkerjev, t«, je veleposestnikov v Prusiji. pa je liiia vsaka reforma glede volitev izključena iji v tem smislu se j«' vladalo naprej. <}o sedanjega »"-asa. to je lin treh let j*«> izbruhu velike svetovne vojne.
Nt mški nana] jt* tako zelo za-upal svti.ii la>tni iiio<'-i iu >vojim v> r«»m. da se ]*■ »Ir/.nil postaviti se po
nihil celemu svetli. Stvar je šla u-ltinIiio. dokler se niso pojavili vsi zna k i izm učenja in i zri" panja in ilaj -t- nahaja Nemčija pn-«l >tra šilom velike notranje krize.
ir. tlunaim-Holhvei;. znani pmV stavitclj avtokracije ter edini državnik. ki ji- bil na krmilu izza iztirili.a vojne ilo današnjem dne. je I >a i It-i in nju-irov načelnik je popolnoma ne; »ornem be n človek, ta-ko/.vani nepopisni li-t kot se «rla-m to v jeziku diplomatov.
S u-m vi pridobila Nemvijs tx-osio ri.su ter bo motri a razpravljat o minivnih pogojih. o katerih bi ne razpravljala, da ni skrajno izčrpana in izmučena.
I Ca/pad starih idej v Nemčiji pa bo M-l naprej, iu z veseljem I nuno |M.zdra\.ii dan, ko bo padi«- zadnje >r|M»r» avtokraeij«- t*-r bo zmagal demokrat izem.
Dne 14. julija J789 je padla Bacila in Francija se je nahajala v priče^ku svoje revolucije. Tu v A-nieriki smo že izvojevali takrat svojo neodvisnost ter spisali svojo ustavo in zvezna vlada je že obstajala. Naš vzgled pa je dokazal svetu, da je narod, ki si je pribo ril svojo prostost, tudi v stanu n-hrauiti jo ter vladati samemu sebi. Franeija pa je dokazala, da je na-rod. ki je pridobil prostost ter jo zopet izgubil. zmožen dobiti jo na zaj in to kljub velikanskim zapre kam.
Zgodovina Kraneije je zgodovi* na «'-!oveškejra duha. Ne more -se j« i-itati m- da bi prišlo d o zaključka. da Imi koneeiio zmagala pravi ea nad nasilnostjo. V* velikem či ščenju občutkov, katero i»ov/.ri«'-u to čiiaitje kot ono grške drame, ne ostaneta ob koneu niti pomilovanje. niti strah, temveč le odsvit nesmrtnosti.
Osiroteli otroei Francije so po Kiekali. ko ho korakali mimo njih ameriški vojaki. Mi nimamo instinkta. da bi na ta'ko pri prost način kazali svoja čustva. Najti pa jt- milijone ameriških src. v katerih je danes misel na Francijo mi-<-e4 na nekaj brezprimeriio finega, junaškega in na nekaj, kar je določeno. d-a nikdar ne umre.
navedeno izjavo	ki pa se je k()t ^ bi]e kdai v,w>rej.
bo zdelo nekaterim nevrjctno. oaildanes ^ je pofcistila Japan Pravilo se namreč glasi: - Nobe-'ska nadvlade nad tržišči Daljne-na stvar ni tako malo dobička-; ga ,zU>ka ker ima edinoit. m na
nosna, kot obdelovati zemljo na razpo4ago |)rimeren oceanski pre-najbolj popolen nami.	I vozni materija! do teh tržišč in k
toga I fine ga t robu t a skozi Štirideset lot vsled česar je narasti a globa mad 40.(100 mark. Kralj Kri-^ijam je takoj poslal račun za et1-1<i svoto ter zahteval neposredno plačilo iji poravnanje dolga.
Škotska je odklonila plačilo. Ker pa je kralj Kristijan vstrajai
.i.* »»i

Celo Plini j je irkel: Obde- nylh Zveza 7 Kvrnpo 1>rekinje-
U>\au zemljo bo popokioma po-(na a|i deeimirana vsled vojne.
trebno a obdelovati jo na najpo- T ^ • Združenih držav pa ^ JZii ziTeviTeT^H^lo^H polnejši način e zgolj ekstrava-'i(. ..	{MlrtltIHMlV	" JI zaine\i, je \se K<tzaio, tla
1 J	■ -- A. 'J1 % rokah japoaiSMh trgovcev. Je spor ,„e(i 0brt„a d.-/elaima ne-
ganca, razven ce se iz v rs, delo z japolJJska je pauuHon trgovski
rok.uoi laeatne drnžme obdeloval- namd> ly	kar je. spoznava,
ca. njegovih najemnikov ah onih, kaj ,M> v i)0fi^n0Sri. -Japonska pa-katere mora .moti j>n sebi.	Irobrotin-a družba Nippon Jusen
Kartazan Margo je gotovo wrl Kaisha ravilokar pt>r„r-ala o daleč v bntiocnnwt m imel v mishh fistih dobK:kih v zn^Ku n „:ilj0.
razmere, ki vladajo da nas v w-jnov dolarjev za polovico leta. šili južnih državah, ko je	J končujočega se <!iie :J1. marca t. i.
•da mora biti farmer večji kot p^i Po]e„ reduih H mistotkov dividen-nje»ovu lanna . s .-emur je hotel.;de p,.H.ujtl dnižba _» lia<laljIU, od-
mi

n-j-!. tla m- sme nu*Z sku.šiiti. tla iu olnhlal vt-č a k rov kt*t sta nje-Sfovo delo ii- ijiteligeuu^ v sJanu javnati z njiiui.
Margo je pisal v jntnskom ah	zadnjen, miniem letu.
kartaakem jeziku ter zbral v 2S nam ,je posllal,a j:iipoiKSua bla^a v knjigah vs, poljedelsko znanostivrednosti ,t!>o.CMH).»XM>, dočim s>no ali vedo. ki je bila preje ra«krop-jjj poJ-lali mi blaga v vrednosti ste\ ilmh delili.
le spor med obema dožehmna ne-■Japouska je pameten trgovski izoojbon. Francoski kralj, ki je
bil slučajno zvezan z obema deže-lqnia. je uporabil ves svoj vpliv ter predlaga! zakon med princem Jamesom \v. Škotske, ki je bil po zneje kralj James lil., ter Margareto. hčerjo kralja Kiistijana l-pal j«- uamrcie. da bo taka zveza do vedla do mirne poravnave.
Po dolgem prerekanju seniiu-tja se je konečno vendar seistavilo žonitovanjsko pogodi K) i:-r dolo-eiio doto ipiineesdnje na ."»O.OiKl igoMinarjev: 1<Mxm» naj hi se jih plačalo v teku enega leta, dočim jnaj bi se za ostalih 4<MHH) .zastavilo Orkney otočje.
Plačalo se je le 2<M>0 goldinar-
Ntotka ler "ill odstotkov več kot "ekstra posebno divideiido".
Japotiska izviiia k nam več kot j)ii uvaža v svojo deželo od na«.
Ijena v štev ilmh delih. S tem «vo- imim liilallea je hiia 3ti miJ	.
jun deJom pa nam je zapustil naj-	v	praofr	lU>c"n sv Jt' za <#stahh
v«čje in najpopolnejše delo. tika-lnan| je poslala bla^a Y vredn<wti|.goldll^rjev zastavilo ShetJan I o-
Dopis.
i
12. t.
\ »del IIM "»Vetll. Nemški naroti je irlup viijio v iMi> m asura. namrW-glilp ritsle ce-vanJte miri in gletle ces«rakc avtoritete, o kateri je doni ne val. «la izvira v>a rkh- nemake-ea uarotia in v-%a njegova «xl|»orna "lU i/ midKlvi in tl.na^tije lit»-heiizollerucev. Vi4iki nemški tlr-/a\nik U'-marek je- imel prav. ko je rekel, da j«- tn*ba narodu suge-rirati misel o uujM^nos*' države, če ji vlada kaka de^lna dinastija. Vedel je. «:a je treba razcepljene nem-Wke rodove držat, skupaj z železno n»ko ter jih zetliiirti v veliko in pokorno maso, če se h»»če doseči cilje. ki m iih je zastavila dinastija lloheiizollerneev. ne v dobnibit neiu.ŠACga naroda kot takega, temveč v povečanje slave svojega lastnega ro«lu.
Da je stvar taka, nam kaže politični razvoj Nemčije tekom zadnjih litirtdeset let. t > ie po končani pru^ko-franeoaki vojni. Avto kričijo starega pruskega kralja iz leta IMS so hoteli razairiti in so jo tudi razširili na ve« nemški na-
Conemaugh, Pa.
se pollt*S' e'll V pii iiio^oitivu nas piiljiibijei.i m-jak Anton t Vhovin. Velika plast kamenja je padla na njega: treba je bilo ;%est mož. »la so ga iz vlek I. izjiod kamna. Sedaj se nahaja v bolnišnici iu kolikor sem zamogel |a>izvenieti. iiea zlomljeno hrbte-nieo te-r še več drugih pošk«r,tb. sem pri njem dv-akrat, a vse-'< ii ua dobil spiV-ega ali v o-ici. l • i «»/eu je jHurled na ljub-prijatelja, ki se nahaja v . žah.stjieiii stanju. Živini nin tla 4>i ktlaj okreval, ako ui mogoče, potem naj ga trpljenja vsaj takojšnja
Poljedeljska veda starih časov.
Ste»ilni načrti glede inteittiiv-
nega obdelovanja farm, katere se uporablja sedaj in za^ovapja kot vojne odredbe v Ztii uženih državah in o katerih se domneva, -tla so popolmmia moderni, so v resnici slični ouii*}, katere se je uporabljalo v časih klaskine fJ-rške iu rimske republike. O tem razpravlja kaj zanimivo Allen Manli. ay;ent Atlantic Coast Line.
— Starodavna literatura gle-le uprave farm je zelo obilna. — iz-
poljt delstva v klasičnih	(mmmmm)
joee i eaatfa.
Oni
v luči tega dela kot da so sedanji' nii]jrmov dolarjev. Njen izvoz	, . . . ,
m to .prav posebno z ozirom na' nam je obstajal povK-ini iz svile.I**"1"0	Popol-
tločim .smo poslali I	}" * U'U>	"^avda VSA
I mi na Japonsko za *mC*W.000.\']m<Ul])"'d J^evaiija. Dasiravno, asi se nam »pmlštavljajo HtUlu<rd x njefl pri,Ui, je bila 731"1 mo-el	,u
'	■	— - j, j Ki istij.an ipod nobenim •►ogojeu.
IN-
(A
V
i jfllnjfl
m
o žirom
napore, * katerimi se sku^i po-^daj ,pa prosi, liaj ji ptlž!jeJ •'»"« «»i«vn je. na je nameraval -spešiti | uri raste k v številu drni-l^ Jek)a. jeklenih -plošč, da se !uUm:*» zoI,et n*ŠLtl t(M' za to Je
čili živaili ter navado diverzitika-jllKtvari velika bnwlovja. s kal	" ..........................
eije. Nekatere njegovih ugotovi-]lni ^ bo kontroliralo liodočo tev so ipopufcnoma temeljne, kot ^vj^f, sma.
Setiaj pa nastaaie vprašanje, če jje mogoče prtnlucirati v enem j stoletju svile, « katero bi se j>la-
luuna .gotovo je, da je nameraval
kateii-tr-
impvimer izrek, da "ni nobena 1 vi-sta tgoveje živine kake koristi za jMjiijtdeLstvo. i/.\ zemši oaie vr-
sle. ki pomagajo pri obdelovanju-^ dajles za 1WMJ00 ton jekla.' zemlje . Ta izrek seveda ni pra-'Sevedr bj se 1>ri tpm ne sn,ielo u. vilen, dasiravmo ima trono resni-'poniWjati od viade aoločenih eem ee v sebi.	jza jekh, „ukar bi lahko dobili
Itekel je. da izjavlja dosti 4jn-[naSi proizvajalci jekia ^255 ua to-dj. da pospešuje goveja živina uo	^ ,M„,e .ja.,M>uska t>la.
nist na poljih, ker je živina sploh t() ceno
dobra za poljedelstvo. Pravi; ' K()|iko	ton svj,e za n)phke
vzrok, zakaj je govoja živina ]>.»- obleke nml<tmo vzeti, da oiuogoel-trebna l/a indjedelstvo. je ta. da rno j^M,llsik p|ačati za njeno je-je goveja živina potrebna za člo-|k!o m to v teh dneh krvi iu ie veško življenje in da se je ne mo- |e/a >
re gojiti ter rediti nikjer drugod Alj Mu tajnika Daniels in Baker kot na tarmah. Goveja živina v/ola , pretres vse te stvari• Vze polnjuje ekonomsko potrebo ter mi|m>	/a tono Jpkla ph
iavM-i m .„11 Vsirrn „,vs»	ki bi ostali moremo dobiti. To bi bila ena pot.
javlja Maull. - \arro navaja v dmarem slUeaju neporabljeni. |f,., y„na/.;11Ift tlP11,r<„inil
grških pisateljev, kojih dela gle Margo je bil 4,i. ki je prvi ugo T 'TTZZ ^
de tega predmeta so mu bila zna- toviJ iptavi nanien pojjedelstva	' '
na. pritenši s Httfijodoiu m Ksc-L|<>beIia s<>cijalno-^*konomska _
no t on torn. Margo iz Kartag^ne pa J pmnefnba v kateremkoli narodu
je spisal delo, katero se je takojnj bjja
visoko cenilo, da je odrtlil »'iiu-ski senat [>revod tega dela v la!lusk i jezik.
Varro j*- ugotovil eno osnovnih stvari glede larmerstva. ko je rekel. da st» obveznosti vs^ikega far-j
rnerja ' »možnost preskrbeti si
«
največjo uspešnost za aker m mo ža. — Ca ton a se je nekoč vprašalo, kje je najboljša naravna lega za farmo. Odgovori! je: Oh
vznožju gore in obrnjena proti polno in udobno življenje iz zem- jUoU
Ijišča; vzgajati družino udobno; ^ tudi r.lt0j ki j,. ,ekH „e. m dobro; biti na vtužbo občuu «» kof. _ <;noj(.11Je na zHf.no je «.na koneeiio ziitpusiiti larmo Ijolj pro
bilanco Japonska proti nam glede trgovine. Velik premi-! Kje 1Z" slek pa mora biti sedaj ne to. koliko moremo izbiti iz svojega iz-a v Stanu izpreneniti na tej v<)/a jckla te0lVrč če je sploh mo-ugotovitvi niti najmanjše črke. ^ ^^ tM jeklo z vsem de. Ta ugolovitev je. da se zagotovi nur^ut in vsem niaterijalom kar
ga ima na razpolago japonsko ce-| s'.i rst vo.
bil tudi v polni meri upran^een.
Do lota 16HS so namreč pooblaščenci evrtijiskih držav še vedno'! izjavljali. <la je ot/ičrja mogiw-e rešiti. Niti on. niti njegovi nasledniki pa niso bili v stanu storiti kaj takega in na to način je pri ^lo, da se nahajata Orkney in Shetland otočja v rokah Angležev.
Orkney ortočje je post a Iti v >e-d»inji vojni znano, ker so se vršili v bližini tega otočja številni boji med angleškimi iiinemškimi boj-j mmi ladjami, ima tutli precejšnjo strategično važnosf kot inornari
ška baza «li postojasnka.
Shetland otočje pa je znano predvsem po svoji pasmi pritlika-i vih in lasatih konj. ki pa kljub' temu zelo vstrajni ter pripravnir za .prenašanje tovorov v goratih! krajih.
S:i tin • namažite
FEDISIN
na svoje iio^e vsako jut rti jMiteiu vam nt potreba niiVsar Itati.
PRAV I.AIIKO KOST K
1'I.KSAI.I NO( IN 1)AN.
Vaše tni^f Ne IkkJo potne Ne Initio nt rti jene Ne (urijo pekle Ne bodo srbele Ne IkmIo mehurjaste Niti k u rje o«-e*a Niti odrastki Nr morejo narasli. Ena velika ti nižin-ka ška t tja i]ov«i1j yjt vec uies-eev. stane li* $l.of)
GROWN PHARMACY
3812 K. 79lh Street, K. C leveland, Ohio.
je FT?ANK PACHKRXJK JUŽN0-VZH0DNI MISSOURI
Doma je iz Sv. Primoža pri Vu- je e<|uia dežela pod solncem. da zenici na Spod. Štajerskem.'se uspešno kmetnje v vsaki v -ti n pol letom je bil .kmetijstva, ker tukaj dobiš vse
Orkney otočje.
j V srplošin nt se malo ve vr
za
Pred dvoma ?n pol letom ji* bil ( kmetij-.: v a, ker tukaj dobiš v Isatpiah. Wash., in od tam se pridelke severa iu skoro vse juga, je preselil v Pittsbuirg. Kansas, ki usjx*šno rastejo in o h rode. Tu-Pr osi m cenjene rojake, če kilo kaj je eciin kraj, da raste vse vrve za njegov naslov, da ga mi ste sadja, čez vse fino grozdje ter naznani, ali naj se pa sam ogla-jvsake vrste ja-gode. si. — Casper Slapnik. !»ox 122. Na tisoči- akrov psi-niee, k un-Hess-mer, Pa.	flb-18—7 ,ze. detelje, Trave, ovsa, pe.-nii.t-.
'jnavadnega m sk-idkega krompir NAZNANILO.	tja- solnčar :<•, buč, dinj, pa vole, ri-
V.seni čkuKiin društva sv. Bar ža, na tisoče vrst najrazličnejšega
InkVr t t " V T najstan.jših in	najboljših praktik ov.,, da je Orkney otočje, ka- ,,arp št. 71 v dohnstownu. Pa.. soWlnefru drevja,
i Iu kt iv no kot je bila v i-asu, ko jo TWli i^na^.-.j	t , ■ - . . - . . i .
ie bil a>revzel v tem -id-lien-' •	|t<'r° silWitra 'lo1 1,1 tem potom naznanja, da je inlo in vse to sedaj lahko vitliš za
v1' , Scveda se Je	davilo pveil rim- Velike Britanije, v resnici le za- pPj (zs^dnji mesečni seji sklenjeno, moj denar, kajti vsakemu plačam
v-^ni«, sko<lobo poznalo pmlnosti IM, pol- stavni ^dmet, kot ima naprnner ,|a sr mwa vsak (,hjM vdelati j vožnjo, kaM-i kupi; istotako vsa-važnih pravil takozvanega mo- Ufk ,...1,	I . ..........i-i.- .................... , I,	,
Bil
lilot l jen
t.
prav
ilertiega pol jed'1st va
ne kultivaeije, križnega oranja, pos€,stnik zastavljalnice v svoji|,prihodnje .seje. Kdor se ne vdele kemu, kateri je videl d.v.eb
- ^'obokegn jesenskega oranja iu ,M»sesti uro suhega moža, ki se jcUj ),0 morjlI p]ačr«ti	v dru-'diti toliko pridelkov, ali da je vi-
, r: lra ^'"f11,*1', Ul*jplitvega s'pomladaitskega oranja.	začasiui ud tega koristnegai^veno blagajno. Torej vštevaj- del lopša polja na svetu.
tenzrvuta, ktdtivaeija ucobdeiatie Ve«lel<> ie tmli .1. i., -r-su-iivko' . .	.... , • ,
, , , ,	,. .	. i * 1 s	utii, tla je jesensko predmeta,	lo otočje je torej le
kot obdelane zcunlje. važnost tl(j-ll-t...vi-.. ;„	..	- v
... ... .	, . 1 o« a nje težke in puste zt-mlje ne- y^tav lieiio	in Norveška ie on:«
ma.-ih zn;r!i v sistemu splošnega. |ludllo p,»trebno.
|M>ljeilHLstva. 1	1 -* -
frauctutki vojni leta 1E7I «
>	I javilo tako/vano sploioo in
>	volilno pravico, ki pa je za-
Po je u\ enak
-tarela vspričo aedazijih razmer v V nemškem državnem u ve je ie pred rojno at i tiral o poouliU) m korenatu izpremembo t to w zavze in
UE
pa resii smrt.
I'otiesrecxy.i je mirna in blag:', duša Doma je iz vasi t]aberje pri Si-nežcčab; jf član 81)1*7 iu v^trajmi podporni člaoi Slov. pev. in izobr. društva *"lile<i*'.
To žabustno novico objavljani zato. da ('.vejo o tem dogodku ujeigovi številni znanci iu prijatelj1! \\ est Virgin iji in North Carolini Obljubim pa. ako bo po-nesrt "eaii preminul, tedaj bom ie podrubno poročal.
To je ena izmed mnogih slik današnjega družabnega reda.
I "mrl je naš rojak Frank Jakopič. Pokopali smo ga v soboto 14. julija.
Slovensko pevsko in izobraževalno društvo * Bled" priredi v nedHjo 2:1. julija na farmi rojaka Frank Zupančiča nad Conemaugh svoj piknik. Kakor je že navada, preskrbi "Bled" pri svojih priredit vaih vedno veselo zabavo, ta ko bo tudi na tam pikniku pre skrbljeno, da se ho občinstvo vse atr&nfcko zabavalo. Čisti preesta nek je namenjen za potne stroške pevcev, ki se bodo 2. soptembra vdeletžili koncerta Zveee jugoslovanskih pevskih društev v Cleve Ittuidu, Oiiio.
Pocdrav! Andrej Vidrieh.
ohranitev kemične vsebine girojil so bile nekatere izmeti stvari., tikajocih se farnier-stva, ki st> bile znane starini Uim-ljanom in Grkom. K svojim delom pa so prinesli še tnekaj več, česar se ini sploh nismo naučili, naimreč značaj, ki jih je napravil narodom največjih uspehov. (Irki in Kimljaui so tlosegli svoje uspehe s svojo temeljitostjo in vstraj-nostjo. Spoznali so, da ni aiikakih bljižnic v naravnem razvoju in da s«' ne inftre izpremeniti zakona kompenzacije.
Columella. Španec, ki je živel v drugesn stoletju j>red Kristoni, je rekel, da jt bil Cato, "ki je naučil poljedelstvo govoriti h«tin-ski", in znano dejstvo je. da sta Virgil in Varro spisala poljedelsko zgodovino dobe cesarja Avgusta. Marcus Tereaitius Varro katerega nap-ivljejo številni "najbolj modernim med starimi" in katerega je Kviutilij&n i meno vaj "najbolj učenim med Rimljani", se je iiičil poljedelstva preje kot katere druge stvari ter spisal svojo knjigo "De rerum Rust karu m" v svojem »isemdesctem letu.
Mark Poreij Cato, ki je ziura kot starejši Cato, je bil tip Rimljana, ki ga je pruizvedla najsi jajuejša doba rimske republike. Bil je on, ki je pokazal pravi vzrok, zakaj se znanstveno poljedelstvo pogosto tako slabo obnese, ko je rekel: — Mož ni odvisen od svoje zcurije za svoje življenje in obstanek, le pr^iogosto do-yoii; da postane njegova farma sredstvo njegovega trošenj* $iiutia»i ao imeli še feiifo vilo, ki je v odi ioni----"
Vrednost jekla.
.je
dežela, ki ima zastavni "t iket".
Pred dolgim časom je pripa dalo Orkney otočje, skupno s lleb-ri«li 11 a. zatpadni obali Škotske, Norveški. Po bitki pri Largs je otistopila Norveška slednje Skot-
Poroča se, da je Japonska volj- .
ne plošče.	za tono je toliko
kot nekaj nad 12 centov za funti in to je desetkrat več kot so sta-j le jeklene plošče pred vojno.
ski. Ln sicer proti
gotovemu pla-
„ 1 - t.i-- 1 i-- 1 - 1 1 iciLU -ujmu mars ici* letnemu tri-na plačati	za ladijske jekle- .	.
1	| but u 100 mark. la tribut, ki je
bil znani v izgodovini kot "Annual of Norway", se je moralo plačevati redno vsako leto. kajti v s!u-;'čaju. <la bi se ga .ne (plačalo, se je (določilo veliko globo, j Leta lJy7 se je združilo Nor-j veško. Švedsko in Dansko pod eno krono iti ko je postal Kristijan
lahko plačajo dvojno poaiudene cene za ta materij al. kajti v sedanjem času se mu sploh ne more določiti vrednosti. To so dnevi kot so bili oni, ko je stala letne-!
to naznanilo in pridite vsi!
Jolin Zupan, taljnik.
POZIV! $200 NAGRADE!
Sjioduj podpisani pozivi jam vse moje mufprobnike v La Salle, 111., Imperial. Pa., in drugod, da
Osebno imam 120. 80 in 40 akrov najfinejc zemlje, katera se lahko očisti in za katero gaa*ajitirani. da prvi pridelek jilr.ča zemljo. čiščenje in vsa poslopja. l'o-nudim jo poceni, ker imam sredstev jo častiti. Priložnost imaš.
pridejo s tehtnimi dokazi na dan »ObiŠT-i tukajšnje Slovence in Ču-karkoli vedo — nemoralnega, «> iVi[	s" »aredi v tej <lc-
koristolovstvu. zgraizanja in kaz-!^1'- Vsa zemlja je kanalizirami.
nivega vredno (razen gostilniške' Nn tLS'H" akmv zemli(i se J'* to nedeljske obrti, zaradi katere so ,eto P™d?l» kmetom iz lllinoisa, bili in so prizadeti vsi gostilni-' kateri prihajajo truinoma v nas
kraj za stalno življenje.
Povabim te na trgatev in na kozarec domačega vina. ki nisi pil
ška republika na višku svoje si'a-ve in ko je ena sama ladja, ki je* dospela varno iz Indije, napravila' dotienemu gospodarju in trgovcu ogromno premoženje. Taki so tudi danes dobički parobrodstva.
Ore pa še za večje stvari kot je
kralj teli združeuUi kraljestev, jt; zanemarjala Škotska plačevanje
JUVITO
M<K' — t" j«1 kar v«m manjka — ako niste s seboj zadovoljni — nimate u-, ,	. spehov. nimate dovolj moči za vsako
goli ciobfecek. Parobrodstvo v dneh all lial>Rlviti udobnti življenje.
po končani vojni bo pomenilo si-]	9 A
lo, silo posameznika in naroda.	t Bk
Sir Walter Raleigh pravi:	- 4
"Narod, ki kontrolira paro- m^' živahnost in vpelje je ^'VITO. ij,	. , ... A. ki ^a rabite. Ono je JUVITO. ki liaretli
brodstvo sveta, kontrolira svetov- ^ w ^^	ste Ustrajni
uo trgovino, kontrolira bogastvo in ^ m ^^^ pravih aioii fn.ve*e-sveta. Narod, ki kontrolira boga- Ija v življenju. JUVITO je naravno stvo sveta,	kontrolira svet' »lra vilo..JUVITO je predpis, ki vživ-
sam »»	i 1 ja kri in živce ter krepi moč* življenja
K.U6 pogosto hi ponavljali	' ^
te besede vsj)ričo ostrega me<lna-i roduega tekmovanja, ki bo sledi-
lo tej vojni? Ne bo zadostovalo
parnikov in Ladij, ki bi vozile po	T r
svetovnih morjUi. Parob^i rodi ne bodo prevažali blaga za druge, dokler ne bodo isadostUi svopm lastnin potrobarn i\ph
potrebe bodo po vojni vrC-
boljega. Pri nas ne bo nikoli suš*\ ObLšči nns! Ako ne rabiš zemlje, boš znal, kako živimo.
Vsa pisma pošljite na naslov: F. GRAM, (13-7—15-8) NAYT.OR, MO.
Ane Skal.
carji v iiasšem mestu J — zoper mojo osebo od rojstva mojih ko->*i do danes. Ako meni ne morete nič dokazati, pojdite še dva moja roda nazaj. Dokažite kaj nepoštenega o mojem ranjkem očetu in materi. Tudi za te som j;s'. ihI-govoren.
Moje življenje je odprta knjiga ; nisem klati vitez, danes tukaj, jutra tam. Rodil sem se v Dolinah št. 20, občina Toplice iui Dolenjskem, živel tam na očetovem domu iii v Novem mestu, ostalo četrt stoletja pa v niestu La SaHc,
Ml. Torej, lasallski ščurki, zahrbt- "Zdravje je gotova blaženost", pravi
ni mazačii, ki pošiljate zasebna, H- H. Von Schlick, edini tovarnar liol-
lažipodiia, obrekljiva pisma na'eareke~'a Krvnega taja. kateremu je
• .	_.	. .	I Ana Skal. 232 Marcy Ave., Brooklyn,
moje nasprotnike, tikajoče «e mo- x Y pisu'la gle(le& plsmo:
je osebe, sedaj «e va(m nudi lep.ij -sren«, se Van. zahvaljujem na Va-prilika. Pridite na dan s tehtnimi šem Bolgarskem Krvnem Čaju. kateri dokazi, pobite me moralično, zna v toliko jKipravii moje zdravje, da ven pa še dobite lepo nagrado!ne morem <»ovoij čuditi, kako po«ta-
♦200, da se bodete lahko še en- jan' UiU1 " dueni	,v m.?ji
1 ^ . ,.	.	^ , i sr»*«'i res skoro nevem kaj da tlelam.
krat na zrli za »moj novac! Dokleri ,, ... ... „ .
. . „	.	Kna velika skatlja Bolcarskega Krv-
ma .pa me ne dokažete, vas ime- neca	ki traja 5 m(.socev 7Jl 1
nujem obrekljive barabe, tatovi dolar, o Slcatelj za 5 dolarjev posije poštenih imen.
Dokler pa ne ho obljubljena nagrada izplačana, naj se pa nobeno človece ne zgraža in čudi, na se še upam v javnost.
*
Mft. Komi), &r., % F. D- 22,	La Saile, 111.
kamorkoli
Marvel Products Company,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, f A.
1
1
Ako bočete pošilja te v gotov iti, pošljite 10c. več.
GTiAS NAHODA. 16.JTJL. 1017.
@t
Jugoslovanska
0:
53
Katol. Jedoota
rJD
Inkorporirana dne 24. januarj* 1901 v državi Minn
sedež v ELY, MINN.
OXJLVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL BOVANSEK, H. F. D. No. 1, Cone-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALAXT, Box 10G, Pearl Ave., Lorain, Ohio.	.	7
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn-Blaffajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK: *
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
<JOHN GOUZE, Box 305, Elv, Minn.	X
ANTHONY MOTZ. 9641 Avenue "M", So. Chicago I1L JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash
LEONARD SLABODN1K, Box 480. Elv, Minn
MAT. POGOEELC, 7 W. Madison St., Room 6C5, Chicago, HL
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr.. 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R, Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
V«i dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošilja t ve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode ociralo.
Društveno glasilo: "G L A S NAROD A".
čaj za poskusnjo.
IS ČUDODELNIH RASTLIN ttv»mi aen-sacijoneln* zdravniška iznajdba — FATHER MOLLiNCElUEVCCA GLAS OVITEGA a AS T-LlNiKEGA ČAJA. — Ako i mat« revmatiztm, zaprtj«. nabito kri. no redni Ulodrc. glavobol, nerad » ledieah ali jetrah. pošljite na dopisnici svoj« ime in prejeli boate brezplačni zavitek. Naslov:
MOLLINGER MEDICINE CO.
21 MoOinsar Buldiac.
14 Eut Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa.
Dr. Strnad.
[
. 7.0
(Nadaljevanje).
In zopet j«* zahreščal:
—	Izvrstno, divno, — to j«' iiila kvarta, to!
l*ot«-m j«, nadaljeval:
—	Mili smo ž»» hotelu... »-j. piti mho trojno vino, pa le po-gbjt«-. i«rra vam, kot bi bila bas vstal« iz peruie... brez sledu!.. Divua ženska to, a nevarna kot nabita puška. Moj Bog!
M»*nda se j«* nečesa spomnil. — \ stal je, stopical k hlagajničarki iu zapored i/.piJ dva konjaka.
Marta in Strnad. ki j*- partijo iztriil.il. sta končala.
—	St«'kl«*nieo šampanjea! — je ukazala Marta ter priaedla k noji mizi. Tudi stotnik Klop se je približal; —-daj pa j»- že drobil samo: — Ho. be!...
• astniki pri taroku in Šahu so postali *elo glasni in prepirljivi. Pri/gali smo »i rigarete t- r pili.
—	(iospoda doktorja, nadejam ae. tla me tudi vidva kmalu [Kotita v moji vili, — je dejala bur-»ikozno.
—	/ veseljem, gospiea! — seni odgovoril za oba. — Pridruživa s*- ob pr\i priliki...
—	(iospod doktor, ali.jahate? — je vprašala Strnada.
—	Jaham. — je otlgovoril Str-
nad.
Ill
obrnila
j- k
—	NV, — sem odgovoril.
—	Skoda! A vozite s«* pa«" na l»ic ikljuf
—	Tudi ne. a prijatelj se vozi.
—	Ob, to je lepo! Delali bomo skupne izlete.
— ( ust mi bode! — je odvrnil Strnad. a videlo se mu je. <la mu je nevšeeno to povabilo ter da xavitla mene, ki ne znam ničesar.
—	Pa gotovo pridita, gospoda! — je dejala, potem pa pristavila:
—	I zvest no me obsojata rati i moje obleke in radi mojega nastopa ob tej uri. toda obljubila sem storiti to gospodu nadporoč-niku pl. Bloc k u. ki mi je podaril čisto belega, komaj dva decimetre dolgega pinea.
—	Kdo vam more kaj očitati* Svobodna »te! — je odvrnil Strnad 'tekam cinično pristavivši:
—	Odkar se je neka ruska kne ginja vozila ▼ gigerlski opravi na strehi dunajskega omnibusa, je postalo tako koetumovanje baje modno pri damah, ki se hote pri jednakih odnose jih zabavati. — Igralke so saeele. aristokratke pa jih seve posnemajo i v tem!
Govoril je a malomarnim glasom, kakor bi jo hotel tako še
lo glave; v kotu ust pa se ji je pet zazibal tisti porogljivi na I smeli, kakor bi hotela reči: I — Ti? — pa ti?
A le za trenotje; potem pa se je ozrla molče na eI«areto, ki jej je bila ugasnila. Hrzo se je nagnila k Strnadii ter jo prižigala ob njegovi, pri tem je pa globoko upilila svoje žarke oči v njegove;
črni njeni kodri, ki so gledali izpod graeijozno nazaj pomaknje ne eepit e. so mil pobožali čelo.
Stotnik Klop j.- potihnil tudi s svojim ho! ho! in sedaj je že smr-«-al z vsemi registri svojega nosu.
Marta je potegnila iz svojega žej>a nro:
—	Dve že? Treba iti!
Iu vstala je. šla k blagajničar-ki ter vmivši se dejala glasno:
—	i.aliko no«-. gosiMxlje
Častniki so planili na noj»e.
—	< aospiea. Ii že odhajati- ?
—	Vas I i čaka voz?
—	Ali ste ga naročili? — se j.* jzarogala ona. — Ko pridete do
kart. pozabite na vse! ■
—	Pardon, pardon!
In vsi so hiteli opasovat sab-i I Je. da bi šli iskat voz za lljo.
—	Hvala, g«M£podje ' Voz me
čaka pred hotelom in gospod nad i poročnik pl. Block bo tako ul ju-j den.^da...
—	Takoj, gospiea ! — je odgo-j voril uadporoenik ter izginil v j temi.
( astuiki s4» jo obstopili ter se poslavljali od nje vse vprek.
—	Nadejam se. da me kmalu posetite; sicer pa se vidimo pri repati na jezeru. Na svidenje! — je dejala, nudeč posamezniku svo jo ozko ročico, katero so poljub Ijali. P otem se je obrnila k nama :
—	Torej do svidenja v moji vili! —
Se jedenkrat je ponudila prijatelju desnico, njen pogled pa se mi je zdel fascinujoč nalik gadovemu pogledu, s katerim omami svojo žrtvo.
—	Gospiea. vaš ukaz sem izvršil. — je sporočil tedaj nadpo-ročnik pl. Block, ki se je bil vrnil z vozom.
—	Hvala!
Koketno je pokima!a~ na vse strani, poklonila se in. zavrtivši se na peti. brzo odšla iz kavarne. Caetuiki so drli k vratom in še ondi vikali:
—	Klanjam se! Poljubljam roko*...
Odpeljala se je. —
Tudi midva sva se poslovila od tovarišev ter šla.
—	Zanimiva ženska! — zinil sem, ko sva stopala že par minut nemo roka v roki.
—	Nesramniea! — je siknil
copvhiomt MARRI* 4 EWING, WAIH.
William L. Sibert,
ameriški jreneralni major.
Joeek mej to koketo in mojo Re-ziko. Ona je angelj! Lahko noč! — Lahko noč!
Ločila sva se vsak na svoj dom. IV.
, Jasno poletno nedeljsko popoldne je plelo svoje gorke sol učne žarke nad Vrbskitn jezerom, j Trumoma so hiteli ljudje od vseh strani peš. v kočijah, omni-luisih iu tramvajih* k temu bise-jru Korotana sreili hribov in lo-jrov. Kakor brušen kristal se je svetila jezerska površina, po kateri so se podili z zastavicami odi-čeni lahni čolni: v njih pa so se-;dele svetlo oblečene gospiee v širokih slamnikih in gospodiči na-gili rok in meč. v tesnih belih ali marogastih plavalnih oblekah.
Sedaj pa sedaj je prihropel iri prišumel parnik, na «-egar krovu se je kar trlo izletnikov in pred katerim so s» razbegnile ladjice in čolniči kot piščanci. kadar se pojavi nad njihovimi glavami u-jedna ptica.
Veslaški in plavaški klub "Albatros". ki ima poleg ''vojaškega kopališka služeeega splošni porabi. svojo kolibo, je priredil da rtev regjito. ladjice so švigale sem ter tja. varno in oprezno se izogiba je druga drugi.
Na obrežju in na pomolu j** jro-mazelo v«-s«-Jo kramljajočih rado-jvedncžev: po strehah in ograjah kopal i v'a pa je kričala in vikala razposajena dečad.
V ženskem oddelku je bilo ne (navadno živahno. Na terasi, odprti proti jezeru, so s.- izpreha-jale skupine glasno čebljajočih dam. koketno -e opletluje v modrih pik;intnih kostuTiiih. ki so tesno objemali njihova telesca, idočim so s,, svetila njihova gola j ramena iu naga bela nW-a nalik 'niraiuomim udom oltarskih ki-! po v.
Tudi damam je izr^lno •rfMlila prijetna, ne prežjroča gorkot*. iu le one. katerim je neprijazna n-s(*ia naklonila medlo, suhotno ti>-ali pa jih je oblagodarila 7. ii" graeijozno bujnostjo. so »» zavi-j jale v široke rjuhe ali do tal se-j gajoče plašče.
Kakor na mravljišču so t«-kale sem ter tja: nekatere so se /.vera-|Ie in pretegovale po terasnih drobili nad vodo: druge so skakale raz prožne deske na glavo ali na noge v vodo, vriače in kriče nalik vrabcem v prosu: tretje so plavale. da se je videla le čipkasta čepica nad vodo.
Bil je gorak. svetel dan. poln življenja in radosti.
(Dalje prihodnjič).
ISfie se 1000 Majwjev
pri Waltersburg Coke Co., AValtersburg. Fayette Co., Penna.
Premog je 9 čevljev visok, ni vode. plina, slatav majnarji zaslužijo od 6 do 8 dolarjev na dan, toda lahko tudi več kdor hoče.
Pri nas jih je več. ki delajo nad deset let. To pove. da so dobri. Potrebujehio koksarje in splošne delavce. Plačamo bolje kot kte-rakoli družba v deželi.
Za nadaljua pojasnila pišite ali pa pridite pripravljeni za delo k forma-nu:
JOSEPH DOROTDfSKY, altersburg Coke Comp., Wmlteraburs. Pa.
Penmylvanaka želenim voii al
BoJaki
Nova sila Kitajske - Kitajska sama.
TJerieraeije Evropejcev in Arac-i-ikam-e\ so bile vajene zreti na Kit:ijtsko kot na predmet pK-ina inenarodne diploiuatične igre, kot na icno maso, ki h* čaka. da po-|stane plon tega ali onega, j Stoletja -miru so spravila kitaj-jski narod, ik je bil nekoč kionir na jMulju umetnosti iu znanosti, lite stalLs^-e pasivne potrpey.Ijivo-j sti. V mislih sveta je bila Kitajska le predmet napadov in okori-sfevanj. Nol>en evropski državnik ni dcvxlaj vprašal: "Kiij bo pa storila Kitajska.'" Zaničevanje sveta se lahko spravi v en stavek, in sicer v vprašanje; '"Kaj se bo storilo s Kitajsko?"
Leta 1912 ;>a je pokazala Ki-lajska naenkrat nepričakovano ! iJiiciativo. Nevrjetno je postalo ko se je strmoglavilo ilandžu dinastijo ter je vstal kot ptič Fe-niks državni ustroj republikanske Kitajske.
Leta lfH.l je dobila ta kitajska republika značaj trajmusti /. izvolitvijo Juau iši-kaja predsedni-kom nove republike. Za^iadni j svet ]>a na.jbr/e ni zrl resno na t<-i republiko.
Leta lt»15 se je vjjrizorilo sra-|iii.Miio i<rro, k«, se je ponudilo Ju-an Si-kaju od strani par priliz-, njen cev cesarski prestol ter ga po-S vabilo, naj prevzame vlado cesarja. J umi Si-kaj pa jc to odklonil, a v zadnjetn času je vse karalo. !<la bo padla Kitajska ztrpet poti jarem Mandžu dinastije.
Posegli pa so vmes dogodki z naravnost presenetljivo naglico. Kitajsko javno mnenje je bilo ta-koj proti nameravani izpremembi stvari. Iu to ljudsko razj>oloženje je vredno analize.
Javno mnenje je taki> stalno i<t»t Kitaj>ka sama. Pri številnih krizah v kitajskih zadevali je na-"'o javno mnenje svoj izraz v boj-j kotu. lio-jkot je oro/.je pasivnega »dpora. In vse evropske oblasti, ii so imele svoje interese na Ki-iajskcui. so občutile ostJo rezih jiinra orožja in to v več kot eni j priliki. Najbolj [»;» «a je občutil;; ! Jap« ritskit.
lia^orožciis kot je bila vsb*d j pačiličuega mzjjolo^nja, vsled <aterega je prišel vojak na najnižjo .s4H-ijaln«. Ntm>jij<>. je Kitajska kljub temu zopet iu zopet p»»-vzročala veliko šk<»do svojim lia-^>rotnik(nm s tem. tla da je ob gobovih časih prekinila vse trgovske zv< ze z enim ali drugim teli narodov. Narotl. ki je zaničeval proft->ioiieliio vojaško obrt. je idaril in sicer močno udaril a. o-rožjeiu trgovine. Kitajska jc rek-a svojim sovražnikom; "Nočen, tržiti z vami."' To pretil jo pa se je izvedlo tako soglasno in tako popolno, da je bilo iz te popolnosti lahko sklepati na veliko orga-nizatoričiio zmožnost kitajskega naroda.
Bila je to sila javnega mnenja, ki se je kazala v naravnost <prese-netljivi luči, ko se jc vprizorilo od strani pristašev Juau Si-kaja po skus, da ga proglasijo cesarjem Provinca Junan je bila vmlitelji ca v opoziciji pvoii temu nazad njiiškemu koraku. Sledile eo dni ge južne province in v marcu le ta 1916 se je uklonil Juau ši-kaj pf>velju javnega mnenja. Objav je iiirto. da je kitajska republika zopet ustanovljena, oziroma ob novljena.
Ista sila javnega mnenja, ki je prisilila Juan Ši-kaja. <la se jc odpovedal prestolu, je uničila t« dj drugi poskus, da se zopet usta novi, oziroma rcstaivrira. cewar M vo. Pred j>ar dnevi .se je poro čalo, da so se izjalovili poskusi da se zopeit posadi na prestol rnla dega cesarja Hsun-Tiuiga, katerega se je ziapodrfo s prestola, tem času pa jc bila naloga veliko lažja, kot pa je bila v času, ko jt bil nastopil Juan Si-kaj.
Zatrdil o, da bo kitajska repuib lika obstajala še naprej, je dogodek svetovnega pomena. To namreč zagotovilo moralne sile kitajskega naroda. Moralna sila pa je pričetek fizične aH telesne
Prebivalstvo Kitajske se ceni na 400 miljonov duš. To je štiri krat toliko kot znaša prebivalstvo Združenih držav, desetkrat toliko kot. prebivalstvo Anglije in Irske in skoro osemkrat toliko kot zaiaša prebivalstvo Japonske.
To prebivalstvo pa je človeški materijal prve vrste. Japonsko delo je dobro, a kitajsko delo ga še veliko prekaša. Kitajski kmet je neumoren delavec, kitajski rokodelec pa je naravnost čudo. kajti.z veliko vestnostjo in vnemo je zaposlen po štirinajst do šestnajst- ur na dan im to 365 dni na leto. Kitajski umetnik kaže veliko indidualnoat ter poleg tega še neizmerno potrpežljivost in zmožnost prilagodeaija.
C'e se. do*la še veJiko poteneijcl-no iiulusti ijalno silo naroda ter velike materij al ne vire dežele, — premog, petrolej, železno rudo, bombaž, baker in cink, — je lahko umevno, kak razvoj čaka Kitajske v kratkem času.
Tajeli skladi železne rude, nahajajoči se v bližini Haukova, sc med najbogatejšimi na svetu. Kaiping premogovni rudniki pro izvajajo na dan TKJOO ton premo ga. V Semsi in gorenjih provin-eah Jangtse se je našlo petrolej-ske zaloge, vsled karterih je postala Kitajska neodvisna od ameriške Standard Oil družbe.
To pa je le materijalno orodje narodne sile. — kurivo za iprorz-vajanje enei-žije, železarn ruda, da se jo izpremeni v stroje in neomejena zaloga dela. Vse to troje pa je najti v eni sami deželi. Velikanske prednosti take skupnosti vseh virov je najboljše razumeti, če se pomisli, da mora Anglija jmportirati surovi bombaž za svo-evetočo iiKlustrijo v Lan-ca-sinre iz prek mors k ili krajev, da mora Japonska intportirati svoj premor in železo iz Kitajske, da so vse velike industrijalne dežele v Ivvropi prisiljeaie importirati dH svojih živil iz Amerike in Rusije.
Z edino izjemo Amerike je Kitajska edina dežela na svetu, ki je ! aJ i k o navezana sama nase ter ni v ničemur odvisna od drugih. Ce bi se zaprlo vsako pristanišče ter vse meje Kitajske, bi imela slednja v okrožju svojih lastnih meji vse. kar potrebuje za svojo narodno eksistenco.
Organizacija človeških in ma-terijalnih virov Kitajske bi iir.ela posledico, tla bi se ustvarilo iimj-bolj mogiM^no industrijalno enolo -ia svetu, kar jih je kdaj obstajalo ali jih bo.
Ali se bo pustila Kitajska še nadalje izrabljati od strani bele-ua moža in <h! strani podjetnih Japoncev? Ali bo Še nadalje neomejeno trpela nioiiopolizacijo Tajeh rutbiinskih skladov v korist Japonski? Ali bo dovolila š:> :iadalje, d;i bodo Angleži izrabljali Kaiping premogovnike '
Japonska je že iztii*ada Nemčijo iz Hungsan premogovnikov v SantiiBLgu. Ali se bo dovolilo Japonski, da nastopi mesto Nemčije kot izkoriščevalka Kitajske v tem delu republike?
Dokaz sile demokracije z mučenjem zadnjega nazadnjaškega gibanja bi morda kazal, da se je Kitajska prebudila, da je pričela pod vplivom zajradne civilizacij? spoznavati možnosti velikanskega razvoja Kitajske. Drevo demo ki ■acije se je globoko/ zasadilo v kitajsko zemljo. Sadovi tega dre-vt«a pa bodo kot so bili v vseh demokracijah, — spetenavanje samega sebe ter konee \sake zunanje kontrole.
Prebujena in čuječa Japonska je sanjala sijajen sen industrijal nih osvojitev. Skozi zadnjih petindvajset let so japonski državniki proglašali, da je obvladanje Kitajske txi strani Japonske bistveno za zgraditev velikega ekonomskega in industrij al nega poslopja Japonske- Japonska niti ne skriva svojih namenov, da hoče mobilizirati 400 miljonov kitajskega naroda ter neomejene rudninske zaloge Kitajske v japonske »vrhe.
Ali se bo Kitajska mirno udala v* ta načrt Japoncev i Ali pa bo morda proglasila novo Monroe doktrino: 4 "Kitajsko za Kitaj ee"?
Zadnji dogodki v zgodovini Kitajske kažejo, da se je uvedlo nov deinfftt v rešitev kitajskega vprašanja. Ta element pa jc Kitajska sama.
D oči m gubanei ta stari svet be lega moža svoje čelo v naporu, da reši kitajsko vprašanje, je Kitaj ska na najboljši poti, da ga reši sama zase. Rešila pa ga bo na na čin, ki se ne bo tikal le Azije, temveč tudi oceuilja in sveta belega
Lahko se ozdravite
Ako ste bolni, pridite k meni.
Jaz imam najfinejše aparate za zdramiti vsako bolezen.
PREISKAVA Z X-ŽARKI.
Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne,
Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen,
Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe,
Jaz imam sam leke in laboratorij.
Jaz rabim le pravi Neosalvarsan, 914 in G06,
Jaz ozdravim, ako drugI ne morejo Začudili se boste, kako hitro.boste ozdravljeni. Jaz sem špeeialist z večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas.
ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Posvetovanje in nasvet zastonj.
PROF. DOCTOR SLOAN
Specialist
UKADNE UBE: •k Jelavsikih 9. zj. d« 8 zaečer
•h mMimk »i 10. d. I »rt. 408 SIXTH AVENUE
Cor. Smilhfield St. PITTSBURGH, PA.
Nevarni balkanski moskiti.
Moskiti, ki prenašajo malarijo ali nneno mrzlico, so v resnici nevarni sovražniki na Balkanu. Preteklo leto niso zavezniške čete na Balkanu še . poznale, kaj zna pravzaprav učiniti ta macedonski mo-skito. Posledica tejra je bila. <la je bial polovica mož izven akcije radi malarije.
Tekom neke dobe se je poslalo več mož domov kot invalide kot Pa jih je prihajalo z ladjami. Po ročalo se je o bataljonih, ki so imeli 7r> odstotkov svojega vojaštva bolnih na malariji. Bile so kompanije v katerih je bilo le pet mož s;>os'jImih za službo. Zdravi ljudje so stražili za kope, d očim so bolniki stokali v jamah. Kljub temu pa so bolniki stopili v akcijo, kadar jc izvršil sovražnik kak napad.
t'elo sredi zime je bilo videti rmenolične mo/.p, ki so se opotekli po monastirski cesti proti kaki bližnji bolnici. Včasih so rabili celi dan da so premerili pot petih milj. ^edaj so se razmere izboljšale, a malarija bo še vedno obstojala, dokler se Maeedonije ne iz>uši kot se je naprimer Panamo.
|bil "Goebem* zadet, kakor tudi idrusre sovražne lad je. Nastale so na I njih velike razstrelbe in videti je I bilo več požarov.
Rezerve z juga. London. Anprlija, 13. julija. — j V namenu, da bi zavstavili rusko | prodiranje, so Avstrijci in Nemci jf.| poslali mnojro vojaštva z laške iu ruraunske fronte. Nemške in avstrijske čete pa se še vedno umikajo in civilno prebivalstvo iz o-kolice Lvova in Stri j a beži proti irorskim prelazom, ki peljejo na O-srrsko.
Bombardiianje Carigrada.
London, Anglija. 12. julija. — Anjrleški vojni urad pt»roča, tla so zavezniški zrakoplovci bombanU rali turš'ko brodovje v Carigradu Bombe so vrgli na križarko 'Sultan Selim", ki je bila prej nemšH križarka **Goeben?r. Ako je bila ka.i poškodovana, se ne ve.
Bombardirali so tudi vojni lira d, ki je bil. kakor pravijo anjrleški zrakoplovci, zadet. Poročilo se srlasi: Vice-admiral sredozemskega bro-dovja j** poslal poročilo, tla so v pondeljek zvečer anjrleški letalci napadli turško in zavezniško bro-lovje, ki je zasidrano pri Cari«rra-In v Zlatem roirn.
Ko so dognali, kje .se nahajb 'Goeben". t>koli katerega so bile bojne latije in podmorski čolni, so jra pričeli bombardirati z višine 800 metrov. Opazilo se jc, da jc
Listnica uredništva.
F. H., Mannz, Pa. — po zadnji odločbi predsednika Wilson a oni
tujci, ki še niso ame-riški državljani. ali pa če imajo prvi državljanski papir, ik- bodo klicani v vojaško službo. Zgla>iti j>a morate, kakor zahteva vlada, v-.eeuo pri pristojni oblasti.
IŠČE SE
več mož za sekanje kemikalnih drv za <»ray ('hemir-al Co. Lep mlad les brez vrhov in grmov. Dobra hrana in plača. Za nadalj-na pojasnila pišite na:
Frank <brzina, n. F. D. -i.	Coudesport. Pi.
Kje je Francoz?
Napoleon III. je včeraj ored 47. leti napovedal Nemčiji vofno, 15. ju. lija 1870.
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica	-yj.
(Regiment po cesti gre	i dC
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni bflo ir
(Divja rožica	I DC
E 3260 (Škrjanček poje žvrgoli -jr (Slišala sem ptičko pet1	"D«
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži l5c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
Se priporoča Vas rojak: IVAN PAJK, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa.



-



s ,
s
ILOyiRBIO
	i i		
podp. društvo		L®J	svets Barbara
	(!		i
		1 l	
ZA ZEDDf JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE, , Sadoi: FOREST CITY, PA.
/ iMifflf—> 4m 21. Jamarja IMS v Mail reunsiltsrta.
GLAVNI URADNIKI:
Pradndalk i F. 8. TArCHF.H, «74 AHatjr Ave., Bork Sprtega, Wy«, Pod predsednik: JAKOB DOIJRNC, box 181, Broucbtoa, Pa. Tsjnik: f RANK PAVIXJVClC, box 647, Forest City, Pa. Pookoini tajnik: AVGUST GOSTlfiA, box 310, Forest City, Pa. Bla*sjnik: JOSIP MARINČlC, 5806 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. PoMMrtai blagajnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2, box 11%, Bridgeport,
NADZORNI ODBOR:
Prsdsednlk aads. odbora: JOSIP PETERNEL, box Mt, WUlolk, Pa. I. aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box (S5, Burdlne. Pa. L aadaornlk: IVAN GROŠEU, 886 E. 137tU St, Cleveland, Okla.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R. Mineral, L porotnik: FRANC TEROPClC, R. F. D. No. 3, box 14«, Fort Smith. Ark, I. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14tb St. Springfield. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Pf. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Oblo St. Pittsburgh, Pa.
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt S t. New York, R. Ti
Cenjena drnfltva, oziroma njlb uradniki so naprofienl potil Jati vse do-pise direktno na gtsrnegn tajniks in nikskor dragega. Denar naj se pa po-Kija edino potom pattnlh, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na nailov: Frank PavlovČiC, Farmerr * Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju, da opazijo dm At veni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, da as samore napako popraviti.
GLAS NARODA. 16. JTTL. 191T.
GERSTAECKER:
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
28
(Nadaljevanje).
Medtem se je približal Ed<?eworth s puško na rami.
Kaj pa hočete s puško* — Ali boste streljali
Najbolj srečen in zadovoljen
H alio, stari!
vraneT
—	Brez puške ne morem biti. -sem. če jo imam noč m dan pri sebi.
—	Toda meffla ji bo škodovala. — Smodnik se bo čisto zmočil.
—	zato — je odvrnil staree. — Hej, Bob-Roy! — Poklici se druge. — \ meffli ne moremo nikamor, najboljše je, če že zdaj pristanemo.
—	Kako* — Zdaj da bi pristali? — je odvrnil Blaekfoot. — i\ rniar Bili pravi, da nam ne preti nobena nevarnost.
—	.laz nočem čakati, da bi nam pretila kaka nevarnost.
—	Kako to? — Jaz ne vem. kaj nameravate?
—	.laz bom vse tako uredil, da bo vse prav. — Saj je vendar \se«o. če plujemo še nekaj časa ali če se zsdaj vstavimo.
Med tem so prišli na krov
drogove.
—	Hudič, kaj pa delate? — je zakričal re* spraviti ladjo na peščino?
—	Nikar se ne bojte. Bili. — mu je odvrnil staree Medtem je pristopil Blaekfoot rekoč:
_ Veste kaj, gospod, s časom se pa ne smemo tako igrati. Jutri moram imeti tovor že v skladišču
čt je. —
mornarji iu pripravili svoje dolge krmar. — Ali hočete
t'e nočete, ne bo kup-
23.
GEORGINA. — KELLY IN ZAMOREC.
Tistega večera, ko je bil Kelly v knemi "Pri sivem medvedu" je stopicala Georgina nemirno po svoji sobi na otoku.
Včasih je malo postala pri oknu in poslušala.
Oči lepe ženske so žarele v jezi in nezadovoljnosti. — Njene ustnice so bile stisnjene, obrvi so se ji skoraj dotikale .nad nosom.
Kelly je bil odšel v četrtek zjutraj in se od onega časa ni več vrnil.
Vrnil se pa tudi ni mestie Olvo, katerega je poslala za njim.
Kaj je temu vzrok?
Oblečena je bila v belo, skoraj prozorno obleko. — Lase je imela razpletene, obuta je bila v lahke bele šolne.
Naenkrat je stopila k vratom in jih sunkoma odprla.
Najprej je srečala Petra in ga vprašala:
—	Kje je Olyo?
Brazgdtinar se je prestopal z ene noge na drugo, ne/kaj časa se je obotavljal in slednjič odvrnil:
—	Ne vem.
—	Človek, govori! — Vprašam te, kje je Olyo?
—	Ne vem, saj sem vam že povedal — je odvrnil Peter. — Jaz sem ves gozd! preiskal, pa ga nisem mogel najti.
—	V gozdu si ga iskal? — Zakaj si ga. iskal v gozdu? — Nje ga ni v goadu, on mora biti v mestu. — Zakaj si ga iskal po gozdu?
—	Zato, ker ga v mestu ni bilo. — Nekje že mora biti, toda v gozdu ga ni.
—	Kaj pa v vodi, Peter? — V vodi — je zašepetala krasna žen ska s komaj slišnim glasom.—
—	V vodi? — se je začudil Peter. — Kako ste vendar prišli na to?
Georgina, ki je opazila njegov pogled, je vztrepetala po vsem telesu rekoč:
—	Torej si ga našel v vodi? — Povej, če si ga našel?
—	Ne, nisem ga našel. — Tudi v vodi ne — je odvrnil Peter.
—	Torej ga nisi iskal v vodi f — Gotovo kaj slutiš, gotovo misliš, da bi ga našel tam? — Govori vendar, govori! — Prostim te!
—	V vodi? — Neumnost! — Zakaj bi ga iskal v vodi? — Harris je le mislil....
—	Kaj je mislil Harris? — Peter, povej mi, kaj je mislil?
:— Harris misli, da deček sploh ni dospel na breg. — Videl je
čoln, ki se je približal bregu in bi rad govoril z dečkom. — Pa ga ni bilo.
—Olyo se je gotovo skril.
—	To je tudi Harris mislil, pa se mu je čudno zdelo, kajti zamorec se je prehitro vrnil. — In potem so tudi nekaj videli na vodi.
—	Kaj so videli na vodi? — jev praševala Georgina s tresočim glasom.
—	Nekaj krvi je bilo in klobuk. — Toda, kaj bi pravil.
Georgina se je tako tresla, da se je morala oprijeti bližnjega
debla.
(Dalje prihodnjič).
Iščem svoja prijatelja JOSIPA	DAROVI
JEŠELtNIK, podomače PUŽE, za nesrečno družino J. Zupana* in JOSIPA WIDERWOHL iz	Grove City, Pa.
Drage. Oba prosim, da se mi Društvo Marija« Pomagaj št. 79 fcim prej javita, — Ed. R. Turk, KSKJ v Waukt^anu, 111., je po P. O. Box 144, Lyons, Ga. slalo po tajniku Johnu Zalarju (3-17—7)	«ek za $5.
DR. ROSENTHAL,

622 PENN AVE, PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let Ako Imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapa vi* co. Izgubo semena, bolno kri, nervoznost, ie-lodec, ledice, mažulji, revmatisem In druga bolezni, uprašajte za nasvet Dr. Bosenthala In povedal vam bo če ste ozdravljivi
POSEBNA PONUDBA za kratek črna Je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni a zdravljenjem vam vrnem dva dolarja.
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki Jih dobi is Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On iell zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Pcnn Ave., Pittsburgh, Pa.
Uradna tmrtedcMko od 9. zjutraj do 6. svete. Ob nadaljafc od 10. zjutraj dol. p—nlilai Govori ao •lovoMko.	No odnvf po aoitl.
Ob feotrtkih io sobotah od 9. cjatraj do 8.
Izrcfito io obdrži to to objav
—	Ej. o morati ni za^krat nobenega govora. — Meni ni ve
I »ko za tovor. — Ce ga vain ne prodam, ga bom prodal komu drugemu.
—	Kaj vara je mož? — To vendar ni med trgovci navada, -
—	.laz imam tako navado, za druge se pa ne menim.
—	Toda ve« tovor ni vreden niti enega centa, če ga jaz ne odkupim.
Motite se gospod. — Zelo se motite. — Blago, ki ga imam na ladji. ne bo izgubilo svoje vrednosti.
—	Saj ne rečem, da blago ni toliko vredno. — Pravim le, da me-m ne koristi nič, če ga ne bom imel že jutri v skladišču.
—	Kakor veste, gospod, meni je vseeno. — Ce vi ne boste kupili, bo kupil kdo drug.
Blaekfoot je zacepetal z nogo in stopil k krmarju rekoč:
Lepo vas prosim, nikar ne poslušajte tega starega norca. — Na-pravite po svojem premisleku in prevdarku.
Edgeaorth je medtem pridobil vse mornarje na svojo stran. Pritiravili so vrv in droge.
—	V desetih minutah bomo pri otoku — je rekel Bili Pazite ! — Naj se še tako pripravljajo, nobena stvar na svetu jih ne more reiiti.
—	Vstavite! — Vstavite! — je zakričal starec.
Bili se ni zmenil za povelje.
—	Hej, Bob, stopite k krmilu!
Mornarji so se približali k krmarju in obstopili Edgewortha, ki je imel puško v rokah.
Krmar Bili je divje pogledal, zaklel iu zakričal:
—	Čakaj pea, zdaj si v mojih rokah. — Tvojemu sinu sem pomagal na drugi svet, zdaj bom pa še tebi.
Po teh besedah je planil na starea ki mu skušal izviti orožje.
Na krovu je nastala silna borba. — Mornarji so priskočili star cu na pomoč in kmalo zvezali krmarja.
Ker je tudi Blaekfoot stopil na krmarjevo stran, so zvezali tudi njega. — Oba so spravili v dolenji prostor, kjer so bile xaloge.
Takoj zatem se je pa oglasil iz teme glas:
—	Brod, a h o j!	^
Nikdo na krovu nI odgovoril.
—	Brod, ahoj! — je ponovil tujec še enkrat. — BiH. kaj pa delti! — Kje ti bil f
Pri krmilu je stal Bob. — Sam ni vedeL kaj se je zgodilo, eno mu jo p« narekovala neka slutnja, da ne sme naprej.
Z veliko težavo je obrnil brod. — Krmilo je ječalo, mornarji so
SSS PENN AVK,
SLOVENSKI ZDRAVNIK
PITTSBURGH, PA.
.Pr. j?, "»j-tofoflu mlovonokl zdravnik, i poda Mat v Pitta ^•irfc^ ^^o?™^*? r «Jr*vljanju tajalh Mika bolmi
pridi t« ia iztUtil
dr. prof. izpadanji
kri. NaCakaita. kar tal
»hajavoo nI Itlfo la tudi vaa drog« m. To boloznl zdmvim " ~
u
vnajkrnjl
hitro opazita, dn vaa sonohoio Čakajte, tmmrmt pridite in jaa vom Job«oSoi .	Sušoajoeovi. ki vndiis motanrja, i
HvdraooloaU vodaaioa. kilo.adim^ v W orafa ia afear bmV__
.	«*hurja. ki,povzročijo boWino v križu ia Mtot>7iMk tnd »rl
ga^twtorwgc. baloOni. eiMbazbifli ■_ U aaotaaajo Tiiod noiiate krvi. ozdravi« v kratko« Cnan In ni
Uradno aro: od » do & Ob a »daljah ad ». do a
POSTANITE IDELN1ČAR
MARVEL PRODUCTS COMPANY
izdelovatelji in razšiljatelji,
GUSOVITEGA BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA
Eden naših klijentov, ki je delničar tega na-vredujočega podjetja potrebuje denar in hoče takoj prodati za $1000.00 svojih delnic.
Redka prilika postati deležen bogastva, ki ga daje zdaj glasoviti Bolgarski Krvni Čaj delničarjem te družbe.
NAPREDEK JE VSAK DAN VEČJI.
Dividende so bile za lansko leto po SEDEM (70D ODSTOTKOV, ali skoro dvakrat toliko kot plačajo hranilnice na uloge.
Požurite se ako hočete lastovati nekaj delnic
BOLGARSKEGA KRVNEGA
ČAJA
Delnice so po $50.00 vsaka in mi prodamo eno ali več poedincem.
The Denes, Kepecs and Greenbaum Co., Inc.,
402 Magee Building,
PITTSBURGH, PA.
Izrezi te kupon in ga pošljite z moneyordrom ali gotovim denarjem v priporočenem pismu na gori navedeni naslov.
Dsnes, Kopecs and Greenbaum Co., Inc. 402 Magee Building
Pittsburgh, Pa. ............19..
Gospodje:
S tem podpišem za .... delnic BULGARIAN BLOOD TEA STOCK, po $50.00 vsaka delnica, za
kar prilagam .......................... dolarjev
za plačilo.
Podpis ..............................
hišna štev. in cesta. ...................
mesto ...............................•
Veliki vojni atlas
▼ojslnoooh se evropskih drža? in pa ko-kmijsldh posestev vseh veleti.
Obtega 11 ranih zemljevidov«
CEHA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO OKLI STOOPS $1.50. MHO STENSKO KAPO, NA ENI STRANI ZJS-DXNJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OBIJ SVET, GINA fl ffft.
ZEMLJEVID PRIMORSKS, KRANJSKE IN DAL. MAGIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO. — GENA JE 16 CENTOV.
pofljtttaa:
NAZNANILO.
Slovensko uniformirano podporno diruštvo "Baron Vega" v Clevelamdn, Ohio, je sklenilo pri zadnji redmi mese»5ni seji, da ne i pobira dva meseca julij in avgust nobene pristopnine. Torej zdaj je prilika vsakemu rojaku, ki še ni v kakem aLi pa samo enem društvu. da pristopi, ker je brez pristopnine. Vsakdo se lahko zavaruje eaa slučaj podpore v bolezni ali pa za smrtnino. Ta dva meseca «ta julij in ipa avgust. Rojakom povem, da kdor se bo vpisal, bo gotovo zadovoljen.
Z ibratskim pozdravom
Tony Grmovšek, tajnik. (16—7&2—8) Collinwood, O
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsylvaniji itn West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal maš rojak
Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo Šli na roke.
S spoštovanjem
Upravništvo "G4as Naroda".
Slovenic Pnbfishing Cmnpany
S	IIVT^KI,
ŽELIM DOBITI
poštenega človeka za izvažanje blaga. Znati mora pisati in računati; nič zato, če je tudi že bolj prileten. Za izurjenega moža je dobra plača in stalno delo. Oglasite se pri:
John Možina, 1039 Prescott St., Cor. U. St., (11-17—7) North Chicago, I1L
Br. LOIENZi
HARMONIKE ^
bodisi kakrinekoH vrste ladelujsn Is popravljam po nsinliJUi cenah, • delo trpežno In zanesljivo. V poprsro zanesljivo vsakdo pofflje, ker sob Is nad 18 let tukaj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korino kdo sahtevs. bres nsdsljnlh
vprsianj.	__
JOHN VKNZKU ltl7 East (2nd St, Cleveland. Okle,
NAZNANILO.
Cenjenim rojaksm t državi Minnesoti, naznanjamo, da jib bo kratkem obiskal nai zastopnik
3 dMVM Sd R
tel. m ante. T ] «i l depeMae 4« a ne «10 do* dol
Mr. Jaako PMOdo,
ki je poobhičen sprejemati naročnino » "Glu Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On jo pred leti £e večkrat prepotoval države, v katerih so naH rojaki naseljeni in je povsod dobro posnan. —. Upati je, da mn bodo ili rojaki v vatb
\