Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 Itr., če se tiska lkrat, » >i ii - » 5) 1| ii ^ "i Pii večkratnem tiskanji sa cena primerno zmanjša. Roko pUl se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracij«) in ekspedieija na Dunajski eesti »t. 15 v Medija-tovi hisi, II. nadstropji. Politimi lisi zaslomsii mM Po pošti prejeman veli* : Za ceio ieto . 10 jri. — kr. ta pmieta . . o ., — ,, ta četrt ieta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za ceio ieto . . 3 ji. -40 kr ca bui iet». . » „ 20 „ ca i;etrt ista 5 ,, * :0 ,. V Linbliani :\n iiom cošilan veiia ter. več r.a letr. VredniStvo je Florijans ulite št. 44. izhaia do trikra ua tedt-sicer v torek, cetrteK m Pozor! Tm ina, ki je ležala nad pogovori vladarjev v Gdanskem, pričenja se pečati umikati in svetleje postaja. Mi smo precej prvi dan rekli, da se bo morda šlo za tisti delež od turške zapuščine, ki ga Nemčija ni še dob la, in ta gotovo ne bo hotela brez njega ostati. V istem mnenji nas potrjuje prof. Steiu, ki v „Pressi" od srede razpravlja ro vprašanje, ter meni, da se gre v prvi vrsti za gospodovo v srednjem ali medzemskem morji. Berlinska dogodba zagotovlja to gospodstvo Angležem in Francozom, zato bodo prvi zasedli Eg pt, drugi pa so že v Tuneziji. Avstrija bi &e morala vsled te pogodbe na suhem pomikati naprej čez balkanski poluotok, vendar pa ne celo do morja. Kaj pa z Nemčijo? Ona naj bi od tega nič ne imela, npgo le težavno nalogo, braniti Rusu pot v Curigrad in na srednje morje, da se tam Angleži in Francozi toliko ložej razprostirajo? Kdo bo verjel, da se bo Nemčija zadovoljila s tako nehvaležno nalogo? O ne, tudi Nemčija hoče imeti besedo v srednjem morji in vdeležiti se tamošnje važne kupčije med tremi deli sveta (E- rop -, Az jn in Afriko). Prcf. Stein pravi, da zamere Ntmčja le v prijateljstvu z Avstrijo up; i vati ca razmere in dogodke v srednjem morji. Te besede so pa čisto nejasne, morda Stein nalačč ni hotel naravnost povedati, kaj misli. Mi hočemo poskusiti, da njfgovo m'sel razjasnimo, ali pa če njegove misli s tem nismo uganili, naj velja za našo izvirno misel. V srednjem morji ni nobene druge iuke, do katere bi Nemčija preriti zamogla, nego edini Trst. Nemčija zamore le potem gospodovati ali vmes govoriti v srednjem morji, ako dobi kako primorsko mesto na tem morji. Težko umljivo pa je, kako bi Nemčija uplivala na razmere ob srednjem morj1, samo po sredstvu avstrijskega prijateljstva I To si ni mogoče drugače misliti, ko tako, da postane Avstrija jiopoinoma podložna Nemčiji, tako da bi Prusi ukazovali našemu avstrijskemu brodovju v Trstu. Ni misliti, da bi naš cesar kedaj v kaj ti.cega privolil. Ostala bi toraj le še pot vojske za! do-ego tega namena; v to pa ne moremo ve-j rovati, ker se vedno povdarja nemško-avstrij-1 sko prijateljstvo, toraj smemo sklepati, dal hoče Bizmark ta namen z lepa doseči. Mogoča pa je, da Bizmark ponuja našemu cesarju naslednjo pogodbo: Avstrijski car naj ostane neodvisni vladar čeških in ogersk h dežei, Ga-licje z Bukovino in Hrvatske z Dalmacijo in. Bosno. Kot vladar gorenje in dolenje Avstrije, j Tirolov, Solnograda, Štajerske, Koroške, Kra-j njske iu Primorske dežele pa naj stopi naš| csnr kot „nemško avstrijski kralj" pod vrhovno j oblast Nemčije oziroma Prusije, kakor stoji bavarski kralj pod vrhovno oblastjo nemško, ukora'.no je na znotraj še vedno viad&r svojega kraljestva. L« ua la način bi bilo mogoče, aa bi tržaška luka prišla z lepa in posredno pod vrhovno oblast nemško, oziroma I prusko, in le tako bi zamogla Nemčija vplivati nrazmere in dogodke v srednjem morji. 7>a odškodovanje ponudila se bo Avstriji morda se Albanija ali ktera druga deželica na balkanskem poluotoku. — To našo misel potrjujejo tudi telegrami, ki jih je „Egyetertes' vkradcl; tam namreč ruski diplomat Giers zagotavlja, da je bil Bizmark prav ^zmeren'' v svojih zahtevah, toraj je rnornl vendar nekaj zahtevati I Tudi prijateljski pozdravi potrjujejo našo misel, kajti rekli smo, da skuša Bizmark vsa to z lepa doseči. Zakaj pa naš cesar ui bil pri shodu navzoč, to si razjesnimo tako-le: Bizmark je gotovo najpoprej našemu cesarju samemu stavil to ponudbo. Našemu vladarju se pa najbrž taka pogodba ni dopadla, zato Bi'marku ni ostalo druzega, ko pomeniti se s čarom ruskim ; če mogoče, da bi ta našega cesarja z lepa pogovoril, naj se udd v te pogoje, ali pa da bi se Rusiji ponudil Carigrad v ta namen, da bi stopila v zvezo z Nemčijo in jej pomagala z vojsko priboriti nemško avstrijske dežele s Trstom. Ako smo vse to ugan;li, potem je vse odvisno od ruskega c ara. Ako on ne privoli v to, da bi se Nemčija raztegnila do Trsta , in ako tudi Avstrija v to ne privoli, potem je naravno, da morata naš in Rus prijatelja postati, in namesto nemško-avstrijske bomo dobili rusko-av-strijsko zvezo, katera bo s Francija močna dovolj, da Ntmčijo v strahu obdrži, če bi se tej prav Italija pridružila. To bi bila pač tudi naj bolj naravna zveza za Avstrijo I Ako bi se pa ru^ki car iz poželjenja po Carigradu premotiti dal, rta bi privolil v razš rjenje Nemčije noter do jadranskega morja, potem pridemo mi Slovenci naravnost pod nemško oblast, iu naša osoda je zapečatena I Prusi nas bodo kar pohodili ter brez vsacega usmiljenja po nem čili ali pa, če bi se mi tega branili, nas zat rali z vsemi sredstvi. Dohitela bi nas osoda poznanjskih Poljakov. Obupati sicer še ni treba, ker vaaka reč le en čas trpi, tudi Poznanjsko zna o Flavija. Prizori krščanskega življenja iz četrtega stoletja. A. ITurel. Pred. Vilinski. X. „Initia dolorum". (Dalje.) Bila so razmišljavanja o občnem stanu sveta in o posebni osodi Rima. ,,Nekdaj, tako je pisal, ni bilo nič našega med heleBpontom in julskimi alparai; toda ko je bila donovska meja prodrta, borili so se celih trideset let sredi rimske države. Ah, naše solze so se posušile starosti! Sedanji človeški rod ne pogreša svobode, ktere nikdar ni poznal. Kdo bi mislil ? Sedaj se R m bori med svojim zidovjem, ne za slavo, ampak za bitje. Kaj pravim? Ne bori se več, le življenja 8i kupuje z zlatom. Ko je Bren zmagovito stopil na rimska tla, tedaj je držjjvo vekovita sramota težila in nič druzega je ui bilo zbrisati v stanu, kakor dobitje Galije in Galatije, kjer so stolovali iztoka in zapada gospodarji. Sedaj smo prisiljeni, da od naših zmaganih sovražnikov to nazaj dobivamo kar so nam uzeli. Neki pesnik hoteč opisati rimsko mogočnost, rekel je: „Kaj je zadosti, če je R;m premalo?' Mi pa moramo sedaj reči: Kaj ostane, če Rim pogine? In celo te besede si ne upamo izustiti, ker se nam jemlje vse, še to ! da svobodno zdihovati in plakati ne smemo. Sredi teh nevarnost, o gospe, kaj mislite početi? Se omožiti ? Dobro, pa kakega moža dobodete? Čemu? Za na beg ali za na boj? Gotovo sprevidite nasledke po eni straui in po drugi. Fescensko petje vam ženitovanja spremljalo ne bode, ampak hrapavi don vojne troblje. Kaj mi pravite o ženitnem nadovanju? Postavljam mu nasproti požar, meč, glad. Iz omoženja nimate upati toliko dobrega, kakor se imate bati iz tega, kar nas obdaja, hudega in britkega". Po tacih pismih bila je Flavija prestrašena in potolažena, toda učinek je bil poznati ne samo pri njej, tudi pri drugih. Prepiski so šli od rok do rok. Ves Rim jih je bral in naredili so na duhove nenavaden globok utis. Ni bilo mogoče prezreti, kako primerni in resnični da so bili skozi in skozi. In ven- der je naredil isti uzrok dvojni uč nek, popolno različno mnenje. Po eni strani se je polotila celo nekterih kristjanov huda mrzlična žeja po spohotnih sladnostih. Hiteli so, da zadnje trenljeje porabijo za veselje. Vse je kopernelo po pasji zadovoljenosti, ako tudi bi jim bilo zadovlje-nim biti sredi svečanosti. Povsod so bile videti obljubam nezveste vestalke. Ženske, do-sedaj sramežljive, prepustile so se brez sram-ljivosti poželenju, device brez devištva in že priletne udove iskale so se omožiti. Ta je uzela dvajsetega moža iu ta je uzel dva indvaj-seto ženo. Zakonske ločitve bile so zmerom številneje. Giispe so se zaljubljale v sužnike in prostine. Velike, splošne nesreče lahko pripeljejo v občno brezumnost. Odkar je bil Viifiiij umrl, še ni bilo v Rimu tolike spride-nosti in tolike norosti. Po drugi strani pa so se godile spreobrnitve med pogani. Kristjani, vredni tega imena, prizadevali so ei s podvojeno gorečnostjo za čednost. Videti je bilo častitljive starešine v samostanski hali k sejam hoditi. Volnena obleka je krila najimenitneje rame. Molitev Prusi So kedaj zgubiti, kakor ao Francozi zgubili Alzasijo, in tako bi zuali tudi nas Slovence enkrat Slovani iz pruskih krempljev rešiti. To pa se bo le zgodilo, ako ni bomo pridobili simpatije svetil, v prvi vrsti slovanskega Bveta, s tem, da se ne bomo brez boja podali pod n e m š k o - p r u s k i jarem, ampak da se jim bomo krepko v bran postavili, kakor T i r o 1 c i Francozom v letih 17(J7—1813 Do zmage nimamo upanja, pa toliko burno dosegli, da nas bo sovražnik sam spoštoval iu nam morda marsikaj privolil v uarodnem oziru, da bomo zamogli svojo narodnost ohraniti do tistega dne, ko nas bodo Slovani rešit prišli. Ako so pa brez vsega boja podamo, zaničevali nas bodo Prusi, nam nogo postavili zu tilnik ter nas hitro zadavili. Take misli su nam uri vaj o v pogledu na shod v Gdanskem. Mi ne zatrjujemo, da je tako iu nič drugače, ampak le menimo, da je lahko tako, drugi lahko drugače mislijo. Kdo bode boljšo ugauil, bo še, le prihodnost kazala. Sicer pa človek obrača, — iu Bog o b r 11 e I Kar je Palacky Cehom rekel malo dni pred svojo smrtjo, to velja tudi Slovencem: „Svojo usodo boste zniirom v lastnih rokah imeli. Ako sto poSteni, značajni, vztrajni, ue-vpogljivi, marljivo delujoč;, napredujoči, mora priti prej ali slej dan vašo zmage in vaše svobode; ako pa sami sebe popustite, zapustil vas bo tudi Bog!" Pravljica za politične otroke. Pri Osojniku so bili zelo revni; dostikrat sta morala domača otroka Jakec in Anica lačna sjmt iti. Veliko jo bilo toraj veselje otrok, ko so nekega dne prišli Btric Luka ter prinesli seboj v torbi mnogovrstnih stvari za otroka, jabolk, hrušk, belega kruha iu sladčic. Ker jo bilo pa že pozno v noči, niso hotel stric še tisti večer torbe odpirati, ampak šli to v spavnico, ter so rekli otrokoma: „Pndita jutri zjutraj, prej da odrinem po svojem potu, k meni gori v spavnico, pa bosta dobila vsi te reči". Stric so zjutraj nenavadno dolgo spali; bližal se je že čas, ko bi morali odriniti, in vendar je bilo v spavnici še vse uho. Otroka pa sta že težko čakala tistih stvari, ki so jih utric zanju pripravljene imeli, ter sta rahlo na duri trkala, pa n hče se jima nt oglasi. Anica teče k materi in jej reče: ,,Mati, stric sc nečejo zbuditi, pojdite vi in močno na duri potrkajte, da bodo meni in Jukcu dali, kar imajo v torbi'-. Mati pa rečejo: ,Nikar, ljuba Anica, stric bodo hudi, če jih iz spanja zbudimo, počakajmo rajši, da se sami predramijo, potem ti bodo vse dali, kar so za tebe prinesli". Na vse te besede je šla Anica vsa žalostna pred h šo in se taui jokala. Jakec je bil pa bolj pogumen. On ni prašal dolgo za svet, ampak šel je še enkrat k vratom spavnico in ju uatije prav močno potrkal, tako da se stric iz spanja predramijo. Stric vstanejo iu pogledajo na uro; bil je že zadnji čas, ker so imeli hitro z železnico odriniti. Potem so odprli duri, in ko Jakca zagledajo, ga objamejo in rečejo: „Ti si pač izvrsten dečko, Jakec! Ko bi me ti ne bil predramil, jaz bi bil vlak zamudil in veliko Škode trpel pri svoji kupčiji". Potem so Jakcu dali celo torbo s sadjem in slaščicami, se hitro napravili in hiteli oa kolodvor; še slovesa niso utegnili vzeti pri O.iojnikovih, tako se jim je mudilo. Jakec je prinesel ves vesel polno torbo v spodnjo sobo, kjer so bili vsi domači že zbrani, oče, mati iu Anica. Potem je Jakec pravil kako je strica zbudil, kako jo bil stric tega vesel, kako je njemu podaril celo torbo, in kako je potem hitro odrinil. Anica pa se je likala, ker ničesar ni dobila, in je povedala, kako so jej mali prepovedali strica zbuditi. O .sojnikov oče pa so rekli: „Ti, mati in ti, Anica, sta obd neumni. Kar so stric An ci obljubili, zato ga je imela pravico prositi; saj ko sami otrokoma rekli, naj prideta zjutraj k njemu v spavnico. Jakic, ti bi pa pametno ravnal; str c ni bil nič hud, da si ga zbudil, ampak še vesel, da si ga ob pravem času zbudil m opomnil na njegovo obljubo. Saj že ti v. pismo pravi: „Kdor išče, ta najde; kdor trka, temu se odpre". Ti ai trkal, zato ho ti je odpilo; ti si prosil, zato si dobil. Anica pa je bila preboječa, zato ni nič dobila, zdaj pa naj tebe prosi, da jej boš uekaj od tega dal, kar si od strica dobil. Anica pa si je ta nauk zapomnila in odslej ni bila več tako boječa, ampak jo krepko zahtevala to, kar je mislila, da po pravici zahtevati sme. Oče pa so otrokoma fte večkrat rekli: „Kdor jo/.ika špara, on kruha strada"; včasih so pa še pristavili: „Pravica je ljuba Bogu iu ljudem; kar je tvojega, to smeš očitno tirjati, kar pa ni tvojega, tega se nikdar no dotaknil" To je praljica od Jakcu iu od Auice. Pod-učna je posebno za naš politični položaj. Ča še dostavljamo, da Jakec je Čeh , Anica Slovenka, bodo bralci tudi uganili, kdo je str.c, kdo mati in oče. Politični pregled. V Ljubljani 30. aoptdinbra. Avstrijuke d«*ek. Skoraj vsi deželni zbori se bodo pečali z vladnim vprašanjem glede dvojne ii|»i'it- ve. Menenja bodo se ve da različne, kakor so različne večine. Centralisti bodo skušali občinam samoupravo v/.eti, ter jo izročiti birokraciji (ker so , liberalci", kakor lucus u non lucendo); avtonomisti se bedo pa se ve da potegnili za svobodo, t. j. samoupravo. V gališkem deželnem zboru jo poslanec IBuumici' svoj mandat odložil, ker mu večina tu hotela b ti jio volji. Nj. veličanstvo naš cesar je izdal nov ukaz gledč (•(^IlicKii TN«iiij*iliAc», da se ima to še le potem odpreti, kadar bo postavno do-gnano, (namreč kadar gosposka zbornica proračun potrdi). Ljubljenec slovenskega naroda , ki bo v popularnosti kmalo še Dežmana prekosi), znani vitez Frilizl-VcMtcilcIi. jo v novič prestavljen, in sicer iz Gradca v Deutscb-Landsberg. „Tagespost" hoče vedeti, da se je vludi s tem zameril , ker ni odložil svojega mandata kot deželni poslanec Kranjski, ampak se zborovanja udeležuje. Verjetno iu tudi popolno jirav. Ti kim gospodom je treba resnobo pokazati. limiNkl liltcral«'! si toliko prizadenejo, da bi ToailVja vrgli, da te jim že celi svet posmehuje. Tako so bojda te dni grofa AndrasHya lovili, da bi jim on pomagal zoper sedajno vlado. Namesto Andrassya pa odgovarja nek madjurski list, da ko Andrassy s takimi rečmi no bo pečal, in da jo Madjarom vse eno, kdo' mi Dunaji vlada. Tudi jim ll»y-inerle ni nič na poti in ga zavolj Andrassya ni treba preganjati. Ustavoverci se namreč spominjajo, da jim je Andrassy proti Ilolieu-pviirtu pomagal, zato mislijo, da bo tudi Taaf- m sveto pevanje razlegalo se je po najboga-tejih hišah. Metola, njo udovo in device šle so po cestah v Bjtrevodu iu ljudje so stopali k njim poljubovat jim roke, dotikat se obleke, kakor svetniških ostankov, proseči jih za sovet, priporočajoči se jim v priprošnjo. Iznenudjena in začudena vidi Flavija nekega dne k sebi priti tistega Pretekstata, ki jo jo suubil z največjo unemo in z največjim izgledom do uspeha. Dosedaj je bilo njegovo živetje prav pogansko; vender jo znal, dasi se ni spreobrnil, razumeti iu ceniti kristjansko jieblngovoljno-it mladega dekleta. Od tedaj se je bil kukor v tiho osamljenost pokopal. Pri-pisavali ho to razžaljeni Bamoljubnosti, okanjeni častihlepnouti in morda brezupnemu ljubljenju. Temu jm ni bilo tako. Pravi nagib njegove sauioLiiosti bila je dvojna klica, ki jo bilu v njegovo dušo položena. Njo je v samotnost sabo uzel, da lilije, se razviva in popolno iz-raste. Prva ki,ca je bila kal kristjanstvu, ki se je bila iz Plavijuic duše nekako odločila in padla v uaročje, sicer z osatom iu trnjem pokrite, vender Se vedno deviške zemlje resnega, blagega duha. Druga je bila kal nežne, glo- boke, srčno, čiste ljubavi, ki je bila zasajena iz srca mlade plemenitaSke v srce svojega čestitelja. „Jez sem te. ljubil pred ljudmi, tako jo nagovori, kakor svojo prihodnjo soprogo, od-sedaj t o čem ljubiti, kakor sestro pred Bogom". Dogodki, ki so se imeli vršiti, morali so resnico teh besedi svečano potrditi, ali pa je na laž postaviti. IX. Abi, Borva Italia, di diloro ostollo. Vihar se jo slednjič razsul tudi nad Kimoni. Dalj časa zdelo si jo to mesto, da je obkoljeno od železnega in žarečega obroča. Krog ho je poožil polagoma, a nepraBtano. Leta 102 bil jo Alarih prodrl do padovih bregov; Stilihon ga je bil ustavil in k obrnitvi prisilil. Leta d()6 pride Badagaj do Ffi^ul ne daleč od Florenco; pa tudi njega vrže vojna umetalnost istega vojskovodjo in hrabrost njegovo vojske. V tem času so izgubili nezmožni KonStantinovi nasledniki Galijo in Španijo. Stilihon, edina njih obrana, padel je, na llo-norija povelje umorjen. Na to jo postajal po- lujirečnik ntn Snega kroga zmerom kraji. IMce, ki so ga sestavljale, bližalo so so s čudovito naglico i-redišču in lo središče je bil Rim, Grmani, Sarmati, lluni, Saši, Ftiojii, Nu-midi prišli so od vseh strani in taborili pred zidovi Itima; vse je vodilo eno hrepenenje, podž gala ena maščevalna misel. V mestu je vladala neskončna blodnja. Pogani in kristjani so dolžili eden druzega krivice vseli iu-bicč ki so jih zadevale. Ako tudi so so ukvarjali s tem, du od sebe odvalo in nasprotnikom naloži) odgovornost že prestolih iu še prihodnjih nesreč, so i e vendar pipali med sabo za čast, kdo da jih jo napovedal. Malikorečja in prerokbo, t. j. glasovi iz tempi« iu cerkve so se križali , eni pogin kristjanstvu prerokujoči, drugi pa konec »veta in pričetek tisočletnega kraljestva. Na obeh straneh niso vedeli, ali veselje ali žalost premaguje j ali jo strah ravnotežen z upanjem ali du ono celo preobiluje; ali stojo na koncu enega svota in ua pričetku druzega. „Domača cerkev", tako jo imenoval Eusebij pri Meteli zbrane udovo in device, ne ubijavši se s praznimi sanjurstvi tisočletnikov feja izpodbil njim na ljubo. Pa časi se spreminjajo, iu Audras>y ne pojde več za ustavo-verce v ogenj, vprašanje je tudi, čo ima še tisto moč V I« &<»»,5<'rwliey;« deželnega zbora se poroča, da nemška večina naše slovensko poslance popolnoma prezira, ter jih uečo voliti v razne odseke, ukoravno bi morala v vsakem odseku po dva Slovenca sedeti, ker ti zastopajo dve petinki štajerskega prebivalstva. Štajerski Slovenci pač ne občutijo nobene sladkosti od tiste „zeleue" štajerske dežele, zanje bi bila najvcča sreč«, ko bi so zauiogli združiti s Kranjci v eno deželo, ali pa ko bi se zanje naredila posebna kronovinapod imenom ,,celjska grofija", kar bi bilo prav zgodovinsko, ker so nekdajui celjski grofi imeli še večjo moč, oblast in samostojno-t, ko grofi goriški, isterski, nli kteri ."i bodi manjši knezi in vojvode. „Deut6Che Zeitung" se jezi, da je fliiiri*. /%li('rM|>cr{£ dal za češko gledišče 1000 gld., za nemški ^chulvereiu" pa nič. Knez Auersperg pa ni tiste vrste mož, da bi se pred kakim dr. "VVeitlofum uklanjal. Sploh se misli, da čo se osnuje tisti ,.nemški klub'', kakor „Deutsche Ztg." hoče, nemško-pemski grajšaki ne bodo k njemu pristopili, kvr ne-čejo, da bi se na cesarskem dvoru o njih zvestobi dvomilo. Prihodnja seja državnega zbora utegne res zanimivo postati, lladovedni smo tudi, kaj bo TaBife na to odgovoril in storil, kar sta naredila grofa Dubsky in \Vidmann, ki sta Taaffeja popustila in It Uitavoverceion nazaj bežala. Stvari zore, kakor se kaže nam ua koristi Vnniijo države. Socijalisti vseh dežel so hoteli napraviti velik shod v Bernu v Švici. Došlo pa je bojdu od ruske, nemške in avstrijske vlade uradno pismo do švicarske vlade, naj ta shod prepove, ker se ga bodo udeležili najbrž mnogi rovarji iz teli dežel, lločeš nočeš, se bo morala Švica volji velesil ukloniti. Ustnja Arabcev v severni narodnega čustvu, se pa, da si dobromiseljni, pod Bedanjim učiteljskim ziste-mom skoraj gibati ne morejo. Neugodno prestavo zarad službenih ozirov „aus Dienstes-iticksichten", zguba petletnih doklad, nemo-gočuost boljšo službe dobiti in več takih prijetnost, jnu vedno kakor Damoklov meč nad glavo visč, »ko bi se za narodno reč preveč izjiostavljuli. Pomenljivo je ravno zdaj, da za vse Šta-jarsko šolo so inšpektorji že imenovani, samo z« Slovenjegraški in z njim združene okraje šo nel Ali morda dotični krogi iščejo spretnega germanizatorja, Iti bi na Šolskem polji deloval „ud majorem germnnao linguae glo-riam (Vso k veči slavi Nemčije)"? Kakor se čuje, so jo skoraj kaj takega bati. — Ostane toraj še kmetski stan. Imamo hvala Bogu, že precej iz obraženih rodoljubov med našimi kmeti, ali vendar ne toliko, kakor bi bilo želeti I Da so narodnjaki Slovengraškegu okraja dosegli do zdaj tako lepe uspehe, treba je bilo toraj silnega napora, vztrajnega dela na narodnem polji, in zjedlnjenja vseh narodnih moči. Tega bo treba tudi za naprej, da ho ta okraj ohrani slovenskemu narodu in dela ob enem močno zaslombo sosednim slovenskim Korošcem. Gorje! čo bi se ta okraj ponemčil, kakor štujarski Nemci še zmiraj upajo, potem je ves zahodni del Pohorja za Slovenstvo izgubljen — ua veke. Neki učeni Rus jo enkiHt odličnemu Slovencu, ko mu je ta žalostno zgodovino Slovencev razložil, djal: ,,Vi Slovenci zahvalite se Vašim goram, da vas še niso po-uemčili , vaše gore so rešile vašo narodnost, v ravnini bi bili izgubljeni." Nihče ne more tajiti, da je precej resnice v tem izreku mnogo izskušenega Itusa. Pozor tedaj, narodni stražniki na najbolj izpostavljenem kotu Slovenstva, združite vse sile, da staro Slovensko Pohorje, ta močni j(5z proti nemškim navalom, v morju vedno pro-dirajočega germauizma ne utone I Domače novice. V Ljubljani, 1. oktobra. (Deželni zbor) ima daneB svojo tretjo Bejo. Poročilo prinesemo prihodnjič. (Nova cerkev.) Kakor se „Slov. Narodu1 poroča, dozidana jo že nova cerkev v Svibnem pod Kumom na Dolenjskem, ktero so letos spomladi graditi začeli. Zidana jo v romanskem' slogu in posvečena sv. Janezu evang. (Jour-fix ,,Sokola") je danes 1. okt. zvečer v čitalnični restavraciji. Reditelja Bta mu gg. Ivan Wolflng in Itajko Knilic. — Program obsega petje, komično prizore in drugo.—-Gg. Sokolova iu pevci se k tej zabavi uljudno vabijo s prošnjo, da so je blagavol<5 v muogo-brojnem številu vdeležiti, (Včerajšnji „Narod") zopet zagovarja ustop naših poslancev v deželni zbor. Njegovi plitvi, oportunski razlogi sami sebe obsojujejo. (Potrjena šolska knjiga.) MiniBterstvo za nauk je potrdilo Praprotnikovo šolsko knjigo ,,Spisje v ljudski šoli". Knjiga je jako pripravna za vsucega človeka, ki nema priložnosti, izobražiti se v viših šolah, ker ga uči marsi-kterih v Življenji potrebnih reči. Prvi dčl knjigo obsega basni, pripovedke in prislovice, ter jih razklada. Drugi del uči, kako se spi-sujejo razne pisma, opisi, pripovedke, zuhval-nice, čestitke, milovalke, svetovalko, odgovori itd. Tretji del obsega kupčijske pisma, račune, prošnje, okrozuice pobotnice, dolžne pisma, poštne spise, pogodbe, spričevala, oporoko itd. Knjiga se toraj tudi odraščenim priporoča. (Umetna vezlarija.) Gospodična Ivana Fo-derl, na razstavi v Ilebu odlikovana za umetno vezlarijo, razpostavila jo nekaj svojih izdelkov na ogled na stolnem trgu št. 8. Razne reči. — V Rimu je te dni umrl Kardinal Bo-romeo, prav prijazen, komaj 60 I. star mož. ki je vsem letošnjim romarjem v Rim še gotovo v Bpominu. — Laško vojno brodovje šteje 44 vojnih ladij, med njimi 20 oklepnic in 24 pa-robrodov. Zdaj sta zopet dve novi velikanski oklepnici v delu. — MuČeniška smrt treh misijonarjev. Nadškof Algierski v Afriki je poslal to leto šest misijonarjev v notranjo Afriko, da oznanujejo evangelij. Nedavno bo jih divjaki napadli in tri izmed njih umorili, trije pa so srečno ušli. — V M o s k v i je pogorel veliki tržni dvor. Skoda je velikanska. — Preganjanje judov. Tudi na Ogerskcm so že začeli jude preganjati. V kraju Paszto so bc godili hudi neredi, peli so Istoczy-evi pesmi in klicali judom „hepj>, hepp I" Jude so napadali, jih zmirjali iu jim grozili, da jih hočejo vse pobiti. Kazkačenost ljudstva izvira od tod, ker so judje pijavke, imajo na Oger- Bkein vso kupčijo iu vso krčmo v rokah, kmet jim jo pridelek že naprej dolžau , kar zapije pri judu, mora dvakrat plačati, ker si ta visoke obresti zaračuni. — Svojega očma umoril je neki 201etni fant Kari Kočvarek v Klosterneuburgu na dolenjem Avstrijskem. S svojim očmom Reschbergerjem Bta bda že dolgo v prepiru. Enkrat pride mladi Kočvarek domu, pa oče ga precej po glavi udari. Na to so spopadeta in mladi je starega zadavil. Ko je sin videl, kaj je naredil, podal se je v svoje stanovanje m bo v posteljo vlegel. Kmalo so prišli žan-darji in ga zvezanega odpeljali v ječo. Ko je Kočvarekova prava mat', žena R1 schbergerjeva prišla domu in videla, kaj se je zgodilo, padla je v omedlev ee. O morilcu pravijo, du je bil pošten človek, oč'in pa da ga je po nedo'žnem tako sovražil. tržii«* «'«*ii«i Pšenica hektoliter 5 gl. 85 kr.: — oveH 3 gld. 0!) ki proso 4 gl. 87 kr.; — koruza —■ krompir 100 kilogramov 2 , fižol hektoliter 7 gld. — kr. v [Ljubljani. 9 gld. 10 kr.; — rež ječmen 4 gld. 40 kr.; — ; — ajda 5 gl 86 kr.; —• 5 gld. 80 kr., Id. 50 kr.; — - masla kilo gram — gld, !)() kr.; — mast 84 kr.; — špeh frišen 74 kr.; špeh preknjen 78 kr.; jajce po 2 kr. mleka lirer 8 kr.; — govedine kilogram 5(i ] kr,; — teletnine 52 kr. 58 kr. — Sena 100 kilogramov slama 1 cld. 70 kr. svinjsko meso stolni trg štev. 6, se dobivajo sledeče nove knjige: i. Razlaganje sv. rožnega venca zi» šmarnico in tudi vso drugo časo h slodočim obsegom : a) Zakaj imamo Marijo častiti, kako jo častimo sploh; kako jo častimo z rožnim vencem; kaj pomoni veva, Gospodova molitev , tinge-lovo Cešenjo b) premišljevanje petnajstorih skrivnost, veselega žuloatnogu in častitegn dela usmili ho dni) v viciih ; c) navadno molitvo : jutranja , meddnevno , večerna ; inuSnO, »povedno in ohhiijilno ; lavro-tansko litanljo; devetdnovnicu iu tridnevnica ; d) noknj ponoin: Mariji Devici rožnovonski iu in So deset drugih. Kiiiiga se toraj, ne le za poduk in premišljevanje, ampak kot molitvenik vsaki čaa lahko rabi. Posebno bodi priporočena za bližnji praznik r o ž o n kr nn h k o n o d e 1 j o. (Jez vso pa bi najboljšo služilo ..Razlaganje, sv. rožnofla venca" udom živega rožonkranca-kterili jo prav mnogo po Slovenskem. Kako marši* kterokrnt človek no v« kaj premišljevati, zlasti čo so mora ista skrivnost več dni zaporedoma moliti in promiSljovat; iz ,,Razlaganja" bi lahko vsak dovolj poduka dobil zn, so iu za svojo sondo. Nuj bi so toraj knjiga pri nobenem vencu živ. rožonkrnnca no pogreSala! Co jo ž o no [moro ,, (,j(j j vsak ud za so imeti, naj bi jib imel vsak venec ! dvojo, trojo, da bi si jih udje lahko drug drugemu DoImt kup ure, prej Prej zdaj posojovnli. 8ta 1 o bi na pr. dvojo knjig odo enoga- i1 venca lo po 10 soldov, kar vondar vsak lahko premore. VeljA v pol platnu 75., v pol usnji 80 kr., j vso v liHiiji !I5 kr, in z zlatim obrezkom 1 gld. I 15 kr. — I »o jioSti 5 kr. več. 2. Spovednik in njegova .služba. 8pi- j sal Krtine Kosec, župnik. '/. dovoljenjem in po-I sebnim priporočevanjem prevzvišonoga škofa Tr-Ižuškegu i Volja mehko vezana 1 tri. 20 kr. Po poŠti 10 kr. več. .... . , ., , .„. •' Prvikrat so tu ponuja prečastiti duhovščini 1 Cllinder-ura iz srebrnega nikla z verižico, 12 gl., zdaj 5 gl 25 kr. j- . . - , , . i m. .„. dolino vso potrebo, dolžnosti 1 anker-ura iz Brebernega nikla z verižico, , ,. •• , ' , 7a i . ■ n , »r i ' deljenji zakramenta hv. polu 10 el„ /.lini 7 gl. 25 kr. J Ji.. 1 . . . ' »J'ga ho posebno ozira nn dejanski Jaz pošiljam uro proti poštnemu povzetju, čo komu ura ni všeč, 4131111 11111 dnini toraj kupovnloo ni v nobeni nevarnosti. i srebrna patent, anker ura poprej 26 gl 11 gl. 25 kr. 1 srebrna romontoir Washington-ura i v domaČem jeziku obiti lastnosti vrednem deljenji zakramenta hv. pokore. ozira na dejanski dol in sicer obdeluje v I. delu: Spovedniku potrebna svoj-stva iu lastnosti; v II. delu : Dolžnosti spovednika iu spovedonca glodo znkrnmentii sv. jiokoro, in v lili. delu: Posobna pravilu oziroma različnih spo-Zlate urico za gospo, prej 40 gl., zdaj 20 j vodoneov (3) vorižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl. gld. (9) Zlato romontoir uro, prej 100 gi., zdaj 4 o gi. i\n pel let dobri stojii>,o. ^rulNH, Rothenthirmstrasiia Nr 9. Gogoniiber dem orzbisehijfliehen 1'alais AVien. Bjiii»ii/uiiži -iva gvaiiv i 42. Diiljrfliittfl, 3V. it crrin Ii r fiir fflf/lrrrfiri^Kiigarit. SI (Hnnrt-^filfit. Jloitl) illu|liiil. fflit 250 OntlU.fltSmiw im JtlcrlUc non 1501) Sft. ■jS^rfis brc JlitefliiDi' I mit @tcm|)rU:io 9ifi\ " n H it it I- iJi fr. Horriiiljlj i„ der Kathol. BuchhanillunO Pnr Post vorsandt leostot 5 kr, melir. Cena je gledo tviirino nn 304 v 8" jako nizka. 3. OfionaS , t. j. Gospodova molitev v podobah, lojio v 60 cm. visoki in 51 em. Široki sliki razdeljenih. Cena podobo samo jo, 80 kr., po pošti 1)0 kr., v pozlačenem okvirju 3 gl., v zaboju 3 gl. 30 kr. V zalog' Imamo mnogo mušnih kuj g, bre-virjev raznega ti-ka in velikosti, moštvi n kov, podob in podobic, rožn'h vencev, križicev itd. Naročila na razne katol. časopise, knjigo bo-goslovske in druge se vedno sprejemajo in jio moči naglo izvršuiejo. Z besedo: Katoliška bukvama izvršuie vsa naročila, da te niso katoliškemu stališču nasprotna. Vinska mešanja. Kdor so ,,rccoptbuc!i": hočo to naučiti, mora kupiti bukvico v kterih jo zapisano, kako so ivs kislega vina sladko naredi, kako so mu moč dii, kako so naredi vino brez grojzdja ; tudi kako ho narodi vino iz tropin (po 1000 litrov iz 100 litrov) z dokludo sumili zdravili tvnrin , tako rab-Ijivo kot vino za dom, kakor boljša sorta zii bo-tolje. Tudi to bukvico učtS, kako so naredi dobor mošt iz sadju, vinski jezili, josihov evot, žganjo, rum, likerji, droži dišavo, zdravniško vode, mazila, milo in So 1000 drugih knpčijskih izdelkov, ki donašajo več ko 100 odstotkov dobičku. Cona hukvic. jo 3 gl., naprej za ponlati ali pa s poštnini povzetjem pod naslovom (4) Marija ITrriličkn, k. k. priv. Inhaberin, \Vien. Wiedon, llauptstrasso Nr. 86, 1. Stock. Isdajntolj in odgovorni urodmk KIHp llft(lei'lap. J. Itlil/llikovi liasletlllikl V Ljubliani.