20 didakta junij–julij 2014 (V) razmišljanje ...
ob Koncu MednarodneGa desetletja VZGoje In IZobražeVanja 
Za trajnostnI raZVoj: PoZabljene alI Vse bolj aKtualne 
sloVensKe »sMernIce VItr od PredŠolsKe VZGoje do 
unIVerZItetneGa IZobražeVanja« – sedeM let Po sPrejetju  
/ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (ob sprejetju leta 2007 »Ministrstvo za šolstvo in šport«)
»Vzgoja za trajnostni razvoj je vseživljenjsko prizadevanje, ki spodbuja posameznike, institucije in družbe, da 
gledajo na jutri kot na dan, ki pripada vsem nam – ali pa ne bo pripadal nikomur.«
Iz listine Združenih narodov »Desetletje vzgoje za trajnostni razvoj« 2005–2014
I uVod
Strategija razvoja Slovenije je zasnovana 
na trajnostnem razvoju (TR) kot osrednji 
perspektivi, ki vključuje gospodarsko 
vitalnost, pravičnost, socialno kohezijo, 
varstvo okolja in trajnostno gospodarje-
nje z naravnimi viri. Za uresničevanje 
trajnostnega razvoja bo Slovenija zago-
tavljala svojim državljanom telesno, du-
ševno, socialno, kulturno in gospodarsko 
blaginjo z odgovornostjo do prihodnjih 
generacij in njihovega naravnega in 
družbenega okolja.
Slovenija sprejema trajnostni razvoj kot 
»razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih 
generacij, ne da bi ogrozil možnosti pri-
hodnjih generacij, da bodo tudi te lahko 
zadovoljevale svoje potrebe« (Brundlan-
dova komisija, 1987).
1
 
Vzgoja in izobraževanje za trajnostni ra-
zvoj (VITR) vključuje medsebojno pove-
zana okoljska, gospodarska in socialna 
vprašanja. 
Ključna področja trajnostnega razvoja 
vključujejo med drugim državljanstvo, 
mir, etiko, odgovornost v krajevnem in 
mednarodnem kontekstu, demokra-
cijo in vladanje, pravičnost, varnost, 
človekove pravice, zmanjšanje revšči-
ne, zdravstvo, enakost spolov, kulturno 
raznovrstnost, razvoj podeželja in mest, 
gospodarstvo, proizvodne in potrošni-
ške vzorce, skupno odgovornost, varstvo 
okolja, upravljanje naravnih virov ter 
biotsko in pokrajinsko raznovrstnost.
2
 
1
 »Our common future«, the World Commission 
on Environment and Development – Brundland 
Commission, 1987.
2 Strategija vzgoje in izobraževanja za trajnostni 
razvoj UNECE, sprejeto na srečanju na visoki 
ravni ministrov za izobraževanje in okolje, Vil-
na, marec 2005.
Odzivanje na tako različne teme v okviru 
VITR zahteva celosten pristop.
Vzgoja in izobraževanje za trajnostni ra-
zvoj ni le dodatek k sedanjemu splošne-
mu izobraževanju niti ni njen cilj zgolj 
in samo varovanje narave, ampak je:
- obsežen, celovit, skladen pedagoški 
proces, ki vključuje odnos med člo-
vekom in naravo ter odnose med 
ljudmi; 
- vodi do razumevanja vsestranske 
zveze med naravnim, gospodarskim, 
družbenim in političnim sistemom 
ter soodvisnosti ljudi, ki živijo v raz-
ličnih delih sveta; 
- skuša dejavno in tvorno reševati seda-
nja in prihodnja okoljska in družbena 
vprašanja človeštva.
V Sloveniji VITR prednostno vključuje:
- spoštovanje občečloveških vrednot,
- dejavno državljanstvo in participacijo,
- medkulturni dialog in jezikovno 
raznovrstnost,
- ohranjanje narave in varovanje 
okolja (ekološko ozaveščenost in 
odgovornost),
- kakovostno izobraževanje - spodbu-
dno delovno in učno okolje,
- kakovostne medosebne odnose, ra-
zvoj socialnih kompetenc (nenasilje, 
strpnost, sodelovanje, spoštovanje 
itd.),
- zdrav življenjski slog (duševno in te-
lesno zdravje),
- krepitev zdrave samozavesti in 
samopodobe,
- kakovostno preživljanje prostega 
časa,
- razvijanje podjetnosti kot prispevka 
k razvoju družbe in okolja,
- spoznavanje različnih področij kul-
ture in spodbujanje ustvarjalnosti 
in dejavnosti.
Vzgoja in izobraževanje za trajnostni ra-
zvoj ima osrednje mesto v razvoju vzgoje 
in izobraževanja v Republiki Sloveniji.
II cIljI In načela VZGoje 
In IZobražeVanja Za 
trajnostnI raZVoj
Osrednji namen Smernic vzgoje in 
izobraževanja za trajnostni razvoj od 
predšolske vzgoje do douniverzitetne-
ga izobraževanja je poudariti pomen 
vzgoje in izobraževanja za trajnostni 
razvoj in pokazati možnosti za uresni-
čevanje trajnostnega razvoja pri formal-
nem, neformalnem in priložnostnem  
učenju. 
Cilji, ki bodo prispevali k uresničevanju 
vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj: 
(a) zagotoviti normativne podlage, ki 
podpirajo VITR,
(b) usposobiti strokovne delavce v VITR,
(c) zagotoviti ustrezna didaktična in 
druga gradiva za uresničevanje VITR,
(d) pospeševati raziskave in razvoj VITR,
(e) okrepiti sodelovanje vseh dejavnikov 
na področju VITR na vseh ravneh (dr-
žavna, pokrajinska, občinska).
Pri uresničevanju ciljev upoštevamo na-
slednja načela: 
1. načelo odgovornega ravnanja do 
sebe, družbenega in naravnega oko-
lja: VITR zahteva odgovoren odnos 
posameznika do samega sebe, soljudi 
in narave;
2. načelo obravnave TR z vidika etič-
nih razsežnosti, vključno z vprašanji 
enakopravnosti, solidarnosti in med-
sebojne odvisnosti med pripadniki 
ene generacije in med različnimi 
generacijami;

didakta junij–julij 2014 21 (V) razmišljanje ...
3. načelo spoštovanja človekovih pravic: 
spoštovanje človekovih pravic je bi-
stveno načelo trajnostnega razvoja. 
VITR je zato v tesni povezavi z vzgojo 
za človekove pravice, katere cilj je raz-
vijanje in razumevanje odgovornosti 
za uresničevanje teh pravic v vsaki 
skupnosti in v družbi nasploh. V tem 
smislu prispeva k dolgoročnemu pre-
prečevanju kršenja človekovih pravic 
in nasilnih sporov, k spodbujanju 
enakosti in trajnostnega razvoja ter 
povečanju udeležbe ljudi v postopkih 
odločanja znotraj demokratičnega 
sistema;
4. načelo integrativnosti elementov 
VITR (povezovanje okoljskih, gospo-
darskih in socialnih vprašanj): VITR 
razširja zasnovo okoljskega izobra-
ževanja in vedno bolj obravnava vse 
več različnih razvojnih tem in druge 
ciljne oblike izobraževanja. Zato bi 
bilo treba okoljsko izobraževanje 
izpopolniti in dopolniti z izobraže-
valnimi področji, ki se dotikajo go-
spodarskih in družbenih vprašanj;
5. načelo celostnega pristopa VITR: ključ-
ne teme trajnostnega razvoja so zelo 
raznovrstne, zato je za obravnavanje 
takih tem potreben celosten pristop;
6. načelo medkulturnega dialoga: 
odprta, spoštljiva in enakopravna 
izmenjava pogledov in mnenj med 
posamezniki oziroma skupinami raz-
ličnih kulturnih ozadij, ki posledično 
prispeva h globljemu razumevanju 
različnih svetovnih nazorov, vrednot 
in razmišljanj, je nujna. Tako lahko 
različne kulture mirno in ustvarjalno 
soobstajajo, razvijajo občutek sku-
pnosti in pripadnosti ter gojijo vza-
jemno spoštovanje in razumevanje 
drug drugega;
7. načelo sistematičnega, kritičnega in 
ustvarjalnega razmišljanja o TR: kot 
temeljni pogoj za ukrepe za TR bi 
bilo treba otroke oz. učence in dijake 
na vseh stopnjah spodbujati k siste-
matičnemu, h kritičnemu in k ustvar-
jalnemu mišljenju in razmišljanju v 
krajevnih, pokrajinskih, državnih in 
svetovnih okvirih;
8. načelo ozaveščanja o TR: sodobni 
družbeni in gospodarski razvoj ter 
okoljska vprašanja zahtevajo znanje 
in ravnanje celotne družbe po na-
čelih TR; 
9. načelo vseživljenjskega učenja za 
TR celotne populacije: VITR je vse-
življenjski proces, ki poteka od zgo-
dnjega otroštva do odrasle dobe 
ter sega prek okvirov formalnega 
izobraževanja;
10. načelo partnerstva na lokalnem, re-
gionalnem, nacionalnem in medna-
rodnem nivoju: VITR bi moralo upo-
števati različne lokalne, regionalne, 
nacionalne in mednarodne razmere 
ter svetovni okvir in si prizadevati za 
ravnovesje med različnimi interesi;
11.  načelo socialnega partnerstva: za 
VITR je nujno povezovanje partner-
jev, kot so strokovni delavci v vzgoji 
in izobraževanju in otroci/učenci/
dijaki z državno in občinsko obla-
stjo ter s predstavniki civilne druž-
be. Predvsem pa je treba vključiti v 
VITR predstavnike gospodarstva in 
znanosti, saj to omogoča gospodar-
sko blaginjo v skladu z znanstvenimi 
spoznanji.
III uresnIčeVanje sMernIc
Cilje vzgoje in izobraževanja za trajno-
stni razvoj bomo v predšolski vzgoji in 
pri nadaljnjem šolanju skušali doseči na 
različnih ravneh.
Na ravni vrtca/šole smernice uresničuje-
mo z/s:
- medpredmetnim povezovanjem ozi-
roma prepletanjem dejavnosti, učnih 
vsebin in problemsko ter projektno 
naravnanostjo pouka;
- navajanjem otrok/učencev/dijakov 
na celostno, sistemsko, samostoj-
no, objektivno, stvarno in kritično 
mišljenje;
- razvijanjem demokratičnih vrednot 
in demokratičnih metod vplivanja 
na družbeni in gospodarski razvoj;
- motiviranjem in opogumljanjem 
otrok/učencev/dijakov za dejavno 
državljanstvo ter s spodbujanjem 
prepričanja, da je mogoče tudi z 
osebnimi odločitvami in z majhnimi 
koraki v pravo smer veliko prispevati 
k trajnostnemu razvoju;
- vzgojnim načrtom šole kot obveznim 
sestavnim delom letnega delovnega 
načrta, katerega cilja sta med drugim 
pozitivna življenjska naravnanost 
otrok/učencev/dijakov in priprava 
na življenje v skupnosti;
- ustvarjanjem in negovanjem dobre-
ga, tvornega in sodelovalnega ozra-
čja v vrtcu in šoli;
- kakovostno komunikacijo med stro-
kovnim delavcem v vzgoji in izobra-
ževanju in otroki/učenci/dijaki, ki 
vključuje spoštljiv odnos med njimi; 
- vplivanjem na oblikovanje stališč, 
vrednot in življenjskih navad otrok/
učencev/dijakov, ki zagotavljajo traj-
nostni razvoj;
- uvajanjem pristopov, ki omogočajo 
odkrivanje kratkoročnih in dolgoroč-
nih, domačih in svetovnih, ekoloških, 
socialnih, kulturnih in političnih 
posledic navzkrižnih interesov po-
sameznikov in skupin ter odločitev 
in ravnanj; 
- spoznavanjem kulturne dediščine in 
tradicionalnih znanj lastnega naro-
da in človeštva ter s spodbujanjem 
medkulturnega dialoga;
- skrbjo za nadaljnje izobraževanje in 
usposabljanje strokovnih delavcev 
za ustvarjanje učinkovitega učnega 
okolja in uveljavljanje učnih metod, 
ki bodo udejanjale načela in cilje traj-
nostnega razvoja;
- vključevanjem vseh udeležencev pe-
dagoškega procesa: otrok/učencev/
dijakov, učiteljev in drugih delavcev 
šole v uresničevanje ciljev trajnostne-
ga razvoja;
- sodelovanjem z občinsko skupnostjo, 
državnimi ustanovami, gospodar-
skimi organizacijami in nevladnimi 
organizacijami in društvi ter s po-
vezovanjem že obstoječih pobud na 
področju okoljske vzgoje;
- povezovanjem vrtcev oz. šol med 
seboj tako na državni kot na med-
narodni ravni;
- izvajanjem šolskih in obšolskih de-
javnosti in pobud, ki so usmerjene v 
uresničevanje trajnostnega razvoja;
- dosledno samoevalvacijo uresničeva-
nja zadanih ciljev vzgoje in izobra-
ževanja za trajnostni razvoj.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, bo skušalo 
smernice uresničiti z/s:
– zagotovitvijo normativnih podlag, ki 
podpirajo VITR;
– vključevanjem prvin trajnostnega 
razvoja v kurikularne dokumente 
(npr. učne načrte);

22 didakta junij–julij 2014 (V) razmišljanje ...
– vključevanjem prvin TR v preverjanje 
znanja;
– zagotavljanjem ustreznih programov 
nadaljnjega izobraževanja in usposa-
bljanja strokovnih delavcev v vzgoji 
in izobraževanju; 
– zagotavljanjem razvojno-raziskoval-
nega dela na področju VITR;
– vključevanjem VITR kot kazalnika 
kakovosti na državni ravni;
– sodelovanjem z različnimi držav-
nimi ustanovami in nevladnimi 
organizacijami;
– spodbujanjem sodelovanja s social-
nimi partnerji.
Javni zavodi s področja vzgoje in izobraže-
vanja bodo skušali smernice uresničiti z/s:
– strokovno in svetovalno pomočjo vrt-
cem in šolam za uresničevanje nalog 
vrtca in šole;
– zagotavljanjem priprave ustreznih 
didaktičnih gradiv;
– zagotavljanjem priprave in izvedbe 
programov za uresničevanje VITR; 
– spremljanjem uresničevanja ciljev 
VITR in s poročanjem o tem strokov-
nim svetom in ministru za šolstvo;
– predlaganjem ukrepov za izboljšanje 
VITR.
Nevladne organizacije bodo skušale smer-
nice uresničiti s:
– sodelovanjem z vrtci, s šolami, z jav-
nimi zavodi, občinskimi skupnostmi 
in vladnimi službami pri načrtovanju 
in izvajanju projektov, izobraževanju 
učiteljev in pripravi gradiv;
– sodelovanjem pri procesu ozavešča-
nja javnosti o pomenu VITR.
Lokalne skupnosti bodo skušale smernice 
uresničiti s:
– sodelovanjem z vrtci, s šolami, z 
vladnimi službami, javnimi zavodi, 
lokalnimi nevladnimi organizacija-
mi ter pri načrtovanju in izvajanju 
projektov;
– sodelovanjem pri procesu ozavešča-
nja javnosti o pomenu VITR.
IV PredlaGanI uKrePI:
Vrtec alI Šola:
1. Priprava in izvedba letnega delovnega 
načrta, ki vključuje vzgojni načrt šole
S pripravo in izvedbo vzgojnega načrta 
šole naj bi se povečali odgovornost in 
skrb za uresničevanje ciljev trajnostnega 
razvoja. Načrtovati je treba zlasti de-
javnosti, ki povečujejo socialno vklju-
čenost učencev/dijakov (npr. v okviru 
razširjenega programa šole, obveznih 
izbirnih vsebin), pa tudi dejavnosti, ki po-
večujejo učenčevo/dijakovo odgovornost 
do narave, okolja in do lastnega telesnega 
in duševnega zdravja. S takimi dejavnost-
mi bi okrepili vrstniško pomoč na šoli in 
omogočili učencem/dijakom, da prepo-
znajo svoja močna področja in možnosti 
medsebojnega sodelovanja. Posebej velja 
popaziti na razvijanje solidarnosti, ko 
npr. šola v okviru prostovoljnega dela 
spodbuja in omogoča pomoč sošolcem 
oz. sošolkam, starejšim občanom, drugim 
ljudem v stiski (npr. beguncem, tujcem).  
2. Načrt in izvedba izobraževanja stro-
kovnih delavcev VI
Vsem strokovnim delavcem v vzgoji in 
izobraževanju mora biti omogočeno 
izobraževanje s področja TR oz. VITR.
3. Izvajanje samoevalvacije uresničeva-
nja zadanih ciljev vzgoje in izobraževa-
nja za trajnostni razvoj
Pri ugotavljanju in zagotavljanju kako-
vosti naj bo poudarek na duhovnem 
ozračju in znotraj tega na medseboj-
nih odnosih, morebitnem nasilju, kot 
ga zaznavajo npr. otroci/učenci/dijaki, 
učitelji, starši, vendar tudi ob povezavi 
z drugimi področji samoevalvacije, kot 
so npr. načrtovanje in izvajanje pouka, 
učni dosežki in razmere na šoli, med 
njimi tudi varnost šole. Področje med-
sebojnih odnosov naj zavzema znotraj 
samoevalvacije pomembno mesto tako 
na ravni ugotavljanja stanja kot razvi-
janja kakovosti.
4. Stalno spremljanje uresničevanja ciljev 
vitr v izvedbenem kurikulu
Razvijati različne oblike in metode po-
učevanja in s tem ponuditi več možnosti 
za vključevanje otrok/učencev/dijakov v 
dejavnosti šol, preseči uniformnost in s 
tem bolj motivirati in pritegniti posame-
znega otroke/učenca/dijaka oz. otroke/
učence/dijake.
5. Vključevanje staršev v dejavnosti vrtca 
oz. šole 
Gre za sodelovanje staršev oz. članov 
družin pri oblikovanju in izvajanju 
preventivnih programov oz. pri razvi-
janju socialnih kompetentnosti otrok/
učencev/dijakov (zlasti pri dejavnostih, 
ki potekajo zunaj pouka).
6. Vključevanje učencev/dijakov v organe 
šole 
Potrebno je sodelovanje učencev oz. di-
jakov pri organizaciji življenja na šoli in 
ob tem učenje sodelovanja pri odločanju.
MInIstrstVo Za ŠolstVo:
1. Posodobitev kurikularnih dokumentov 
z vključitvijo vitr
Prvine trajnostnega razvoja naj se vklju-
čijo v kurikularne dokumente (npr. učne 
načrte).
2. Razvoj instrumentov za ugotavljanje 
kakovosti na državni ravni in izvajanje 
samoevalvacije na šoli 
Ministrstvo za šolstvo naj v sodelovanju s 
strokovnjaki razvije instrumente za ugo-
tavljanje kakovosti na državni ravni in 
izvajanje samoevalvacije na šoli.
3. Priprava letnih razpisov programov 
za izobraževanje strokovnih delavcev v 
vzgoji in izoraževanju 
Ministrstvo za šolstvo naj vsako leto tudi 
v prihodnje pripravi razpise za progra-
me za izobraževanje strokovnih delavcev 
v vzgoji in izobraževanju z vsebinami 
trajnostnega razvoja.  
4. priprava razpisov za področje razvojno-
-raziskovalnih projektov in razpisov iz sred-
stev Evropskega strukturnega sklada (ESS)
Ministrstvo za šolstvo naj tudi v priho-
dnje razpisuje teme s področja VITR (npr. 
Ciljno-raziskovalne programe, ESS itd.) 
in spoznanja vključi v del politike na 
področju VITR.
5. Vključevanje v pomembne mednaro-
dne projekte in pobude
Slovenija se bo še naprej vključevala v 
pomembne mednarodne projekte in po-
bude s področja TR in VITR, med drugim 
tudi z vključevanjem v izvajanje progra-
mov in aktivnosti na področju VITR, ki 
jih izvaja Slovenska nacionalna komisija 
za UNESCO.
jaVnI ZaVodI:
1. Spremljanje izvajanja kurikularnih 
dokumentov (učnih načrtov in drugih 

didakta junij–julij 2014 23 (V) razmišljanje ...
dokumentov) z vidika uresničevanja ci-
ljev in dejavnosti, ki prispevajo k razvo-
ju socialnih kompetentnosti učencev/
dijakov in po potrebi okrepiti njihovo 
prepoznavnost pri različnih predmetih 
in dejavnostih.
2. Sistematično izdelovanje informativnega 
in strokovnega gradiva, kot so priročniki, 
računalniško gradivo, videogradivo, za 
različne ciljne skupine: otroke/učence/
dijake, učitelje, starše. 
3. Zagotovitev kakovostne ponudbe pro-
gramov za usposabljanje učiteljev in dru-
gih strokovnih delavcev na šoli v okviru 
nadaljnjega izobraževanja in usposa-
bljanja strokovnih delavcev v vzgoji in 
izobraževanju. 
4. Vzpostavitev osrednje spletne strani za 
vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj 
Naslov take spletne strani naj bi bil npr. 
www.vzgojainizobraževanjezatrajnostni-
razvoj.si ali www.vitr.si, kjer bi bilo sproti 
objavljeno vse, kar se dogaja v zvezi s 
VITR na splošno (temeljni dokumenti, 
strategije, smernice, razpisi, programi, 
projekti, didaktični materiali itd.).
neVladne orGanIZacIje: 
1. Sodelovanje z vrtci in s šolami 
Nevladne organizacije naj ponudijo različ-
ne programe oz. projekte, s katerimi zago-
tavljajo večjo vključenost otrok/učencev/
dijakov v dejavnosti na različnih področjih 
(npr. otroški parlament, sodelovanje pri 
prostočasnih dejavnostih z otroki/učenci 
npr. na šolskih igriščih v popoldanskem 
času). 
2. Predlogi za pripravo projektov v vrcih/
na šolah, gradivo, izobraževanje učiteljev 
s področja vitr 
občInsKe sKuPnostI
1. sodeloVanje Z VrtcI/ s 
ŠolaMI PrI uresnIčeVanju 
cIljeV VItr
2. ZaGotaVljanje raZMer 
Za PrIPraVo In IZVedbo 
ProjeKtoV V VrtcIh/na 
Šolah
V. KrIterIjI KaKoVostI
Šole, ki vzgajajo in izobražujejo za traj-
nostni razvoj, so tako vzgojo in izobra-
ževanje sprejele kot osrednji del svojega 
poslanstva in šolskega kurikula. Za te 
šole pomeni trajnostni razvoj glavno na-
čelo, ki ga upoštevajo pri načrtovanju 
vsakodnevnega dela in dolgoročnega 
razvoja.
Kriteriji, po katerih se meri kakovost šol, 
so zajeti v publikaciji Kriteriji kakovosti 
šol, ki vzgajajo in izobražujejo za trajno-
stni razvoj in dostopni na spletni strani 
http://www.zrss.si/pdf/_Kakovostni%20
kriteriji%20%C5%A1ol.pdf .
VI. MednarodnI doKuMentI
Najvažnejši mednarodni dokumenti, na 
katere opira Slovenija svojo odločenost 
in obveznost, vpeljati v svoj šolski sistem 
vzgojo in izobraževanje za trajnostni 
razvoj, so:
- UNECE Strategy for Education for 
Sustainable Development (adopted 
at the High-level meeting, Vilnius, 
17—18 March 2005).
- Resolution 57/254 on the United Na-
tions Decade of Education for Susta-
inable Development (2005—2014), 
2002.
- Draft International implementation 
scheme for the United Nations De-
cade of Education for Sustainable 
Development (2005-2014), UNESCO, 
2005.
- World Programme for Human Rights 
Education, United Nations, 2004.
- »Our common future«, the World 
Commission on Environment and 
Development –Brundland Commis-
sion, 1987.
Smernice so bile sprejete na Kolegiju 
ministra za šolstvo in šport julija 2007.
ali:
 
otroci
 obujajo 
zgodovino
 
slovenske
 
kulinarike
 
NASLEDNJA 
EPIZODA
Recepti domačih 
slovenskih jedi v naslednji 
epizodi Domače kuhne pa 
to: ribe, močnate jedi in 
prigrizki. Recepte in opise 
običajev so zbrali slovenski 
osnovnošolci v projektu 
Tekmovanje v kuharskih 
veščinah avtohtonih 
lokalnih ali regionalnih 
posebnosti.
Do
m
a
ča
pa 
to
K
u
h
n
a
 
 04 5320 200 
 www.didakta.si 
 zalozba@didakta.si 
24
,99 
€