/	. .
W ' ■	; - - ■ "" ' - "" i ~ t"' - I "	'•' • *' '
■ ^gQgg^ ^^ wbbw_HBB Wbk _!_j_^__^	n^—% SSBSSl_
1	pt a q mapafla	irrr:"
sv^..-:—ijlau	11 aliul/a	l—
I	Za Hew York celo leto..^ 7.00	^ ^ * ^ W ^ ^ A	I and total Holiday*
II	z> tuosemstro erio leto.., T.00 |	list scenskih ddavccv v AmerikL	I mr 78,000 m-dsn. I
TELEFON: 1876 OOKTLAHDT.	*nWr«d m Second Class Matter, September 21, 1903, it the Poet Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.	TZLE70N: 4087 COBTLANDT.
NO. 298. — ŠTEV. 298.	NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 20, 1920. — PONDELJEK, 20. DECEMBRA, 1920.	VOLUME TXVIII — LETNIK XXVm
----, -----• i i
SENAT ODLOČNO PROTI W1LS0N0VI LIGI
MIGLJAJI, DA NAMERAVA HARDING AMERIKANIZ1RATI SEDANJO LIGO, SO VZBUDILA VELIKO PRESENEČENJE V
WA8HINGTONU.
Washington, I). C., 18. decembra. — Zaupna sporočila, ki so do-jjH-la na ušesa senatorjev ter drugih republikanskih voditeljev od strani onih, ki so se posvetovali z novo izvoljenim predsednikom Združenih držav, Hardingom, glede mirovnega programa, se gla-da sf peča senator Harding z načrtom, ki nima sploh nobenega opravka ter nobene zveze z obstoječo Ligo narodov.
Nekoliko presenečenja je vzbudiio vsled tega dejstvo, da so šte-\ ihta sporočila iz Maiiona kazala, da skuša Harding uveljaviti na-rit za amerikanizacijo obstoječe Lipe, mogoče potom amendiranja <!ogovnra v smislu Lcdge-vih reservaeij.
V nekaterih krogih se je domnevalo, da jj prippročil Root izvoljenemu predsedniku tako stališče. Root pa ni soglasno v. najboljšimi infoi marijami storil ničesar sličnega. Stališče Roota je, da se i.ir.siii polnoanoči svetovnega razsodišča ter izpopolni pravomoči I. anketa tri buna la.
Zavroma se tudi 7 a preosnovanje mednarodnoga prava.
Številni možje, ki sc v tesnem stiku s položajem v senatu, so "ovorili v radnjih dneh s llardingom in med temi je bil tudi senator \v'atM>n iz Indiane.
Kden Izmed senatorjev je rekel ;
Zadnje volitve so definitivno odločile vprašanje, če naj senat odobri katerokoli pogodbo, ki bi spravila Amtniko v sedaj obstoječo Ligo. Nič*»sar nI mogoče uveljaviti z ozirom na kako zvezo. Ničesar ne bo uveljavljeno, kar bi dišalo po kaki nadvladi.
\LADA BO KONCENTRIRALA VSO PIJAČO V £ENTUCKY-JU.
Louisville, Ren., 18. decembra. Na konferenci, katero so imeli tu-k»j agenti za notranjo carino v t.riavi Kentucky in na kateri se je razpravljalo o primernosti, da m- k on cent rira vuo zalogo žganih I ija v d«-/Hi na enem samem mest n, j** i/jav»l L. W. Wiliam*, ko-i nsar za notranje carine, da se l o mogoče sp-avilo vse tozadevne i;;loge v Kentucky.
— Prav lahko rečem, — je reki 1,—da ne boma Odvedli i?. Kentucky* ja /ganje, ki se sedaj nahaja tukaj.
1'ovdarjalo se je dejstvo, da se > nahajata dve lretini žganja, ki ga je najti v ce!i deželi, v vladnih skladiščih v Kentucky-ju. Povsem primerno bi bilo vsled tega, na temelju izvajanj Williamsa. spra-^ »t* ie preostalo tretino v državo, k • r je na razpolago zadosti sklati : .
Wiliams se je zavzel za ta koti; k, ker je urad na notranjo carino prepričan, da bi se dalo na ts na« in skrčiti vladne izdatke za
spra\ ljanjrt in razdeljevanje žgane pijače.
. CARU80 IMA RES SMOLO.
Listi poročajo o vseh mogočih« tidregah, ki so prišle nad "božanskega" pevca, Enrica Caruso. Pred nedavnim ČSKom so mu ukradli dragulje, nato se je pobil ko je nesrečno padel, pred par dnevu mu j-s počila žilice v grlu in »edaj ga je tožil za odškodnino kuhar, ki je imel s pevcem kon-trakt in ki trdi, da je bil odpuščan preti časom, čeprav t rti i žena Carnsa, da ni znal kuhati nič drugega kot špa^etije.
t
PROTI KOKAINU.
Rta, Italija, 19. decembra. — Poslanca Calo in Dagiioni sta sta-vlijrm t poslanski zbornici predlogo, ki prepoveduje" privatnikom izdelovati in prodajati kokain.
Vsa tocadeyna industrija naj bi lila zanaprtj ▼ vladnih rokah.
rojaki, naročajte mm wa "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DHEVB1K ▼ KD1 OmtAVAK.
PREONO SE ODLOČITE
sa svojo droflno sorodnika ali prijatelja naročiti vomi listek, ali poslati denar ▼ domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najpr-v« aa tosadovna pojasnila na sna-no in saneduwo tvrdko
PRANK SA1HKB.
DE VALERA JE BAJE NA KROVU PARNIKA "AQUITANIA".
London, Anglija, 19. decembra. Dtpisnik londonskega 4"Timesa'* v Cheerbourgu odločno zatrjuje, tla se nahaja Eamon de Valera. predsednik uske republike, na krovu parnika "Aqnitania".
Parnik bo dospel jutri v tamoš-i.je pristaniške.
DESHANEL JE ZOPET ZDRAV
Pariz, Francija, 19. decembra. Pavel I)eshaii"l, ki je zastran slabega zdravja resigniral meseca septembra kot predsednik Fran-c:je, je popolnoma ozdravel. Vče-laj se je vrnil iz sanatorija za duševne bolezni.
PREBIVALSTVO JAPONSKE.
Tokio, Japonska, 19. decembra Kot je razvidno iz zadnjega ljudskega štetja, Ki je bilo te dni končano, znaša prebivalstvo Japonske oad 77 milijonov oseb.
Od teh pripade nad-sedemnajst milijonov na Korejo.
JAPONCI IN NEMŠKA ZNANOST.
Tokio, Japonska, 17. deembra. 1 r>vesto japonskih znanstvenikov bo priredilo nemškemu .poslaniku in njegovemu štabu slavnostno rečrjo v priznanje prispevanja Semčije k uspehom znanosti in Lot bodrenjc za nadaljne napore tem polju.
DDAIII POtoLJATVE \ ISTRO, NA GORlftKO V
VOTRAHJBKO.
. . *
Lrrrftajemo donarna tsplačfl* popolnoma aanealjivo in sod a nji ■ rasmaram primarno tudi hitro pc peH Istri, na Goriikam in tudi na N stranjak—. po oaamljn, ki j§ ssaedsno po italjansU armadi
Vhnaj smo rnAnnali n poftOja rrs italjanakik Ur po plodsidi ssaakj
00 Ur .... f 3.40
100 lir .... $ 4M
300 lir ----$12.00
800 lir .... «20.00	1
1000 lir ____$39.00
Vrednost danarjn sedaj nI stol
menja se večkrat nepnčako
rano; Is taca raslo^a nas ni no
- -» h, i«.ii —. - - _. _* _
gooe podati nst—ens same vna i
bo nans pnsisni Asnas dsspi i
Denar nam Jo podati najbolj p« Domestic Postal Mossy Orte, §M : m Task Ink DnA.
^lSaifl»>k
— ^ ■" ■■ " '—■■ ■ ' —f Vsakega an^itškega vojaki, katerega ubijejo Sinfanjci na Irskem, spravijo angleški vojaki y Az
1 oliin fililra tiim lr**a tnlr
OBREGON JE POKAZAL j SVOJO MOČNO ROKO
Številni agitatorji so bili aretirani in nekateri usmrčeni. — Razpršene loparske tolpe.
Mexico City, Mehika, 1«. tlee. Vlada je prič?!a postopati na dra-; stičen način s številnimi majhni-; r;i glavarji v vseli delih dežele, ki so se skušali poslužiti prilike, ki sc jim je nudila vsled izpremem-Ic v narodni administraciji, da namreč sprarijo v tek nova revolucionarna gibanja. Poročila, ki st prišla semkaj od vojaških poveljnikov v vseh delih dežele, poročajo o uspeših operacijah proti netilcem nemirov, o aretacijah in eksekucijah.
Arnoldo Gomez, ki poveljuje vladnim četam v severnem okraju, je sporoči!, da se mu je posrečilo poraziti tolpo banditov, katerim je načeloval neki Irino Villa-real v družbi nekega Pablo Gon-zales-a, prejšnjega mehiškega ar-madnega častnika. Vladne čete so! se spoprijele z banditi, ki so šteli le deset mo/, v bližini Ciudad-Guerrero, v državi Tamaulipas. Nečak Villareala je bil njet in! Ubmrčen.
Vladne čete so tudi porazile Carlosa Nieto, ki je načeloval ni^jhni ustaški tolpi, zaposleni ob Pbnuca reki.
Ob priliki splošnega pogona na zarotnike sta bila v glavnem mestu aretirana tudi dva_ generala, namreč Manuel Gonzales in Jeus Garza.e Dolži se jih zarote proti sedaj obstoječi vladi.
Predsednik Obregon je danes prvikrat zbral svoj kabinet, da razpravlja z njim glede vprašanja ekonomsko odpomoči. Enrico Estrada je bil imenovan vojnim tajnikom te je stopil na mesto generala Hilla, ki je umrl pred nedavnim časom. Estrada je znan kot eden glavnih pristašev seda-r W»a predsednika mehiške republike.
Brzoparaik
"PRESIDENT WILSON"
odpluje dno 22. decembra 1980.
Tretji razred do Trsta....$190.00 i Drugi razred do Trsta... $206.00
i
▼števii vojni davek.
Za vsa pojasnila se obrnile na po- < znano tvrdkor
Frank Sakser,	i
\6t Osrttadt SL, Mmv York Q0y.
j vtLIM NArtlUol V
LAŠKEM PARLAMENTU
Eazburjenje p.lede interpelacij so- ] c*jalističnih članov. — Socijalisti < zapustili sedeže.
Rim, Itali j.*i, 18. decembra. — j.^kozi dva dni je vladalo veliko i 'razburjenje v italjanski poslanski J < zbornici ob priliki razprave glede'] interpelacij, katere so vložili so-1, eijalisti in ki se tičejo neredov, kip so se završili pred kratkim v h Lucea, tekom katerih so bili socijalisti tepeni v spopadu z nacijo- h nnlisti.	h
Signor Corradini, podtajnik za ] notranje zadeve je skušal danes i episati dogo<lke v Lucea kot so ] Liii sporočeni vladi, a socijalisti i mu niso dovolili govora ter ga ob- 1 delovali z vsakovrstnimi žaljivimi i {■riiimki.
Tumult je dospel - do svojega < liska, ko je prečital socijalist i Brunelli brzojrvko. v kateri se je i glasilo, da so nacijonalisti pretep- i 11 soeijalista Bentini-ja in Cicco- ; lni-a, ko sta slednja dospela v Bo- < logno.	]
—	Dobro storjeno, dobro storjeno, — so kričali člani na^ijona- i listične skupine v poslanski zbornici. I
Eden izmed naeijonalistov pa je dostavil:	(
—	Saj smo vam rekli da se ne < smete vrniti v Bologno.	i
To je tako ivazkačilo socijaliste, 1 ua so zapustili svoje sedeže ter se 1 vrgli na nacijonaliste. Čeprav so s številni člani zbornice skušali lo- ] čiti jih, se je vendar unela živali- 1 na bitka. Deset socijalistov je bi- s
lo na enega nucijonalista. i - ]
1
BERLINSKI LISTI PROTI SO- < VJETNEMU POSLANIKU.
- 1
Berlin, Nemčija, 18. decembra, j Časopisje je objavilo fotografične 1 posnetke navodil, ki jih je dobil i od Trockega Vietor Kopp, zastop- ] r«?k ruske sovjetske vlade v Bar- i linn.	]
V navodilih je rečeno, da mora i storiti vse, kar je v njegovi'moči, 1 da izbruhne v Nemčiji revolucija ter da strmoglavi sedanjo nem- i ško vlado.	<
Navodila so bila pisana baje v < času ,ko je boljševiška armada i zmagoslavno prodirala proti Var- 1 šavi.	.	]
Vietor Kopp dosedaj še ni od- ] govoril na te očitke.	s
BlggmsslBSS IB&SIBSSDE31
ZBOROVANJE LI6E NARODOV V ŽENEV
P^otta je izjavil, da je smatrat ciogovor glede Lige važnejšim kol pa mirovno pogodb?.
Ženeva, Švica, decembra. — r-ifuceppe Mtiita, predsedn-k švi r- irf-ke repni like. ki se bo ravno kar umakni! s svojega mesta tei ni predsednik Lige narodov •e je izrazil napram poro,"-pvalcn ne\vvorške <*/^ribuney, takole:
—	Osebno sem mnenja, da jf mirovna pogodba ena stvar in do-Tovor glede Lige narodov druga. S"e prikrivam s^•oje trditve, da mora imeti Liga narodov prednosl pred mirovno pogodbo. Pb mojem timenju je dogovor gled*i Lige bolj važni izmed obeh diplomatic-uiri dokumentov.
Predsednik Motta je mnenja, la bo cela zbornica Lige narodov r.c prihotlnjem sestanku sprejela i.iegovo naziranje, kateremu pa :j: hotel dati izraza na sedanjem zborovanju in sicer radi velike občutljivosti, katero je opaziti ?:i narodih, ki so direktno prizadeti vsled mirovne pogodbe, sklepčne v Versailles.	i
Z ozirom na delo Lige jo rekel predsednik Motta:
—	Zbornica je završila veliko 3elo, čeprav re ni, žalibog, lotila ?rega bistvenega vprašanja. "V mislih imam amendmente k dogo-fcorn glede Lige narodov. Kot ram je znano, sem prepričan pristaš ideje, da je treba sedaj iz-premeniti besedilo dogovora. S 'em pa nikakor nočem reči, da naj >e ovrže celi sedanji dogovor. Pc enojem mnenju bi bilo kaj takega lemogoče in tudi berz smisla. Mi potrebujemo časa, da izpopolnimo orožje, katero imamo že v rokah.
—	Če primerjamo delo, ki j« ">ilo storjeno z največjo lojalnostjo in največjim zaupanjem in -v [cm oziru zasluži vsak delegat rajvečjo pohvalo. Diplomacija, primerno rečeno, je bila izključe-la iz posvetovanj Lige. Ker ni bilo opaziti diplomatične pretkano st i, smo bili v stanu zavriiti ve-iko in koristno delo.
—	Naša zbornica izgleda še redno deloma kot .parlament in ieloma kot kongres, vendar pa "ojim trdno upanje, da bo imelo
slednje zborovanje Lige svojo astno fiziognomijo, ki se ho odločno razlikovala od drugih. Pre jričan sem, da bo to kaj dobra rt var.
BSS * SBSB3S * Hi
LLOYD 6E0R6E ZAVRNIL IRSKO PONUDBO
ODGOVORIL JE O 'FLANAOANU, DA NJEGOVO VSTRAJANJE PRI PRIZNANJU IRSKE REPUBLIKE ZAPIRA VRATA K VSEM NADALJNIM POGAJANJEM.
' London, Anglija, 18. decembra. — Korešpondenea. ki se je vršila med ministrskim predsednikom Lloyd Gcorge-om t«-r očetom Mihaelom O'Flanaganom, "podpredsednikom irske republike", v naporu, da se dovede do premirja med Anglijo ter Sinn Fein organizacijo, je prestala, ne da bi rodila kak uspeh.
Oče O'Flanagan je v svojem zadnjem sporočila na Lloyd C» or-^e-a izjavil, da je ediaa pot, ki more dovesti do sprave, ona direktnih pogajainj z ofieijelnim načelnikom irskega naroda, — prtd>ed-rikom de Valera.
A* svojem odgovoru, katerega je poslal danes, jr rek«*! ministrski predsednik:
—	To stal išče zaključuje vrata k onim nasvetom dobr** volje, katere ste klicali na pomoč v pričetku zadnje korešpondence.
j Sporočilo očeta CFlanagsina se je glasilo;
I — Dočim pošiljale potom pisanega sporočila mir in dobro voljo irskemu narodu, je vaša vlada posplošila svojt? za vratne napadena naša življenja, našo prostost in lastnino.
—	Kako prazno zvene vaše lepe besede v !i>iih vpričo požara v Cork ter umora Magnerja in Timothy Crowley a:
—	O v resnici želite miru. dovolite, da izvršuje ustava, katero je sprejel irski narod pri zadnjih volitvah, svoj- legitimne yx.sle in nasilja na svetu. Potem se domenite jrlctle poeojev miru potem direktnih pogajanj z olicijelnim načelnikom ir-ke-u naroda. _ predsednikom de Valera To je edina možna pot k spravi, ki je bistvenega interesa oba naroda.
Ministrski predsednik IJovd Georg*> je odgovoril:
—	T pal sem. tla So z zmernostjo in zdravo pametjo na obt h ranah mogoče doseči sporazum, ki bi napravil koncc bojeTO na Irskem ter ugladil pot k konečn: spravi. Sedaj pa izjavljite, da je edina p t k spravi priznanje irske republike in pogajanja s človekom kate.
Ir^ga označujete kot oficjjelnega načelnika ter pretlsednika t« irvke
republike.
—	Vedno sem skušal pojasniti svoje stališče, tla je vsaka ur.iv-rava nemogoča, dokler zahtevajo Sin n Feinci irsko republiko in
i čeprav sem pripravljen poslužiti se vsake pori. ki bi dovedla do t ustavnega miru in dogovora, ne raorm najti vendar noben, dokler hoče .ta organizacija izsiliti dogovor z nra.,ri in nasilji v.ake vrste.
—	Edina pot k miru je ta, da priznajo člani te organiza tla-- na dejstva. Njih sedanja politika votli Irsko v kaos in pogin.
—	Globoko obžalujem, da ste ziprli vrata k vsem nasvetom do-■ bre volje, katero ste klicali na pomoč v pričetku teh pogajanj
' D EI. OVAN.TP. V A SPP ftTumrnw a mu t6itt _________I ______-
KONSTANTINA.
Pariz, Francija, 18. decembra. Francoski zunanji urad je dobil dane sporočilo, v katerih se glasi, da koncentrirajo turški nacijonalisti vse čete, ki jih imajo na raz. polago, v okraju Smirne v namenu, da vprizore dobro zamišljen napad na Grke.
Ob istem čosu pa se glasi, da so nasprotniki kralja Konstantina v Carigradu in drugod na delu, da odločijo Smirno, Tracijo in druge okraje, katere je mirovno konferenca pripisa'a Grški, od slednje.
KRALJ KONŠTANTIN DOSPEL V ATENE.
Atene, Grško, 19. decembra. — Malo pred poldnem je srečno dospel sem kralj Konstantin. Pozdravila ga je velikanska množica ljudi. Navdušeni prebivalci so mu napravili širok špalir od pristanišča pa do kraljeve palače.
Izgredov ni bilo nobenih.
GNIRAL.
Chicago, 111., 19. decembra. — Fredsednik Wilson je danes br-zojavil Charles J. Vopički. ameriškemu poslaniku na rumunskem civornu, da sprejme njegovo resi-guacijo. Mr. Vopička (ki je rodom Celi) pravi, da je slabega zdravja ter d t se želi umakniti v privatno življenje.
ŠTEVILO NEZAPOSLENIH V ANGLIJI.
London, Anglija, 16. decembra. Nezaposlenost v Angliji je zavzela velikanski obseg, če je račun, * katerega je objavil Daily Herald, resničen. List izjavlja, da je v ce-l^m 194,000 ljudi v Angliji brez c'ela, v katero število pa niso všteti oni, ki delajo le po par dni na teden. List izjavlja, da so to zelo skrbne in konservativne cenitve, l;i temelje ni oficijelnih informacijah.
Pranislite dobro, komo Bosls vročili denar za poslitl V stari knjiGpizi rožijtGstki,
g M X	—
BodaJ fivimo t Hm afotcrortl in rimta, vaak skuša porta« ■ftao bogat, no gloda na svojega bližnjega. Rasni agentje in saket oi bankirji-rastejo povsod, kakor gobo po de*ju.
V teh Caapi m stavijo v denarnem prometa nepričakovane Ml pmko starim klrnianiw in premožnim tvrdkam; kako bo pa Btiiknimim stfshiikoM mogofte iapoUM svojo aontemaljan« obljn bo, jo voliko vpraianja.
Nais denarna poiiljatve ss sada)! 8as po novi sveti in na noti satin primerno sedanjim rasmaram t Evropi dovolj hitro in na« ffiro isplačnjejo.
V«sraj smo fcafcmeU sa poBJ^ri fogodmnddl Em fo sU Mik Ocnakl
300 krem .... $2.40	1,000 kron .... $ 7.75
400 kron $330	5,000 kron .... $38.50
600 kion .... $100	10,000 hi on .... $7600
▼rodnost denarjn sedaj nI stalna, menja so večkrat neprife ftnvano; is tocn razloga nam ni mogoie podati natančne eene vn* 9n^lO račmismo po osni istogn dno, ko nam porikni jdsna^dMp
mJČŠ™0* mm" ^
"T*	» - • #	,
"GLAS NARODA"
ALfVtNIAN MILVI
■lotxxxo rubus&nra oompawt .
Flew m »i ilmii «f tto Corporation mmš Adtfpooooo of Akovt OfTtoloroi
■ C—tU»S» »root. B«rgua* o« Manhattan. Wow Yort Ctty. W. V._
wsflfc iifi livnvviil «*•#•!] let pftfntkw«
«o *o*r> Mi_HJi_«o —4 loto_WLM
•LAI NAHODA' O/oloo of M PwwM) MM Mnr day oiioopt Sunday« and IdMfVl _•wPoorlptjon yoarty »JI_
MM feroo |il|M «■ ooobnooti oo m prlob£uJ«jo. Donor Ml oo >ln»W iMUiO
_ «LA| NARODA
TPwhom: CTtlaoO MOV*
Kaj bo morala Nemčija plačati?
I7 bril-Ijske konf.*r«*uee bi moral priti zaključni sporazum •_!><]•* plii "»i 111 • t iifniNKf vojno odškodnine. Tozadevni dogovor se je /•• fiil: |>ri'<luls(> ra>>.! zavleklo. 4 V! i sv»'t j*' plu^ral pogubonosno (Mm 7<t t<» n«-odl"<-nos* in za konflikt v mnenjih, ki je prevlado-1 iil na posvetovanjih evropskih narodov.
Kakšno svoto in Kitko naj plača Nemčija odškodnino nr. temelju \'-rsaill>ke jH>«rodbe. je zadeva, ki ne briga le Nemčijo s-jmo in i'ežeb\ ki hod o dohiie plačilo. Nepotreben hi h"l poskus, tla «e izbili otl N-meije po< 1 to alt ono pretvezo izplačanje večje svote kot jo sploh v slami plačati Taka brezobzirna politika hi brez dvoma porazila s.mm sebe. S tem I »i >e le pomagalo 1: vzbujanju napač-i ih pričakovanj pri drugih narodih, kar bi brez dvoma dovedlo do 7 «-n-.|«.v \ njih lastnih financah. Odškodnine, ki io IkkIo dob'.ie An-j.iija, Francija. Italija in lielgija od Nemčije, ne more hiti večja j k«.t ,»•• Nemčija v stanu plakati poti pogoji. ugodnimi za nje p miroljubni razvoj m na li-melju t»*ga očividnega dej.-t va ter v svoio la-| klno r-šitev morajo ti narodi upoštevati to dejstvo kot temeljno.
Napi edek v smeri proti uravnavi reparaeijskega. vprašanja v Jtrnselju ho v veliki meri v stann pomiriti s ve*. ( V se bo po laljša-lo negotovost s tem. da se Im» stavilo neizvedljive zahteve, se bo le zavleklo sanaeij(» na stroške vseh. l»olj zmerni ton francoskega časopisja predstavlja "dobro znamenje, kajti kaži', da je pričela v Pa- ( riz utrezmi pamet prevladovati natl duhom os ve i e. Nemčija ho ina-m vrirala v Hruselju. da si zagotovi |>r«Mlnosti. a njena upanja na • lekonštrukcijo no odvisna od prijateljske in ;iitre uravnave dife-i-iic. (V hi bila konferenca v Brus»»ju trgovski sestanek med dolžniki in upniki, ki »o vsi ogroženi od hankerota, hi kmalu našla pot, ki hi jo i loved la do primerite uravnave zadeve.
Toleranca.
V i banj n Lord's Day Alliance. »la se vsili Ameriškemu naro-du stroge nedeljske postave, je našel škof Berry iz Philadelphije. na »-.stanku sveta škofov metodist ieno-episkopalne o kve. priliko, da poka/e duha stipnosti napram mnenju vseli onih, ki mogoče ne soglašajo z njim.
Ljudje, — je rt kri. — ki nr.sprotujejo nedeljskim postavam, so lastniki gloitiš.'*, kino-gledisč ter prof.^sijnnnlni baseball nagimti. A gi tira jo navidezno v interesu delavskega naroda, dočim > •* dejanski vrsi cela -iir'taeija v priiog njih lastnih žepov.
To je slične vrs» ■ n?orovilo ko* oa je bilo <iiš:iti iz nst fana-t < nih prohi.hieijoristov kot naprimer superintenderv a An^crsona Antisolon<«ke litre in William .Jennings Brvann. Tiju l.je, ki so na-f protovali zvezni prohil ioiji. so bili po mnenju teh fatiatil cv vsi ttli zvezani s prodajo opojnih pijač. ali pa utajeni in nepolm!jšlji-\i pijanci, ki niso ve<* odgovorni z*i svoja dajanja.
( e *e bo vm' 1 ju>*s|re zahave p?epovetlalo s sprejeinrm cele seli je novih tTKKlrih pr>ftav. p<»tem s«» j«» sprožilo kamj rajo v pravem cnihn tolerance.
Jadranski mir.
Po, I tem naslovom pri občuje **V»eue Zueriehcr 7.< it*mg" dopis ir Rima. v katerem h-re mt^l <lrugim. tla je dosegla Italija pri po-| p .janjih v Santi Maigheriti takt» velike usp«'h:», kakršnih ni nihče, j ' i< ikoviil Italija je tlohila meje. kakršnih nima •< Ken i tlni'»a država. S stališča Tišje pravičnosti je sict*r sporazum pomanjkljiv, k« r je odtrgal |m»1 .niljona Jugoslovanov in otnli ^0.04)') Italjanov r..'ihoviin naeijonalnim državam, totlu no sme st? pozabiti, tla jo hilo netnogitče tloločiti meje na tlrug način. Nato hvali dopisnik *'«"udo-j \ ito italjansko strpljivost napram drugim narodnostiniItalija se i:i tnlrekla Dnlmaoiji. ki bi ji morata pripasti p«» londonskem paktu, i s.-mo iz ozira naeijoualnega prineipa, ampak *udi pre<I vse-m zato.l ker bi pomenila pt>s st Dalmaeije ze Italijo težko finančno obre-i n enitev in bi bila p »vod novih konfliktov. Posest Dalmacije bi bila nevarne tudi za obrambo Italije, ker bi razkril i njeno fneje na vzho-l tin. Namesto Dalmacije je dobila Italija nedotakljivo vzhodno me-' j.>, ki odpira Italiji prosto pot v Ljubljano in ji pripušča popolno' kt ntrolo natl reškimi dovoznimi črtami. Posest črte Matulje-St. Peter je za Italijo kapitalnega pomena.
Nora meja izključuje tudi^nako ogroženje Trsta. Italija je do-j bila h lo mojo tudi z.'.ane go*podar*ke prednosti, na primer idrijske j rudnike in obširne poniove sevemo-zapadno od Goriqe. Končna rešitev jadrannkega «prašanja pa je za Italijo tndi z druge strani I \elikan«ike važnosti Italija lx> se<iaj lahko demobiliziral« in omejila vojaške izdatke in l»o vsled izvrstno nove meje lahko sama re-1 šila vprašanje raaon<filtve. Nativne ugodna rešitev jadranskega vprašanja pa je rsela tndi itaijan*kemu šovinističnemu iinporijaliz-r.a zaslorabo.	>	\	j
To je za notrajjre nmirstnje. katerega Italija tako nnjno potrebuje, odločilne važnosti. Giolittija pa se je rop«t enkrat posre-i čilo, da > polel. kar je drugi pred rjim sejal: Nftti v Pallanzi. Gio-litti ps ima vendar le to iashigo, da se ni ustrašit hujskanja naeijo-rslističneirs teaopisja rn groženj desničarskih liberalce^ ki so hoteli sspuatiti vladno vWino. ampak je vkljub temu obnovil in do-> končal pogajanja. Z uspešnim izidom pogajanj so postale erožnje r.aeijonahstov duzoroe.
Chile ne pripravlja, da aledi vzgledu Argentine ter se nmakne iz Lige narodov. Ce ho šlo tak« naprej, bo Liga kmalu obstajala le is ia Italije, Francije h» Anglije.
Program aTstrijskega kanclerja«
«
V seji narodnega sveta je hilo najprej izvoljenih nekaj odsekov. Nato je povzel besedo zvezni kancler dr. Mavr ter je podal zbornici namere in smernice ki bodo vodile vlado pri njenem delovanju. Glede težavnega položaja, v katerem se nahajata ljudstvo in država, je treba predvsem gledati na gospodarska vprašanja. Dalje je zvezni kancler povdarjal potrebo delovati proti razmnoževanju papirnatega denarja in naraščanj.: primanjkljaja v državnem proračunu. Omenil je. da je neobhodno potrebno izboljšati prometna sredstva s tem. • li. se pomnože ž»*!ezniški vozovi in da se železnice elektrificirajo Ur <la se pozdiurne tujski promet. Glede trgovske-politike se bo vla-<!a prizatlevala skleniti še več gospodarskih dogovorov "z inozemstvom. zlasti glede prometa s sosednjimi državami. Kompenzacijska trgovina naj •se-o.pravi v sistem, ki bo dovoljeval nemoteno zamenjavo blaga. Zvezni kancler je nato napovedal revizijo avtonomnega carinskega tarifa. Na*r» je govoril o važnih nalogah na p<»lju socijal-lv uprave ter o važnih delih na polju pravosodstva. Z ozirom na zu-nan.fi ]»olitiko je izjavil zvezni kancler tla mora Avstrija stopiti v ib»bre in zaupne -tik" z vsemi državami, zlasti mora gojiti prijateljevo do bratskega Ijndstva v nemški državi. Lojalno izvršen je dolžnosti. katero nalaga st. germainska mirovna ];ogodba. smatra Avstrija v okvoru njenih finančnih zmožnosti za samo po sebi umevno. I ričakujo sprejema v Ligo narodov in zahteva da se ugodi pravicam, ki so ji zagotovljene po mirovni pogodbi zlasti kar se liče zapadne Madžarske.
v r- pr
Nov načrt da se premi&a Mont Everest
Od zavoj^vatija zraka je odvi l -en t udi z'a"klj:feni uspeh znanosti] 1'amreč premagan je gore Eve-! rest, najvišje gore na svetu, na k oje vrhunec ni še nikdar stopila človeška roga.
Sedaj ko jo vojne konec in ko i je avijatika toliko napredovala. I da bodo lahko zračni poizvedo-t valei pomaga<i pri razreešnju skrivnosti steza in poti dostopa, ho mogoče poteklo le leto ali dve, ko bo najvišja točka strehe sveta dosežena po človeških bitjih.
Načrt, »i kal« rem se je razprav-i l.ialo že leta. je bil oživljen preti j ar tedni z obnovljenjem delav-i osti na letnem sestanku Kraljevo zemljepisne družbe v Lomlo-nt*. na katerem se je razpravljalo o raziskavanju Himalaj PckI-polkovnik Sir Francis Youghu-sband, predsednik te družbe in odličen raziskovalec, ki je sam vo i lil ekspedicijo v daljni Tibet, na kojega meji stoji ta nepremagana |v>štna, je izjavil, da se ne sine j si*tlaj izgubljati nobenega časa [več. tla se doseže ta zadnji veliki cilj raziskovanja. Njegov natro-Jvor se je tikal poročila brigadne-Lga generala Bruce, tudi razisko-; va!ca gorskih višin, ki je pred-I lagal, naj se naprosi angleško vlado za dovoljenje, tla sme ek-spedieija splezati na Mount Everest.
Družba znanstvene družbe ter ona Planinskega kl.tba se
že oglasihf pri tajniku za Indi-jjo da dobi i»jegovo dovoljenje |trr vladno podporo za namerava-| no poti jet je.
Pa tudi v Združenih državah je vzbudil l ačrt veliko zanima-! r je tnod člani planinskih organi-! zacij.
Premaganj,? višjih Himalaj je ! vedno ugaja'o pijonirskemu du-i hu. Svetovni rekord za plezanje j v višino je dosegel italijanski voj j voda degli \bruzzi. znani plani-"uee. ki je skoro dosegel vrli neko irore nedalet' od Mount Everesta in ki je znana kot K—2. Njegov rfktird je predstavljal 24.600 eev l.'ov in le vsled neprioalcnvanih jtežkoč jo bil prisiljen ustaviti se »prodno je dosegel vrhunec, ki ?srrli 2.J.000 č-nljev vi-oko v zrak.
Mount Eeverest sam jo visok približno !>9 141 čevljev. Višino .toga hriba je bilo mogočo njroto-titi le s pomočjo komplicirane j triangulacije. En račun kaže le1 eva čevlja ve«- kot 29.000 in to je bila višina, katero se je vedno na-j\etllo pri imenovanju to največjo (gore na svetn, ki dviga svojo (t-tavo polnih pot in pol angleških jiL'ilj v pokrajine večnega snega.
0<*ena višine te gore se je kaj malo izpremenila izza oaisa. ko jo je razkril ffih Gerge Everest, generalni zemlj>meree v Indiji, pn katerem je bila tndi imenovana. 'Domaee ime. r»o katerem ie bila znana "v Tibetn. se glasi Jomo 'Keng Kar ali 4"gospa snegr"
Na celem svetu ni sedaj takega nedostopnega kraja koč je temelj ite visoke gore. Soglasno z najboljšimi zapiski ni mogel biti raz-kritelj bližje kot sto milj od gore same. Zadnje fotografije gore so bile vzete s t.akozvanim telefoto-grafom ali kamero na razdaljo in dajejo le medel pojem veličanstva te gore.
4	it -- . .0-
f 4?like. ki so bile vzete s sosed-j t.!b gora k«)i K—2. dajejo vsaj ! oddaljen pojem o strašnih masah ■ iedu in snega, ki pokriva to naj-v?šjo go/o na >vetu.
Priti v neposredno bližino E-veresta, ki se nahaja na meji med > opalom, indijsko provinco ter Tibetom, je naloga, ki izziva po-j?i;mno dušo moža. Najbližpi pro-sior, do katerega je prišla civilizacija, je Katmandu, glavno ine-mo Nepala, ki leži 110 milj vstran Vspričo velikanskih -težkoč, ki se stavijo na pot raziskovalcem, ki bi hoteli dospeti na ta deviški vrh, se predlaga, naj izvrše vse I uvodno poizvedovanje in raziskovanje aeroplani in ni izključeno, da bi se kakemu drznemu človečka ne posrečilo priti z aeropla-nom na kako snežno ravan gore, cdkoder bi mogel peš doseči vrh Everesta.
Ko so take avtoritete kot George B. Benjamin zagovarjale j raziskovanje in premagan j.11 Eve-j rest a leta 1912, ni aeropdan še do-^el takega razvoja kot. v-zatiljem času. Velika svetovna vojna je d o vedla do takih izpre-' j menih v zrakoplovstvu. da je na-i šel raziskovalce novega zavezni-|ka, ki je vedno pripravljen po-, magati. S pomočjo zrakoplova ho raziskovalec raziskati še nepo-jznane polarne okraje ter se dvigniti preko višin, ki so dosedaj še nedotaknjene. Za avijatike, posebno če so opremljeni s tanki ki vsebujejo kisik, je mogoče j dvigniti se sedem milj nad zemljo | Sijajni usp*h ameriškega majorja Sebroederja, ki je dosegel višino 37.000 čevljev ter dospel višine preko 25.000 za mejo j človeških sil, a vspričo sijajnih uspehov avijatike so sedaj pre-Jpričani, da i? možno premaganje j Everesta s pomočjo umetnega i vdihavanja kisika.
Zračni poizvedovalci, ki so izvršili zemljevide ozemelj, kate-jrih bi na dru^ način ne bilo mo-]goče raziskali, bi bili v stanu vi-Ideti mesta, kjer bi se lahko na-j r rs vilo pota do vznožja gora. | Mr. Jeffers pravi v svojem komentarju glede položaja, da bi lili piloti v ;=tanu, če ne drugega vsaj ugotoviti resničnost poročila oa se nahaja prostorna planjava jra eni strani gore. na kateri tfi aeroplani lahko pristarti.
Glavna ovira pri zavojt;vanju Everest a je fiziološka, kajti u-speh tega velikega podjetja je odvisen ckI tega, koliko lahko pre ,
nesejo človeška pljuča in :ree.'— Zrak na vrini ima približno eno ; tretino pritiska ozračja na mor- , siri gladini in vjJod tega bi bilo | v« liha van je potrebnega kisika v < pljnča težaka naloga, ee bi bile , na razpolago ie naravne metode. ,
Mlad in močan človek, dobro izurjen in s tako razvitimi močmi ] ■na lahko teč..- najmanj tristo čev-|, Ijcv, bi bil one vrste bitje, ki bi , tahkor dosegla vrh.
<e.bi se dos<^gl6 vrhunec s po-mo<*jo aeroplana aH . balona < v vsakem s-lučaja bi bilo potreb- j
no imeti dodatne pomoeke, med temi bi bili glavni tanki s kom-piimh-anhn kl ikom aH pa z veli- i ko zalogo »oiija po rok si d. iz katerega bi se lahko proizvajalo ki- i sik z dodatkom kemikalij. . ]
Peter Zgaga
\ ___ .
Neki tenorist, kt pa ni pi«v po-f eben tenorist.^ je vprašal "pevo-* od jo Hudeta :
—	Kaj pa ie pravzaprav visoki C
—	To je -Isto. — je odvrnil. — kjer ti sape zmanjka.
N i večje razposajenosti na svetil kot je razposajenost šestnajstletnih tlekler.
V neki višjedekliški šoli jo bil tak razposajeni razred. Poučeval je star profesor." Da se maščujejo rad njegovo sitnostjo, so mu de-k'iee z gobo omočile stol.
Profesor pride, sede ter plane kvišku rekoe :
—	Katera izmed gosptMli"-en je
preje sedela na tem stolu?
* * *
Pri
porotni obravnavi je vstal zagovornik tet* pričel govoriti:
—	t'e bi bil obtoženec miljonar. bi mu dal hrez pomisleka svojo hčer za ženff tako"želo sem nam-rt«" prepričan o njegovi nedolžnosti ...
* * *
Po dolgotrajnem prepiru je rekel tovariš tovarišu:
—	Kaj pa misliš da si kaj več kot sem jaz, ti prokleti osel zabiti?
*	-r *
"Po tudi te le besede so že včasih padle: l'o misliš, tla seci jaz kak osel. si ravno na pravega na-ietel.
*	* *
Z blagom, ki ga manjka na o-blc kali ameriških žeiislc, bi bilo mogoee obleči vse armensko prebivalstvo za dolm dvajsetih let.
* * *
Mož-je pustil doma mlado ženo in odšel v vojno ter ni-dal od sebe nobenega glasu.	r
Ker pa kri ni voda in vsled drugih naravnih zakonov, si je že-i.a izbrala drugega ter ga vzela k sebi.
Naenkrat s? pa vrne mož iz jet-ništva. Vrnil se je k svoji ženi. toda njegovo ženo, mizo in postelj j-1 drugi imel. Kregi, prepiri in pretepi. Žena je šla k župniku po svet.
j Župnik je pa le z glavo kimal.
—	Vidite, gospod župnik — je rekla slednjič, — jaz bi najrajše oba obdržala, če bi se zastopila med sabo.
* * *
Pravijo, da je papirnati denar zdravju škodljiv.
Da, pa res izvrstno skrbe za naše zdravje.
* * *
Ameriške ladje bodo čisto suite. Nobene prijače ne bo za dohiti. Sedaj se niti morska bolezen
ne bo več izplačala.
* * *
Cene mesu padajo.
Seveda padajo___Pa ne na navadno ljudstvo ...
* * *
—	Upam. da ste dobro obedovali — je rekel krčmar gostu.
—	To sem tudi jaz upal, ko sem
prišel v gostilno, — je odvrnil
# * •
Farmar, ki ni bil na posebno dobrem glasu, je dal zavarovati svojo hišo Za deset tisoč dolarjev.
Sel je k županu ter ga vprašal:
—	Koliko M torej dobil, ee bi nocoj moje posestvo zgorelo?
Župan stopi k omari, vzame iz i:je debelo kr.jigo,' lista nekaj časa po nji, potem pa pravi:
—	Oil pet db deset let.
A. if. Koilas jo v svojem nagovoru pred Kraljevo zemljepisno družbo leta 19i7, ko je bila avijatika že zelo razvita, stavil vprašanje, če je človeško telo v stann prenesti napore v višini 29.000 čevljev ter predlagal, da se podvržejo oni, ki bi se vdeležili ek-spedieije, strogemu vežbanju in urjenju.	/
S pomočjo eksperimentov ob morski gladini ter v različnih višinah ter začasnega izpostavlje-rja zraka, ki je bil nmetno razredčen v laboratoriju, bi se po njegovem mn»nju taki ljudje počasi aklimatizirali ter postali sposobni, da preneso napore velikih višin.
Znanstvenici pa se nagibajo k mri ran ju. da bi za Ijndi dobrega zdravja zadostovalo vdihati od časa do časa nekaj kisika, ko bi
pcskmdli plezanje.
-
„ ! HugnsUroartska	Svatu L Sbbturta J
Ustanovljena 1. 1898 ^ffiff Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI yRAD v ELY. MINN.
——^^———————---a__-
•niMUill i miwasi. BOVAlittt IBMOI J. POROTA, B«x Vt% M Bok 291. Oooewagb. Fa.	Dlaaoad. Wuk
MpndMl: LOUIS BiLART, Bsa LEONARD &LABODWTK, mm A
Past lf«m Lflrta,'a	Br. MlmmmaU.
r«J«a: JOSMPH FI8HLIB, Wj, 'OHN RUFHDC. I. Btf M,
Msesjnlk: COO. L BBODOB, Br,	^^ j C^w
js^pi^a	loo-
H COMELLO. aallda. Oate,	JOHN MOW, MAM MM
,*"iB	MATT. POOOBMLM, | W. M»«t— Wk
rn. JOB. Y. tlBABBK, ms WL Okts pfl^ m.
MmA M. B-. Plttabargk, Ps.	MMsi
______IQDOLV PHOAI, Boat M Wl
—•	ATWM. ClsTslsaa, OUs.
asm soon. Mr, wum prank Ikrabro, «ms iri«tns
4MTBONT MOTZ. Mtt Avtu« IL Rt, Denver, OoU.
■s. CMesgs, HL	GREGOR HBBBGaX. «T m M IrV
TAX VAROGA. SlSi Mstron ABey, /ohnatmm, p*. Plll^uiali, Pa.	Jertnotlno duUel "fLAI MZB0VSP
▼•s atvarl tOcsM as mrmdstt ssdsr kakor tnH dsasns pefU^stsv ssj s paBJaJo o« giavpc«s tajaika. Vee prttoibe mJ ss poMljajo u |iniH—1 «&a potatim odbore. Profeje aa aprejees aorfii Gsaor la iplofe m etea* tUfca sprlBevala as naj poMlJalo aa rrbovnece sdrsvalka.
7«coslovsaska Katolllka JedaoCa as prtporoCa rmem JoeoArraaem m Mm prtMop. Jsdnota poelnje Qb "National Fraternal Ooagreea" lastila! 1 ilacajal te« okro« 9800,000. (tristodsoB dolarjev). BolnUklk podpor, s* %odnta, la poaautala }e laplaSala le nad poldrugi mlljca dtdarjer. Trff~Tt^ B«ts okrog i tipoi rudnik fiaaorfios) la okrog 8 tiaofl otrok t MidMa odMkiL Drnftva Jsdnota as nahajajo po ranih slovenskih aaasfUnah Csa, kjer Jih le nI, priporočamo Tittnorlter norih. Kdor ieli postati Ms« taj ss aflsfii pri tajnika bliflaeca dn£rt J8KJ. Za vstanorHer norih čmštmi » P»^b™tte aa alsrae«a tajnika Novo drnfltv« as lahka rasaorl s 8 au»t
Fizične ovire so i^tntak" velikanske. ker premagati hn t roba številne sne/nike tt*r preplezati visoke, nedostopne ston»*. predno l i se prišlo do vrhunea. Plazovi v T;imalajah kot oni v Alfiah. s-o bi-ii vzrok smrti marsikaterega ju-raškega rariskovaloa. Vtlikan-^ke množino *nega. ledu «n >ka1 se pridrvele z manjših Himalaj ir prav posebi.o se jih je bati ob strmih straneh Everesta in K—2.
Vprašanje transporta bi bilo istotako važno, kajti treba bi bilo nositi s seboj zalog<j, ki bi se t:ale glede obsega primerjati z zalogami polarne ekspedieije ali pohoda preko veliko puščave. — Živila, vodo, tekoče kuri » o, tanke za kisik, i>-/.ko obleko, šotore, odeje, — vse *o hi bilo treba za pohod na goro večnega snr-ga. — Stroški take ekspedieije bi znašali več stotisoč dolarjev :n pri-zadete organi.vaeije bi rade videle da bi bile deležne primerne pod-| or«', ka.jti de-o bo' že samo po bi dosti naporno brez skrbi za finančno stran eelega podjetja.
Ekspedicija bo zahtevala pomoči stotine nosačev in te se ho' rek rn tiralo med plemeni severne Indije. Ljud.'e za to delo morajo hit! mladi, močni, pošteni in zanesljivi. kajti tkspedieija bi so izjalovila. če hi no hila deležna pod pore teh svojih ponižnejših in ni-/jfh članov.
Za slučaj, da bo ekspedicija n,-spršna, ne h > najvišja gora na svetu več nepoznano ozemlje.
-JHWL	r -
Češkoslovaška zbornica v Trstu.
Za 28. novv-nbra je hil napovedan sestanek zastopnikov č<»šk<» trgovine in obrti z italjanskimi zastopniki v Trstn. Kakor posnemano iz tržaških listov, prišli so na sestanek, kateremu je namen Osnovanje češkoslovaške zbornice v Trstu, razni italjanski trsrovr-i ir obrtniki ter zastopniki politične oblasti.
Prijatelji pripovedujejo drugim.
Na ta nsfin se siri slava
H. H. voli Selilii k. -JIO Tliinl Ave.. Pitt.s|»ur«h. Pa., j«- iliJtil na tis4«"-». pisem. v katerih mu prijiurwliijojii. koliko dobrega jt- storil.	pravi, kako hitro mu H«»l:rar»ki Krvni ('jij predial huil prililail. ilrurf pieporeduj«*. kako »i je rešil pn-U "FLf ali plju-«'-ui<-o: tretji pripoveduje, kako mu j«* fiOmasal prognati revmatizem; «Vtrii pri i k> ve« | u je, kakr» mu je pomagal pri zaprtju: |«et ilrii^i pripovetluje. kako mu je |m una sal pri 2<>lod^iiih* In drevesnih l*oteznih.
Ni (~-u<la. iia ksi uporabljajo milj« ki i ljudi ter slave njegovo veliko vredm»st kot U5rpc>ino flrnžhmko vira rilo m prvo |m»iiiim~. Vsakemn. ki 1m» r-ital to.
izplačalo iti k lekarnarju |h, ^kar-lj«» RolgarSkeca Krvnega <"'aja hi na ■ ia<'iu inn ho vnogoft* spnro/Htl «1 rn^im «l«»l»re novlee. < V van lekarnar uini.i. iCi Imhii v«pi jaz |Mwlal cava rova »o. *e. Ilko dru?.iuKko škatljo $1 ali škat. lje. $H.ir» ali šes»t škatelj $5.23. Naslov: H. H. von S»-hllek. PnH.i,lent Marvel Products fouiiwny. 9 Marvel Huihllnz. Pitlabun^i, Pa..	(Adv.>
! NEMŠKEMU ZKAKOPLOVST-VU PRETI NOVA NEVARNOST
BERLIN, Nemčija. — Berlinska "Vossisehe Zeitung*' piše: (Kakor čujetno. grozi našemu zra-koplovstvu. ki je b"Ju zadnje ča-i se vsled zalit-ve zaveznikov, ki /.-le. da jim izročimo oba naš;i i vodljiva zralcoplova. namreč — j Bodenseo*" »n '*Nordsterr.", že ii*tk ogroženo, nova nevarnost.
hainbnrSki Inki loži sedaj de-jve+ novih letal iz kovine, ki ča-j kajo svojo odpošiljat ve v Ameri-j ko. katera ji!i je naročila. Medza-I \gzniška komisija pa nir«»varja jt.'nm. da bi s,- ta letala odposlalo t-sko da si* j - ta pošilja t ev dosedaj vedno zavlačevala Poleg i tega pa namerava ♦'ntonta. kakor ; si.io iz verodostojnih virov izvo-
•	oeli. takoj zapleiuti ta leta'a, ka-korhitro položi svojo roko nanje.
Kntenta se sklicuje pri toin na prepoved za izdelovanje letal in 1 drugih zrakoplovov, ki je bila j \ kljnčena *v nekom členu mirov-
♦	i.i' pogodbo. Cilede te prepovedi pa je tam izrecno rečeno, da velja
j samo za dobo šestih mesoi-ev po ;]>odpisii mirum je torej postala ,dne 10. julija !. I. neveljavna. — Od tega dne naprej imamo popolnoma prost'* roko L'lod» gradnje letal in balonov v mirovne isvrhe. Entont-i pa se za te določbe ne briga, temveč išče pretvez svojim odlokom v tem, češ, da bi to veljalo fo tedaj, oe b» Nemčija izročila vse svoje stvari, kar je imela izročiti, ententi, ker pa se to ni zgodilo, zato je tudi ona j odredba irlede gradnje zr.;koplo-\ov še vedno v veljavi.
Ta kovinska letala, ki ji*i sedaj 'gradi Nemčija, so namenjena izključno le v mirovne svrh« in za potniški ter poštni promet. Vsled "voje izredno močne kon<*rukci-j.* ter vsled svoje trpežnosti in varnosti so se v Ameriki zelo priljubila. tako. ila so poslale ameri-jške tvrdke r.cioyo naročil, ki so sedaj v delu. A ko bo ententa i \ztrajala pri svojih zahtevah, si i lahko vsak r redočuje škoilo, ki jo bodo imel' tovarne, kafrre iz-jcielnjejo ta i/borna letala.
V tein konkii entente leži ta-■ko# velika škoda našega narodnega vospo^aro-.a in zatiranje napredka naše ichnike, da je dol-;žnc«st naše vlade, da se tem odred k::m kar na jod ločne jše npre. Si-ce» pa je še vprašanje, če si bodo pustili .Vm^'rikanoi d opast i te jr.iiibe in kaprice železniške konii-^sije.
SNEŽNI ViHAR V DRŽAVI NEW YORK. *
i Watertowu, N. Y., 19. dec. — !- ..... t Danes zjutraj se jo pojavil tukaj
■grozen snežni vihar, ki je trajal
j več kot tri ure. Zapadlo je dva
revija snega.	____. *
Sovjetska m> vinarska
Porote kapitan Franci* BfcOnllagfe.
Najbolj tBiriliM «1« lo. kj»T» n _'a >o ievrsili iwljlkviki. i? orga-wai-iju e«»iiikar%kr -4u2be, ki j«- gotovo najbolj čndovita naprava B>je vrst. ta celem »vetu. .la/ »em imel prav »o*ebne prilike »i H*aii to napravo,	šmarni *e»p se z njenimi atrcnti v Sibiri-
I (iol it »nI »tih prip r»»->ln« pi^ma na načelnike te službe v Mosk-■ ter Ki! . nkrat v *f.«no prodreti v Kremelj ker pregledati delo te
■	-'umTH< je, ki ie /nnn* kot Renta, katera beseda je sestavljena iz
■	\ih črk ii«*I«vi, ki tvim-nja v slovenski prestavi ruska M>cijali-Hi«'-n& br/o uma age ;*t»ra.
Pri'i Kr nieij je /.'o te/ka »t\ar, kajti ker žive tamkaj Le-
■	n. Trt-► in dmtri rarodni komisarji, je pr »štor močno »astra-■n Y.„\>..' I p.i	la s<i oni, ki s«, <wlšli noter, dobili tike* v za-m^erut /,i tiskano do^oljrnje neke vrsle pri mc»hnem uradu, lahfl-■ajo. .-ni v. i l»l '.rat. Ta tiket je bilo treba p- kazati stra/ni-Itoni. S m, '1.« «em govoril nemški z dekln-o v uradu trr ji rekel. iff» sem /urnali^t in da imam dom« njen sculauek s '"prijateljem" K ob-koni. katerega nis.ni nikdar še videl v svojem Življenju, se Rti je j>. »rečilo premotiti to dekiieo, ki mi je dala tiket. ne da bi
I i i t. i i « •
■	>Me\,ii.t kak drug tiorumerit v zameno. Njen zadnji sum ie izgi-
■	>! ko »tem se delal *ot da nočem »prejeti tikela. dokler bi ona ne B i« f« nlrala Radekn. :sjti vedel sera. da ona ne bo rada telefoni-l.ila Kr upal. da ne bo dobila svete. Ona res ni telefonirala, pač pa ■•k'.*, naj «rem napr j in v par trenotkih »era bil v notranjosti K remija. Tatu -cm l il f»rili<"no varen, kajti že enostavno dejstvo, ■h. ^em oe nahajal v najsvetejšem, je kazalo, d;, sem prišel tjakaj-I pomočjo postavnih *red*tev.
Sestal s.-ru se T-orkijetn, ko j » prišel i/, Leninovega stanova-It.ia ter šel proti lui velenjskim barakam. Govoril sem z nji'« ne-i.j časa a tiis m «'-ul ni'-esar posebnega. Nato sem pregleda! eeli »remelj, ki se ni dosti izpremenil izza leta	Kipi carjev so bi
i -eveda odstranjeni in eerkve so bile vse zaprte in <ieer ž»- dolgo asa kar je bilo razvidno iz velikih kupov čistesa in nedotaknje-•ega vnetra pr*sl vratni!.
Starodavna in wlo sl.ivna kapela Bogorodice, nahajajoča se kvadratu, katerega >.ori earska palača, je sedaj garaža za avto mobile. e;,rs a stanovanja so nezasedena, druga so polna ljudkih .omisar.jev, njih štab..v in služabnikov ter rdeč»h vojakov in njil Iru/iii Kremelj ni bil dosti poškodovan tekom bojev v jeseni 1 ,4*17 Ena izmed vra* so bila polk« hI ova na «1 »/strelka, a ta vratr »edaj popravljajo Vi \ eh poslopjih in btolpih je še vedno videt-•vogluv^ga »arskegn ot Iu in edino zunanje znamenje boljševiškc [<knpaeij' je rdeča zastav«, ki vihra raz kupolo justične* palače.
Ko sem stopil v e?n i/med velikih poslopij, ki v» bila izpremenje na v v1 a 111, urade, ■ eni na VI. da se nahaja v eni izmed dvorar rssstav.i U<»ste. nam. nj na izključno h za odposlance svetega ko NuniMi netra kongres, ki je takrat zborova*. V mnenju, da jili spuste noter, so morali celo ti odposlanei pokazati izkazneo te? Nvoje identifikacijske listine. Imel kfm srečo ter se sestal z nekin rdličnim r I rim uradnikom, kateremu se je posrečilo sprav:ti m< roter brez v mi k«' izkaznice.
liiista ki je naslednica stare ruske brzoj.iVne a«entur?, orga inzaeije, ki je bila nliči.a Renterjevj, je postala sedaj velik ;n že i-ijalno - stavljen str .j za boljševiziranje Rusije, to je dež« le. k' ima m ti i komunistov v razmerju < prebivalstvom kot nnprime* /.n^lija To j. treba vedno obdržati v mislih. Na temelju principa ' ajprvi liiisijo komunistično, pretlno obrnejo vso silo svoje pro pagande proti ostalemu svetu, čeprav nas med tem časom ne zane ^»arjitjo i- tt"lii<»ma N.i-b postopanje je pripr to. Naeijonaliziral so .♦•lo esopisje tako da je se<laj vsak žurnahst v Rusiji vladn slu/al'itik in Tro.-ki j'h h<W-e baje eelo prisiliti, da bodo nosili žur r.ali^i posi-hne an ifot me
\ s, k ,viee, .lomeef in inozemske, pridejo najprvo v irl.ivn k'an If ste. veliko poslopja ob Litbijanki, k>r se jih prekuha, po [»opra n. .. oli dokler nimajo prav«*ga komunističnega okusa. Nat< ^e novi •• razpošlje s* pomočjo brezžičnega brz »java vsem :»oroče, "aleem Roste po eel, Rusiji in slednji jih spoioče krajevnemu ča Nopisju. Celo naslove <*lankov in preglede novic pripravljajo z ve liko žurnalistično izurjenostjo v Moskvi izvedeni uredniki RosU ter jih razpošiljajo z brezžienim brzojavom - po eeli Rusiji. Tak« <!«ki» dale." proti tz»'»kr kot Ekaterinburg „em bil presenečen vspričo eno me me mvrs-tnosti člankov v listih.
Arhanjrelsk je p.tdel ko sem bil jaz v Train in zavržene žur nalističue fraze, v katerih so govorili tudi naj aanjai listi trr pre •ftkovali. s., takoj rizklivale izurjeno pero žurnalista v glavnerr in' .n. Približno isti uč.nck bi se Hhko proizvedlo v Angliji, če b' oli najboljši angleški /nrtialisti koneentrirani recimo v hotelu Ce < i. v LmnIoau; pod voflstvom kakega urednika neobičajne črpani zacijske zmožnosti. TI izvedenci bi bili razdeljeni v različne odse kc, kojili eden bi obstajaj iz izvedenih izdelovalcev naslovov it podnaslovov, drugi iz piscev uv(»dnih člankov in tako naprej. — Na ta način bi najmanjši provincijalni list kazal isto žUrnalističnr izurjenost kot največji list v glavnem mestn. V vsakem več jen mestu bi bil še poleg tega krajevni poročevale" angleške Roste, k I I bil v vsakem shv-ajn edlieen inrnali'rt. stanu joč v krasni hiši tei s celi m omrežjem krajevnih poročevalcev j»od seboj.
Aeenti Ro^te v Permu. Ekaterinbnrgu in v drugih mestih sr boljše vik i. ki so si pridobili dobro poznavanje žnrnalistične.ra de la ter tujih jezikov v Času, ko so bili izgnanci carjeve vlade. _ Nekoč sem čul enega teh agentov, kako je dajal svojim podreje mm krajevnim poročevalcem navodila glede njih dolžnosti ter sem l.ij presenečen, ko sem ga čul reči, da si ne želi poročil glede urno rov in ločitev zakonov, temveč poročil glede popravljanja mostov glede industrijelnegu in vsgojnega položaja ter glede napredova
komunistične misli. Eden izmed lokalnih agentov, navaden u čitelj r.a deželi. je vprašal, če bi bila tudi poezija sprejemljiva, a agent je odgovoril, da je republikanska vlada srcer vedno rada pripravljena pospeševati resnične pesniške ženije, za katere bi iz vedela, di pa ne kaže pošiljati dnevnih poroči! v vezani besodi.
— (V bom poslal poezije, — je nadaljeval učitelj, __ aH jih bo tovariš Lenin videl?
Sovjetska novinarska agentuar, natančno št« rilo. kolikokrat ie Acent je odvrnil nato, da bo- KI dotični članek rabljen. Na ta do posebno iz-rstne pesmi pred način je človek lahko z znanst-iožene tovarišema I ženinu in tro- veno natančnostjo zasledoval po-ek,Jn*	stanek tepa ali onega pisatelja
Rosta pa s» ne omejuje na br- C> se je ozrl na rekord ka ?rega-z ojavno delo. Razpošilja na vse koli žurnalista je ravnatelj Kost a liste politične, literarne članke lahko spoznal z enim pogledom, ter celo povesti in poezije, kar je ee naprednje ali ne in kako pri vae proizvod velike žnrnalističite ljubljen je pri masah.
tvornice ob Lnbijanki. V tem To pa še ni vse. glavnem stann se tndi zelo nata- Tro« ki bi uaprimer naročil lično zaznamuje sprejem, katere- Kctženeevu, ravnatelju Roste: ga eo bili ti e'anki deležni v pro- — Dvignite velikanski krik vineijalnem časopisju. Navedena vspričo zelegi terorja na Irskem 1 se bila imna pisateljev ter tndi Kerzenčev bi dal takoj potreb-
-—--- ■ > ^
/ ualeški vo.aki vstavljajo po ulicah Irce ter jih nreiskujeio, če imaio orošio nri
i na povelja -vojun ureoiiiKom in . pesnikom in kmalu bi vse rusko i- časopisje odmevalo od klicev o-troreenja in opisov vladnega zati-ranja. Slieen krik .se je .dvignilo gle<le Indije, Finske. Poljske in Madžarske. Holj praktične kampanje so bile vprizorjene v zvezi, s čistočo, lesarjem, vzgojo, izboljšanjem prometnih sredstev.-nabiranjem orožja za sdečo arma; do, striženje i las ter podpiranjem ruskih bolnic.
V	Angliji imamo nekaj sji,'-ne-S-"a v Nortlieiiffovi kombinaciji, ki je tekom vojne več kot enkrat dvignila tak S-yik. Koljševiški ča-siiikat>ki trust pa bo neizmerno večji kot Northeliffov, kajti on ima v svojih rokah absolutni monopol na rusko časopisje ter vm'-buje princip hitre ra^ti. ('• se bo boljševizem "iril naprej, bo razli-j ka r obsegu rdečega časopisja j med današnjm dnem ter letom 1930 kot je ona v angleškem ča-j iopisju današnjega dne ter onim j leta 1820.
t'udno a ' snično je, da ni ru-j sko časopisje v splošnem še tako; »odrejeno Kerž^nčevu kot je Northcliffovo časopisje Narthclifj ''u, kajti številni provincijalni li-1 "'i v Rusiji, katere izdajajo kra-iinni sovjeti v zvezi s krajevni-j mi delavskimi organizacijami. I iriolM'u jejo številne oviarinalne ianke. n vsled popolne k.»ntro'e -unanjih iu tudi skoro vseli do-načih ruskih vesti ter s pomočjo uezobzirne r enznre je centralna' ovjetska vlada v stanu izvajati -e'ikanski upliv na celo ru-ko časopisje. Ta upiiv je celo večji kot " bil oni. ka .rega je izvajala :emška vlada na nemško časopi-1 ve v času vojne. Kazventega pa, rte <l«>bavlja Ri^ta brzojavk in 'it kov za sopisje po celi Ru-Izdaja tudi več kot štiristo estnih listov, ne da bi govorili o e ve.-jcni številu majhnih lepa-ov, katere s> nabija na zidove elfzniških postaj in iz katerih '•rpa navadni Rus večino infor-Tceij glede splošnega napredka •o svetu.
Obseg, do katerega se je raz-"lrilo časopisje, je razviden iz dejstva, da s'u izhajala preje v Fkaterinbursr guberniji le dva li-i sta. dix'im .jih izhaja sedaj dva-, -lijst. Med temi jih je osem. ki ■ iobivajo večinoma svojih novic " lom brezžirnega brzojava iz t.katerinburga.
V	provinca i Penn in Ekaterin-1 mrg. kjer so izhajali preje le šti-
i listi, kjer ni bilo preje nikakih r epakov in u iheneera poročevalca
-	F.'nske brzojajavne agenture, iz-
-	haja sedaj 22 listov in v provin-s ah stanujeta dva poročevalca, s ko jih stališče v boljševiški hierarhiji je drugo ali tretje, ki žive v hišah, ki so tako velike kot
0	me škofov, ki zavzemajo v bolj-
ševiški dražbi isto pozicijo, kot e so jo zavzemali v pravoslavni. — a To sicer ni lepa primera. Lenin je :- okleni Iz isto hladno in neupog->- ljivo odločnostjo, katero je poka-
1	zirl pri vseh drugih velikanskih i- ii.premetnbah. katere je odredil, a di* morajo njegovi časnikarski i- poročevalci izvajati nad javnim i- mnenjem isti upliv. ki je bil do-
sedaj monopol cerkve. Trocki pa govori mirno o tem, da je nado-il n^estil armad n" kaplane s politič-in mi komisarji, ki bodo uplivaK k na čustva vojakov na isti način i! kot so nplivali nekoč kaplani. Na rdeči ironti v Sibiriji sem
prisostvoval vojaškim sestankom katere je vodil politični komisar l-:i se je posluževal vseh umetno-s i metmlistovskega pastorja, da vzbudi fanatizem vojakov. S svojimi izvajanji in popevaniem re-voliteijoiiarn'h jiesmi je spravil (vojake v tako stanje razburjenja [ lot sem ga a i del le v Carigradu ir Belfastu. Stari režim se je v i-sto svrho poslužil vodke in vere: Spominjam se, da je tekom rusko ji.ponske vojne ruski vojni urad j 'selil med vojake na tisoče slik. ki so kazale duhovnika, ki .je s križem v roki vodil napad na Japonce.
Rudija je idealen prostor za u-porabo brezžičnega hrzojava, ka-t<-r(-ga se rabi sedaj na obširen nfčiri v žurna'istične svrhe, v veliko večji m —i kot pa v Angliji. I lioljševiki	pa upajo, da bo'
kmalu prišel čas. ko bo postala uporaba brezžičnega hrzojava v j te svrhe še tisočkrat večja in ko' ;b i velika nanrava ob Lubijanki i i kot velikanski megafon, ki bo di-' ktiral politiko in mnenja ter nato Uprejemal neštete odmeve od vseli strani prostrane Rusije in j »v. inozemstv i.
Težko je pretiravati moč, ka-| tero bo na fa način dobila ruska sovjetska vlada z ozirom na ust-j j valjenje javnega mnenja pri plastičnem narodu, ki se nahaja še-: 11 e v otroški i i. »bi svojega razvoja.i f .ntralni laboratorij, v katerem
s,* preparira \ se inozemske in do-' I	.	■ !
'mj-če noviee, vrši svoje posle v
b.ključnem »-amenu. da pospešuje stvar boljševizma ter je pod direktno kontrolo komunističnega eksekutivnega komiteja, ki i-,11:1 svoj glavni stan v hotelu — i>:< tropolc. Bo*j važne novice, ino iZ<mske in domače, pridejo vsled tcira pogosto * ajprvo pred ta ko-|mitej. predn.) se jih pošlje v Ro-sto.
Za precej veliko ozemlje krog Moskve se rabi telefon in brez-žični telefon bo v rabi čimprej
mogoče. Velik zemljevid v Kre-rieljski razstavi je natančno ka-jzsl. kje se uporablja navadne brzojavne črte in celo sle na konjih ri l ponesejo noviee v oddaljene vasi in tvornice.
Kerženčev je prepričan komu-; r.ist ter neumoren urednik. "Nje-, jT'va organizacija Roste kaže vso podrobno znanstveno skrb Dar-v ina in Mečnikova. Nekateri nje-jr«»vi pomočniki niso zadovoljni s sedanjim suženjstvom ter bi radi ^ prišli v prostejše ozračje, a imajo t tako malo prilike za to. kot kako kdo v kaki pittsbnrški tvorniei, ki bi hotelo iti na izpreliod na ce-sto.
j
;	7
I	Nesreča na
debelo.
Naša misel o nesrečnem dornv r je ona o domu, v katerem moa preveč je, ž»ua preveč govori ir
a
dete preveč kriči. ✓ - _
1	Bnopandk
i "Calabria"
1 Oniinnl progo odplojo 38. deoombra r Tnt.
Gen sa HL nered de Trsta firn.—
» nJm takse mi
i Vsa teaederaa pojasnile daj«
Tvrdka Frank flakogr
82 Cortlandt SL, How York.
a. ^ i ii > si	4
V razvedrilo.
Definicija.
Neki kongresni k je	ža](>st. :
ne izkušnje v špekulaciji z zlati- ] rai rovi. 01» neki priliki se je več tovarišev razgovarjalo o predmetu ' špekulacije in eden teh je rekel } proti temu zapadnemu članu kon- 1 •-»resa:	j
—	Kot izvedenec nam lahko ' ]>odaste definicijo besede "bo- ' nanza".	"
—	Bonanza, — je odvrnil mož ; z zapada, — je luknja v tleh, ki * je last največjega lažnjivca na ]
svetu. ~	4
* *
*
To je uravnalo zadevo.
Stari Sa-ba-Šong, poglavar Mil- f ie Lac Indijancev, je privedel vse 1 svoje voynike. da branijo Fort ' Ripely leta 1862. Tajnik za notra- ( nje zadeve ter govemer in zako- ^ nodaja države Minnesota so obljubili tem Indijancem, da bodo ^ radi tega junaškega dejanja de- 1 ležni posebne skrbi vlade in da s< 1 jih ne bo nikdar odstranilo. Par 2 let pozneje na je bil poslan pose- 1 1 en agent iz Washingtona k ple-menu, da jih prosi, naj odstopijo svoja zemljišča ter se preselijo \ 1 deželo severno od Leetch Lake. < Agent je zbral posvetovanje Indi- ! jaucev ter rekel:	i
—	Moji rdeči bratje, vaš ve liki beli oče je čul, kakšna krivic; vam je bila storjena. Rekel je: - i Poslal jim bom poštenega človeka. — Oziral se je na sever, jug, iz tok in zapad. Ko je videl mene, 1 je rekel: — To je pošteni mož. k urega bom poslal svojim rdečim otrokom. — Bratje, poglejte na me! Vetrovi dvainpetdesetih lei so pihali prek} moje glave ter posili s srebrom in v vsem tei <a>u nisem storil nobenemu niti ti: .»manjše krivice. Kot vaš prija-ulj vas prosim, da podpišete to pogodbo. #
: Tedaj pa je skočil sfari ISa-ba-song na noge ter rekel:
Prijatelji moji, ozrite se name! Vttrovi več kot petdesetih zim so | pihali preko moje glave ter jo po-jSiili s srebrom. Niso pa mi odpi-jhali možganov.
Zborovanje je bilo končano. * • •
V časih, ko so bili ljudje v prodajalnah še bolj uljudni kot so dandanes, je bilo videti v nekem izložbenem oknu naslednji napis: — Na <Vljo vzamemo vsaki predmet iz izložb?. Nekega da - pa je nepoznani zlikanec udri v prodajalno in odnesel vse, kar je bilo v izložbi. Mesto prejšnjega napisa pa je stavil naslednjega:	^
—	Sem sam preskrbel. — S pozdravom. ...
Zdravnik proti profitirju: — Mislim, da se niste brigali za moj r.asvet ter se posvetili kakemu razvedrilu, ki bi odvrnilo vašega duha od tr*rnvskih poslov.
—	Gotovo sem storil to. » — In česa ste se lotili?
—	Posvetil sem se numiznati-k:. (Nabiranju denarja vseh časov in dežela;.
i ---
PSI HAS 80 PISKA
'za MARIJO PAVLIN od fcozalijc Paul in, Karla Časi el lani in J osi • pine Paulin. Naj se aglasi ponje!
Upravništvo Glte Naroda, $2 Cottlandt St., New Turk, N. Y 1 (20-21—12)
StcijakaticM jAm^c t Itftlhi.
Poročevalec { Ijpbljaus. **Na-|> pi*ejaf' piše iz Trsta poti tem na- t ?lovom sledeče:	i
Trst, 15. novembra. «■ Rad bi potlal slovenskim so- t dvugom pravo sliko o socijalisti- 1 enem gibanju v Italiji, ker bi jih j to gotovo zanimalo. Toda to gi- i ŠABEC — DEC. 17.— 3.	i
banje je tako veliko in obsežno, j da se absolutno ne da izčrpno o-'i pisati v enem dopisu. Zato se ho- i čem omejiti snmo na glavne stva- i
i'
Socijalisti ro dobili pri lanskih ' volitvah 156 mandatov. Ta uspeh * j? iznenadil ves svet, delavski in buržuazijski. ?lnogi so smatrali ' to zmago le za trenoten uspeh ^ kot neizbežno reakcijo proti voj- '' 'ki in tedanji naeijonalistieni in r imperijalistični vladi. Toda vara-! i so se oni, ki so tako mislili. — 1 Preteklo nedeljo so se končale 11 <bčinske volitve v Italiji, pri ka-erij je socijslistična stranka do- -)"la skoro tri tiso." občin v svoje -i oke. med temi velika mesta Mi- y an, Bologna, Livorno itd. V pro-=nci Regio Emilia so socijalisti " obili od 45 občin 38. Podobne u-'f pehe so dos-gli tudi v Lombar d '.'ji in v več drugih krajih Kako e bilo v Turinu, do danes še ni it r jen o;-prvi dan je bilo progla- ( eno. da so zmagali socijalisti s
00	glasovi, drugi dan pa da so magale mešlvnske stranke z 200 M rlasovi večine. Kako se je mogel b olilni rezultat izpremenitl. kar a: noč, to je do danes še nepo- 551
1	sn jeno.	si Uspeh so<-tjalistov pri občin-
kih volitvah v Italiji se da pra-ilno oceniti šele tedaj, če pomi- 7 limo, da so imeli pred vomo so-ijalisti komaj tristo občin v oh-asti. proti sedanjinU 3000.	1
To kaže jasno, da zmaga socia- s u;tov v Italiji pri zadnjih volit- v ah le ni bila samo trenotna, am- S »ak da je plod vztrajnega dela in k :nak probujajoče se zavesti pro- s 11 ari jata.	r
# * # Is
Kakor povsod v Evropi je zav- 0 adala tudi med italijanskimi so- 11 •ijalisti notranja kriza, boj med !t£rimi in jiovimi metodami, boj r.ed zmernejšo strmijo in radikal- 11 "iiin komunizmom.
Znano je, da je soeijalistična 1 stranka zaključila zadnje leto na 1 ivengresu v Bologni, da se pridru ^ >.\ moskovski intemacijonali, ne s la bi bila stavila kakšne posebne ^ ^ogpje za vsop in brez natančne- 1 ;a poznavanja metod in progra- 1 ir.a tretje internacijonale. S tem 1 iklepom se pa položaj ni defini- r tivno razčistil ampak spor med :»bema strujarna se je tedaj šele ['rieel, ki se je po državnozbor->kih volitvah znatno poostril. — N lasom sklepov v Bologni, bi hi- f io moralo 156 soeijalističnih po- j slancev voditi čisto negativno politiko. To pa se ni zgodilo, ampak poslanci so sc odločili za parla- " rnenlarno opozicijo in ne za raz- s bitje parlamerta. Ko so se pa vr- j rili laški odnoslanci iz Rusije, j kjer so imeli priliko prepričati se , o stanju v Rusiji na svoje oči, je kriza postala še občntnejsa. — 1 Odposlanci so se vrnili različnega i naziranja o Rusiji: Bombaeei in Bordiga sta s? vrnila v domovino , kot navdušena komunista, dočim govore Serati, Bianchi in drugi o Rusiji zelo hladno in ne priporočajo za Italijo ruskih metod. — SoglaSajo edinole v tem, da je ruski proletariat izvršil veliko zgodovinsko delo, katero braniti je dolžnost \sakega svetovnega
proletarijata.
Precej mučen vtis je napravilo tudi znanih 21 točk, katere je sklenil drugi kongres moskovske internacijonale staviti strankam l:ot pogoj za vstop.
Nezadovoljni niso samo takoz. centrist!, ampak tudi s. Serati, k*i je sicer navdušen komunist. Svoji nezadovoljnosti z 21. (ocKami jo dal izraza v "Avantiju*. kjer je izjavil, da bo italijanska soci-jr.listična stranka sama najbolje vedela, kdo spada v stranko in kdo ne.
Svoje končno stališče proti 21. toČkaan iz Moskve bo zavzela i-talijanaka soeijalistižna stranka ua kongresu, ki je skliean za konec decembra t. L ▼ Firenzo. Za ta kongres se ie danes zanima vsa javaoat. Strankino časopisje
'živahno razpravlja o tem vprašanju in pojavljajo se Že danes
i ::zne struje, ki bodo na kongresu nastopile J^oslej so se javile tH struje: skrajni ekst rem isti z liombaccijem na čelu so zi brezpogojno sprejetje vseh 21. točk in za izključitev vseh eenfristov in reformistov iz stranke.
Seratijeva skupina je za pogoj no sprejetje moskovskih pogojev iu za to. da ^e samo posamezniki ; izključijo iz stranke; dalje zahtevajo za italijanske soeijali te svo hodne roke v vseh taktičnih vpra šnnjih.
1 Tretja skupine, katero vodijo «! Aragona in Treves, sc zavzema ŠABEC — F)K<17 4. za revizijo 21. točk; oni hočejo rbdržali enoJucst stranke in nn-sprotuejjo izključitvi posameznih sodrngov in skupin, ki stoje na stališču razrednega boji
Splošno se misli, da bo na kongresu prevladala Sera t i je v. strn-j.1. ker je italijanski prolyl arija t zelo vnet za enotnost stranke, na drugi strani pa zelo naklonjen ko mimizmu. Vprašanje je, kaj bo f d govori l Sciati na zadnje pismo S'inovjeva. v katerem grozi Sera-tiju. da ga bo ravno tako izkljn-ei! iz strank^ kakor je izključil ( rispiena. Diitmanna in tovariSe. i »k o ne sprejme brezpogojno vseh 21 točk. Vsi socija lističu I krosi >o zelo radovedni, kakšno stališče bo Serati zavzel na to pretnjo. — •Tasno je eno. da mora italijanska stranka v takem položaju ali for-sirati revolucijo, ali pa se odločili za pozitivno politiko. Tzhod iz te dileme bo moral najti strankin zoor.
#	r •
Tndi med slovenskim proleta-rijatom na zasedenem ozemlju se socijalizem }epo razvija. Do dares imamo okrog 50 političnih organizacij in nad deset, tisoč strokovno organiziranih, večinoma stavbinskih delavcev. Lepo se razvijajo tudi gospodarske, kon-snmne, kmetijske in produktivne organizacije. List "Delo" dobro
uspeva kljub vsem težkočam.
*	* •
Ko so došle prve vesti o popolni kapitulaciji jugoslovanske delegacij* v Rapalln, je zavladalo med Slovenci razumljivo presenečenje. Vsak se vprašuje: Zakaj pa so tako dolgo odlašali. Če s-ir je stvar morala tako končati t Med socijalisli seveda razočaranje ni veliko, ker sploh niklar i :smo upali, da bo buržvazija po-\oljno rešila jadransko vprašanje.
t
Na kongresu v Hallu.
Na ineijartivo Zinovjeva so te dni delegati na kongresu v Haflu glasovali za in proti »prejemu 21 ih moskovskih to^k. Rezultat jo naslednji: 237 delegatov se je izjavilo za, 158 proti. Ko je bil naznanjen izid glasovanja Je predsednik ChrLspien izjavil, da so delegat. ki so glasovali za Moskvo, prestopili v komunistične vrste m da nimajo pravice prisostvovati zborovanjem neodvisne stranke. Tedaj so desničarji zapustili dvorano.
Arheologična poročila iz Grške.
Izkopavanja ua Kreti, kjer so sedaj po koncu vojne začeli zopet z marljivim delom, so odkrila temelje palače Iz srednje M;nosove oobe. Tu so našli slikarska dela f treske), delo stolpov, zlate okraske in vaze. V bližini palaee so naleteli na mesto ki je stalo v isti dobi. Nekako pet kilometrov vstran so našli grobe iz M »nosove 1 mladosti, ki so obsegali okostja, 1 ilovnate urne, vaze in pogrebne 1 darove. — Posebno velik nagrob-r i spomenik z mnogimi arhitek-; tonskimi okraski iz mramorja so 1 pa izkopali v starem mestu Ali-[ fciju v Epiru. V isti višini kot iz-1 kopani predmeti je stalo malo r jonsko svetišče z zanimivi peres-" nimi okraski.
! Raziskovanja na gori Oeti so * odkrila svetišče iz dobe Tleraka.
Razen pepela žrtev so našli napi-" se in pa kip. cesarja Commoda kot Ilerakla.
I________
- aojan. ha&ocajtk bm ka 1 8 haiodi'MU
1 VlBdJl ttOtHWH UIXVI1K ett mmb&mul ttt*TJ& .
I SPOROČILO Z MORJA. 3
NOVELA.	H
Angleški spisal Charles Dickens.	Pj
r __. .
•"»	(Nadaljevauje.)
—	Draga Kityt — je rekel inlaili ribi«'*, — iaz moram iti k tvo-. i i < -n ?»-r ga preiti, naj mi ie vetlno zauja. kljub tej veliki ./pi • uit rn 1 » in skrivnosti. Tu«li ua bo*eni vprašati nekaj glede Lan-iraii. Ali Ih»«'»*š iti t menoj doiuov, Kitty?
Kitty tli «Hlg(»vorda niti be*»ediev, temveč se je ilite dvignila tei <- p"kri\ a I a s kometa »voje rute oči. Kapitan Jorgan je sledil Iju 1 ' • ■ m.i. /• skesan ter se ustavil v prodajalni, da da nekaj navo
•	ill Mr. I'ettifer-ju.
T»»kaj, Tom, — je rekel kapitan pritajeno. — Tukaj je ne Lii'. kar >piida v vaš delokrog. Tu notri je stara ženska, ki je zck \ /alnš.''• »»na v s\ ojeru sn u. Razvedri jo, nekoliko, Tom, razvedr
Mr. I'ettifer je p kimal z glavo ter *>dšeL s svojimi mirnimi, ena i on >11111111 koraki v sobo, kjer ga je videl kapitan skozi steklen« i.ita. k.ikM je vzel dele v svoje naročje t«-r s.» sklonil nad ilrv Ray bnx lt, govore«* nežn** besetle tolažbe.
Ne morem si misliti, kaj ji je povedal, — je razmišljal ka I itn, ko je sledil jubimeeina.
\i mu bilo treba slediti jima daleč, kajti l ila je le kratka po
k u mtt xie/i navzdol do hišier očeta Kittv. Čeprav pa je bili 1.1/ ...Ija kratka, je bila vendar dosti dolga, da Je kapitan lahko, opa / , kako j« p«.-tal pravo strašilo v vasi. Nol»eii i ženska, ki je stal« t ri svoj« n delu in noi.t n ribič, ki je prihajal morja navzgor ii . i r vid* mlailega Ka\ br >eka nesrečnega ter malo Kitty v solzah i I I v -tal.ii otoiiti ni-'- drugega kol vreči ogorčei pogled na kapi ii.* i. tuj .i, ki je tul na tu ali oni način odgovoren za ta neobičajn I ri/or Ko -o tako prišli v majhni vrt Tregarihena, — ki je pred '.. I d platforme, na kateri je kapitan preje zapazil Kitty, kako j< tdi-daia nav7«h>l. -— Kitty odhitela v svojo lastno sobo, da pri krije solze in Alfred je pru-el govoriti z njenim očetom, ki je dela ta vrtu. Hi I je videti nekoHko bolehen. a nikakor bi se ga ne smeh imenovati s.- starega Imel je prijeten obraz in pogovor, ki se je pri
I / njegove strani najprvo veselo, je kmalu postal razdražen T ed j j pa j.- prišel za kapitana čas, da plane tako na vrt kot v po
1>. >.ro jutro. g<fspo«l. — je rekel kapitan Jorgan. — Kaki vam kaj gre?
- To je <_'m>p«k1, s katerim bom odšel, — je rekel mladi ribi« proti Trefrarthenu.
O, . •• rekel o<> Kitty ter se pričel z izrazom skrajnega neza
•	' \ Ijstva < irati v nesre«*nega kapitana. — Priznam, da ne moren i ee i, da me veseli videti vas.
N« je odvrnil kapitan, — in ee hočem priznati resnico M-.- tii re. da je vi leti to splošno naziranje v teh delih sveta Ni I .M-te	prenagli-i. Mo^o.-e boste s časom pričeli boljše mislit
—	1'pam, da. — je rekel Tregathen.
W' ll tudi jaz upam, - - je pripomnil kapitan, ravno tak< 1 " /bri/no. — In še več, jaz sem prepričan o tem, čeprav vi niste Se-I«j, Mr. Tregarther, pa ne morete izmenjavati besed nezaupanji . menoj. To pa ne ra-litega, ker nočem jaz. Vi in jaz sva dosti stara da nt* sodiva po zunanjostih in navideznostih. Ce pa niste imeli št prilike spoznati zla in krivičnosti take sodbe po zunanjosti, poten hte srečen človek.
Videti je bilo, rla je ta pripomba zadela Tregarthena v živo l.ajti odvrnil je:
—	Gospod, to sem doživel.
Well. je rekel kapitan z milejšim glasom. — napravil sera nolmi pote/o, ne da bi veil d za to. Vidite. Tregarthen. tukaj stoji 1 uhimec \aš. ga edin« ga otr- ka in tukaj stojim jaz. ki poznam nje govo skrivnost. Prisegam vam, <la je to pravična skrivnost, katere m napravil on. čeprav je s svojo častjo obvezan ohraniti jo zase. Jaz n u hoeem pomagati z te zagate in v ta namen vas oba prosiva, da i .ima poveste imena dveh ali treh starih preb valeev vasi Lanrean ^'-Idj, ko jemljem ven svojo hilježtiico, da zapišem ta imena, tudi 1 ko pripomnim, da je to. napisano na vrhu prve strani, moje ime ii« moj naslov: - Silas donas Jorgan, Salem, Massachusetts. United S1 ate*. Kadarkoli hi vam padlo v glavo da bi prišli tjakaj, bi vas z veseljem sprejel. No, kako se sedaj glase ta imena?
Hil je neki starejši človek, —- je rekel Tregarthen. — «>o ime-t.ii David Polreath. Tt je mogoče seilaj že mrtev.
Well. je rekel kapitan veselo, — če je Polreath mrtev in pokopan in « •* hi nam mogel kaj pomagati, stavim da bi ne imel lič proti temu, da se «*a izkoplje. Na Vsak način je že zapisan.
Hil je nadaljni, po imenu Pen re wen. Ne vem za njegovo krstno
ime.
—	Nič ne stori, — je rekel kapitan. — Je že zapisan.
—	In bil je še neki nadaljni, po imenu John Tredgear.
—	Prijetno zveneče ime, — je rekel kapitan. — Je že zapisan.
—	Ne morem sr» spominjati nobenega drugega z izjemo starega Po rvisa
—	Eden state Parvisove družine, mislim, — je rekel kapitan — ie imel prodajalno v Wm Vorkn ter napravil lepo premoženje « tem,
je zažgal svojo hišo. — Torej David Polreath, nekrščeui Pen-reweti, John Tredgear in stari požigalec Parvis.
—	V tem trenutku se ne spominjam nikak h nadaljnih imen
—	Hvala
vam, — je rekel kapitan. — In tako, Tregarthen, še i vidno upam na vaši naklonjenost ter ono lepe cvetke iz Devonshire, vaše hčerke, vam v tem namenu podajam roko, gospod ter se poslavljam od vas.
Mladi Roy brock ga je spremljal ves obupan. Nikjer ni bilo Kitty, ne pri oknu. ne na vrtu in tudi ne na ce<»ti, da bi gledala za obema, ko sta prišla plezati po strmi stezi navzgor.
—	Sedaj pa vam hočem nekaj povedati, — je rekel kapitan. — b er nisem za enkrat v stanu pospešiti harmonijo v vaši družini, no-«.*m iti v vašo hišo. Vi pojdite in obedujte doma, dočim bom šel jaz
malo gostilno. Sestala se bova ob dveh in rasli me boste kade-čega smodko, na sol n en pred gostilno. Povejte Tom Pettiferju, mojemu tovarišu, naj »e smatra v službi in da naj skrbi za ljudi, dokler *e ne vrneva. Našli boste, da se jim je že priljubil.
Vse je bilo storjeno kot je odredil kapitan Jorgan. Natančno ob dveh-se je prikazal mladi Ray brock, s svojim nahrbtnikom. Natančno b dveh, pa je tudi kapitan vrgel proč zadnji ostanek svoje amodke.
GLAS NARODA, 20. DEC. 1^20
—	Pustite me nesiti vašo prtljago, kapitan, — je rekel mladi i ibič.
—	Hvala vam, — je rekel kapitan. — Hočem jo nositi sam. Obstaja le iz glavnika.
Prišla sta ven iz vasi ter se ustavila med drevesi in visoko suho travo na vrhu- griča, da se oddahneta ter ozreta navzdol ns l ra-siio morje. Naenrat pa se je kapitan udaril z vso silo po ko lenih ter vzkliknil:
—	Še nikdar v celem svojem življenju niscin videl tako pri nerne stvari. — Ko je izrekel to, je odbežal.
Vzrok nenadnega umaknenja od strani kapitana je bila mate Kittv, ki se je skrivala med drevjem. Kapitan je šel izven vidiki ter čakal. Med čakanjem pa mu je prišlo na misel, da si lahko sraj ši čas s tem, da prižge svežo smodko.
(Dalje prihodnjič.)
Spomini iz bojev za Koroško 1. 1919
Slutili smo. da se nekaj pri-.r pravlja. Hilo nas je vsak dan več i. is. iz vseli krajev Kranjske, a naj-,). več iz vrhniške okolice; sami !krepki kmetski fantje, ki smo se p. Iznašli zopet \ vojaški obleki pri lo 1 vodu VI. čete. Poveljeval nam ri je nad poročnik Demšar, pristen Gorenjce. Ljub zen do rodne zem-u. 1 je, do nase mlade domovine nam la je dajala pogum, ki ga nismo čr-v-apali iz popivanja in razuzdanosti.
V delu in v veselju nam je po-a_ tekal vsled upa na zmago čas Spoznali smo. da nam dolgotrajna vojna ni mogla vzeti najlepšega la veselja do dela in ljubezni do rod-a_ ne zemlje in milega materinjega la jezika.
in Kakor bi se nam odvalil težek h, knmen od srca, smo pričeli lažje n- dihati, ko so nam naši vrli častni i?»ki prečitali manifest in ko sc d- nam povedali, da gremo svoje ko je roške brate osvobodit vsiljivega :i- nemškega jarma. Iz prepolnih sr» al'je zaorila ob nudi stari cerkvici lo S\. Vida, ki so jo Nemci kratke -i- pied tem oropali vsega kinča, mo n. gočno iu veličastno " Lep i naša
0-	domovina". Še pozno v noč so se r izlegali slovenski glasovi čes
10	štajerske in koroške liribe Drugi ilan za rana smo nastopili po-
ie 1 od po Imlih proti trgu Črni, ki leži v kotlini, dve uri oddaljen a- od štajerskeko-koroake meje. Na-m šs četa ta dan še ni dospela v stik s sovražnikom, pač pa je prinesel o, dan 2$. inaji mnogo lavorik VII ;i- čet in. Pregnaia je sovražnika, ki ti se je trdovratno upiral, ujeda precej Nemcev ter jih mnogo ranila in usmrtila. Prav redki so bili ti-sli, ki se jim je posrečilo uteči e. hrabrim Janezom, ja Od Črne smo z veliko naglico a. prodirali proti Si ne i vasi in Dra-se vi. Ker pa so bili vsi mostovi po-m rušeni, morali smo se čez dva dni prt peljati v Dravograd, odkoder o, smo začeli zopet prodirati ob levem bregu Drave.
Rano v jutro 2. junija je dospe-ra la VI. četa preko Labuda ob Dra-Jl \i do strmegn Kasparsteina. Za-P- vzela je položaj in čakala, kaj e prinese prihodnji trenutek. Bili iz smo na vzhodnem pobočju hriba; a približno v sredini hriba se je pri-
1-	čenjal gozd, ki se je raztezal vse
11	do vrha. Ker nam je bilo zelo ne-e ljubo gledati v vrh in ker se vo-(l jak v nižini ne počuti dobro, če z ve, da ga sovražnik od zgoraj lah-
1 o nadleguje, odločil se je nad->- poročnik, da preišče sam s štiri-n i možmi gozd in ugotovi, če je n vi h hriba zaseden Po enem izmed potov, ki so vidili proti vrhu, korakamo nadporočnik. trije fantje
0	in jaz vedno višje. Malo pod vr-j Kom, ko stopimo izza nekega o-' vinka, zagledamo pred seboj za drevesi v razdalji kakih 30 korakov Čepice z nemškimi kokarda-
^ j mi. Nemci ^o bili, ki nas zagle-tlali tik pred sabo, tako presenečeni, da smo imeli dovolj časa po-sl'riti se za drevesi. Potem pa se
*	je vsula na nas prava toča krogel, ki pa k sreči niso bile ravno, najbolje nimerjene. Preostalo { ram ni nič dr igega, kakor da smo se splazili zopet počasi nizdolu.
*	Ker bi sovražnik lahko oviral na-' še desne čete, ki so pre>dirale proti vrhu Kasparsteina, napadli so
» ga prvi vod, del drugega in stroj-
1	nice pod poveljništvom našega nadporočnika, in sicer z južne in
. vz.he>dne strani. Brzo in tiho smo . se pomikali cd drevesa do dreve-: s.1. Že skoro ob vrhu nas je so-. v razni k opazil in nas pozdravil s
-	s^inčenkami. Z dreves so padale
-	na nas odstreljene vejiee in odstrel jeno listje, pokalo in praske-
> talo je, kot bi čarovnice imele tu . svoj ples. Oglasile so se tndi nase i puške in strojniee in pokazale' , Nemcem, da Slovenci ie živimo.
Polagoma smo se pomikali veelno više.
j Žalibog nas Nemci niso čakali, ti m več so nam pokazali pet«\ Ujeli s mo štiri i:i našli enega mrtvega. V naših vrstah je padel drag nam tovariš Zupan, zdrav in mo-,čan kmetski lant iz. Bohinja. Kn»-^l.ia mu je prebila čelado, šla skozi črepiuj i in izstopila na drugi strani Čelade. ker je bila izstreljena iz :n-posredne bližine. Bodi tlrageniii tovarišu lahka ko-i.»ška žemljica!
Vsled hrabrega ponašanja pred sovražnikom so bili pohvaljeni: (!va Lenarčiča in dva Jerine. doma *pri Vrhniki, Potočnik, Šink. j Tavčar in Picvel, vsi štirje Go-tenjci. Nato smo nemoteno napredovali preko Velikovca do vasi Tenk med D*avo in cesto Veliko-, v ee-Celovec. Pred nami se je jvgnezdil sovražnik pri gostilni Rak ob cesti in južno od ceste r.a nekem s smrečjem poraslem hribu. Popol.lne je začelo deževati (in lilo je vso i;oč neprestano. Sem-patja je razsvetlila na sovražniko |vi strani teren svetilna raketa Drugi dan pa se je zjutraj nenadoma zjasnil) in nastalo je naj-|l<p£e vreme. Okoli osmih nas je zbral naš nadporočnik okoli sebe ,m vprašal. i:do izmed nas gre ? i njim prostovoljno poizvedovat c J sovražniku. Takoj nas je bilo 12 ,pripravljenih. Ko nam je dal na logo, smo odkorakali oprezno med ž.tom in travo proti gostilni in gričevju južno eni gostilne. Bili sipo že prav blizu, ko nas je začel sovražnik naenkrat obdelovati iz treh strojnic in nekaj minut nato tudi s topovi. K sreči je rast-lc na p«»lju pied gostilno žito. da smo se mogli vanj skriti. Videl sera tudi, kako so Nemci zasedli (\sc črto. Kakor bi na to čakale, sa začele srbske bitnice, ki so bile postavljene tik za četami, obdelovati gostilniška poslopja in južni hrib. Razbijale so po nem--kih bučah, da se nam je srce smejalo. Ležal sem preti malim hribčkom. približno 200 korakov od gostilne, v Iravi. Premakniti se ipsem smej ne naprej na nazaj, kei- bi me švaba vzel lahko na muho. Dobil scem oel nadporočni-I ka povelje, da čakam nadaljnih | ukazov. Krogi je so padale okrog [mene in me motile kot sitne ose, Iko sem se poizkušal malo zakopati. Ko sem tako vstrajal kako uro, zapazim nadporočnika z nekoliko možnn plaziti se po žitu proti mali hišici ob cesti, odkoder so se nato spustili v polnem teku proti gostilni. Sovražnik .je naenkrat umolknil in zbežal. Pustiti nam je moral nekaj materi-jala in orožja. Sledili smo mu tako hitro, da smo dospeli še pred večerom do Krke, kjer nam je oviral prehod oklopni avto z malo posadko, ki se je pa moral tudi kmalo umakniti. Neposredno na to smo razstrelili most.
Drugi tlan popoldne smo prekoračili Krko m zvečer okoli eno-indvajsetith je dospela VI. četa h Gospe Sveti. Zapeli smo pred cerkvijo v tihi noči "Lepa naša de>-mo^ina" in "Hej Slovenci7', nakar so prihiteli ginjeni prebivalci k nam se zahvaljevat. Bila je prijetna noč, ki nam je poplačala •-se prestane muke in napore.
NAPRODAJ
LEPA KMETIJA s poslopjem in vinogradom v starem kraju v Dobličih pri Črnomlju na Dolenj-' skem. Lepa pritažnost za rojaka, kateri se želi preseliti v staro domovino. Ako bi kateri izmed rojakov želel kupiti isto, se lahko obrne za vsa nadaljna pojasnila Da lastnika: Jacob Banovec, 4329 Aeorn St., Yellow Jacket, Cain-1 met, Mich.	(20-22—0.2)]
i	Kako se jc stvar pričela.
Se>glasno s povestjo, katero je čuti v vseh mohamedanskih deželah, se je neki pes približal Ala-" hu, ko je bil slednji zaposlen z a rebrom, ki ga je Vsemogočni vzel Adamu ter odhitel z njim. Alah je sledil psu ju posrečilo s? mu je p**- prijeti za rep. Rep je ostaK v rokah Alaha in pes je ubežal z a rebrom. Alah je nato mesto Ada-a movega rebra uporabil pasji rep I* pri sestavljanju matere človeštva in vsled tega je ženska prav tako malo v stanu ostati eno minuto mirna in nepremična kot | rep psa.
Beg' je bil nemogoč
Tekom sevolueioiiarne vojne je icki Irec. nahajajoč se v ameri-l* ški službi, presenetil oddelek an-gleških najetih vojakov iz Nem-e~ čije. ki je ravno kradel po neki naselbini ter vsleel tega odložil svoje orožje. Tega orožja s * je I "■ r* ( polastil ter prisilil angleške 'a \o.iake. da so korakali pred njim v ameriški »abor. Tam je njegov 7'~ čin vzbudil seveda veliko prese-0' iicčenje in predstavljen je bil ge-r.rralu Washingtonu, ki ga je i vprašal, kako se mu je posrečil ta drzni čin. i;| — No. — je rekel irski vojak.
— obkolil sem jih. 1 k.___
VABILO
e~ na veliko veselico, katero priredi S1 Slov. pevsko društvo Jugoslavija
°-jdne 31. dec. (Silvestrov večer) v je Slov. Delavskem Domu. Moxhain. ni Johnstown, Pa. Začetek ob 7.:50 te zvečer. Na veselici bo "Jugosla-m vi ja zapela več niičnih sloven-,ti škili pesmi v mešanem in moškem n-'zboru. Za plesaželjne bo sviral ve-
0-	sele poskočnice domači tambura-a ški zbor. a za žejne in lačne bo a_ tudi vsestransko preskrbljeno. —
Rojaki in rojakinje iz Johns-je towna in okolice, veleležite se p <l-')ejnošte\ilno te veselice ter priso-Jstvujte prehe>dn starega leta v ^ I novo. Vljudno sta vabljena tudi
10	bratska pevska društva "Rodo-"ilinb"' in 4'Hled", da prihitita ter
a :se zabavata z nami. Vstopnina za * moške je 5č>č; ženske so vstopni-ne proste. Vstopnice je dobiti pri ^1 vh<-dn v dvorano ter pri članih a" društva kot predprodajo. Na svi-a" denje! Veselični odbor, it (3x-20.22.27—12) ,t---
la	Rada bi izvedela za naslov moje-
el	»ra bratranca FRANCA SU-
11	STERSIC iz Spcnlnjega Logat-e,	ea. Mu imam sporočiti več no-
1-	vie iz starega kraja. Prosim ce-f).	njene rojake, ako kateri ve za n	njegov naslov, naj mi ga blago-
voli naznaniti; ako pa sam bere ta oglas, naj se mi javi. — Bar-} bara Stanič (rojena S-uSteršič), d 14« Meserole St., Hrooklv-n. New York.
fe
^' Rada bi izvedela za mojo sestro '? REZO Ki^EP, doma iz Rakitne
I	pri Borovnici. Slišala sem, da t
II	se zelaj nahaja v Združenih dr-o žavah. Prosim cenjene rojake,
če kdo ve za njen naslov, da mi >- ga blagovoli naznaniti, za kar
0	bom zelo hvaležna, ali če sama čita ta oglas, naj se mi javi. —
ii	Mrs. Marianna Drašler. P. O. »- Box 242, Moon Run, Pa.
n	(20-22—12)
e -—
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat MATEVŽ MASLE. LŠČem ga jaz njegov brat Frank Ma-
1	sle, doma iz Spodnjega Logatca. Čevica. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov na-
" slov, naj mi ga blagovoli na-1 znaniti, ako pa sam čita te vr-1 stice, naj se javi svojemu bratu: Frank Masle, 41 Snetho-nidan St., Girard, Ohio. (16-20—12) i ---
E Pozor rojaki in rojakinjo!
Od Alpentinkture Vam zrastejo krami lasje v 6Uh tednih. Od Al pen pomade zrastejo v 6tih tednih mo&kim krasne brke in brada- Bevmattzem aU ko« ti bol se ozdravi popolnoma t 6tlb dneh. Od t Bruslintinktnre Vam postanejo sivi . -isje popolnoma natural kakor so bili v mladosti- Zdravilo za rane, opekline kraste, bale, turove, za kurje oCesa, i bradovlce, potne noge, osebiine, Zasta-- rane Želodčne bolezni se zdravijo hitro . In poceni. Piflte takoj po cenik In ( ffilriir pofiljem zastonj.
jifcih Wabcfck
\ i7lt tass Ats.. n. b. chfihal, o.
'asa hbsei .win'
Začimbe, ieUte tm ujninoinl ■ejie
domača zdravila
kater« priporoča msgr. Knelpp. imam redno v salogl Pttite po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall gtattoe NEW YORK O ITT.
Dospelo je novo
suho grozdje.
Muškatel zelo sladke debele jagode, boksa 50 funtov $11.—
Cipar grozdje največje in naj-sladkejše, jagode boksa 50 funtov ..............$11.50
i
1 Malo črno grško grozdje, zelo sladko, boksa 50 funt. $9.—
Pošljite $3.00 na račun vsake 1 bokse ki jo naročite in po-1 slali bomo takoj.
p Balkan Importing Co.
I	51 — 53 Cherry St.
New York, N. Y.
0<Z^0<CZ=>00<C=>Č
a Novi ceniki!
v
i	za moške in ženske ure, veri-
0	žice, priveske, prstane in vso
t-	drugo zlatnino so gotovi.
i-
n	Pišite dopisnico, in mi vam pošljemo novi cenik brezpla-
L-	čno, da si lahko nabavite,
0	kar želite za božične praznike
^ Cene nižje kot dmgje.
I-
Ivan Pajk
v
[i	24 Main St.
Conemaugh, Pa.
a 0<Z=>00<ZZ=K)0<II=>(
" Dr. Koler
SLOVENSKI zdravnik
-	638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa.
fm	Dr. Kolsr ]• nal-
\	star« JU dorenjkl
\ * sd ravni k. Sp«c4a-Ust t Plttsbarrbu. ~ yf ki Ima S S-Letno -i prakso ▼ sdravlj« nlu Tsah Siodklk
Jr*^ boles ni.
Vkr Eastrupi)«oJ« kr
-	t1 sdravl a sla,-
sovi tam SO«, ki aa Je lsumsl dr. prof. ISrllch. C« Imate mosolje ali menur-Cke po t«l««u ▼ rrlu. Izpadanj« las bolečine t kosteh, pridite In IsUstO vam bom kri. Ne Sekajte, ker ta ko lesen se nalese.
Ve« moikr bo leseni eflrmTlm po O-
krajlanl metodi. Kakor hitro opaait« ) da vam prenehuje sdravfe. De Čakaj te. temveč pridite ln Jas vam sa bon> •opet povraU.
HydroevJe all vodno kilo osdravls v Sf. urah ln sicer Dres operacije.
Bolesnt mehurja, ki povmrotejo So letne t krliu ln hrbtu lu včasl* tu« prt puManJn vode. nOrtna s soto
1	ratio.
Revmatlsem. traanJe. SoleOae e tekllne. srbečice. Ikrorie ln druce ko 1 tne bolesnl. ki nastanejo vsled neti ste krvi. ozdravim v kratkem teao al potrebno letati.
Uradne ure: vsak dan 3d S. ure sf« traj do •. rvečer: v petkih od I. Hi traj do S. popoldne: ob nedeljah os ■Jotraj do t. Dopoldne.
ROJAKI, NAEOCATE SE NA "6LASNAR0D A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNFVNIK V ZDRPŽKNLH DRŽAVAH.
Rada bi izvedela, če se še kaj med
živimi nahaja moj oče MlIlA-EL liRODARK", doma iz lio«^-njeva<i. fara P«Klzenielj na 13<<-lenjskem. V Ameriki že biva nad let. Svoječasno je bival v South fhii-agu. 111. Sporočiti mu imam važne stvari iz stare- , ira kra ja. kak<»r tudi. tla nam j«* umrla naša draga mati preti •! leti. meni pa j.- umrl to leto 4 marca moj s<rprog in sem ostala ^aina -"». 11 ed<» rast lini i otroci. Zato ]»rav vljudno prosim cenj. rojake, če kateri kaj ve o njem, da mi naznani' njegov naslov, za kar mu boni z«*l<t hvaležna uli pa naj se javi svoji ln-e-ri: Mr*. Marv K<»drich. 4. Senjin<de. Arm^trtuig Co.. Pa.
KBETANJE PARNIKOV
KE DAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO IZ NEW VORKA.
LA SAVOIE	, 23 dec. — Havre
CALABRIA	28 dec. — Trst
Re d' ITALIA	30 dec. — Genoa
IMPERAIOR	23 dec. — Cherbourg
ROCHAMBEAU	4 Jan. — Havre
CRETIC	5 jan. — Ceno*
LA LOR R AI N E	6 jan. — Havre
PESARO '	s /an. — Genoa
CARONIA	t5 Jan. — Trst
BELVEDERE	15 jan. — Tret
LA TOURAINE	15 jan. — Havre
SAXONIA	18 jan. — Cherbourg
ADRIATIC	19 jan. — Cherbourg
IMPERATOR	20 Jan. — Cherebourg
REGINA	20 Jan. — Genoa
FRANCE	20 Jan. — Havre
PANNONIA	22 jan. — Tret
AQUITANIA	jan. — CherebOurg
ARGENTINA	29 jan. _ Tret
LA SAVOIE	'29 fan. — Havre
ALBANIA	j 1 febr. — Cherbourq
LA LORRAINE	5 fehr. — Havre
PRES. WILSON	9. febr. — Tret
ADRIATIC	M6 febr. —- Cherbourfl
LEOPOLDI NA	J 16 febr. _ Havre
Slede cen za vozne lutke ln vsa druga oojaenila. obrnite »e na .vrtijo.
PRANK SAKSER 12 r.ortandt St.. New York
| Cosulich črta I
Direktno potovanje t DukrovaKc : r	(Gr.vosa) in Trst.
|	PRES. WILSON
22. dreembra BKLVKUERE 15. januarja ARGENTINA rt	29. januarja
Potom listkov. Izdanih zs vse kra-
je v Jugoelevlji In Srbiji. Razkotne ugwdnosti prvega, druoo-H	ga In t ret Jen« razreda.
Potniki tretjega razreda dobivajo ; brezplačne vino.
PHELPS BROTHERS. & GO. ]
g	Passenger Oepsrtment
4 West Street	New Tort
French Line
COMPAGNIE GENERALE TBAHSATLANTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LA SAVOIE ...............23. decembra
LEOPOLDINA ...........23. decembra
ROCHAMBEAU ............ ^januarje
LA LORRAINE ............ 6. januarja
LA TOURAINE ........... 15. januarja
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBURGA
NIAGARA ................ 5. januarja
Direktna železniška zveza iz Pariza v
vse glavne točke Jugoslavije. Hitri parnlkl s štirimi In dvema vijakoma. Poseben zastopnik jugoslovanske vlade lw pričakal potnike ob prihodu naših par-nikov v Havru ter jih točno odpr«mll, kamor so namenjeni.
Parnlkl Francoske črte so transportlrafl tekom vojne na tisoče čehoelovašklh vojakov brez v«e neprilike.
Za šifkarle In cene vpraiafte v
DRU28INI PISARNI, 19 State St., N. T. C.
ali pa pri lokalnih agentih.
LLOYD SABAUDO
Prihodnji odplutje lz N. T. MJ nlS Bt Z vijaka RE D' ITALIA — so. dec.
PE8ARO — 8. jan. Isdalajo ee direktni vozni Bstkl do vse«
slavnih mest v JnaoalavtlL Breepla£no vino potnikom t. raveta.
Cunard Line
Parnik "Pannonia"
odpluje
22. januarja v Dubrovnik in Trot.
Cena za tretji razred..............................$125.00
in $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je lokalni Canard agent. Pojdite k njemu.
COLUMBIA °PVELIKA ZAlMA ™
PTjOŽČ V Vf? K iff JB2H-
GRAMOFONE
VICTOR NAVINSEK, 331 Greere SI., C0NEMAU6H, PA.