42
V Trstu, v s «do, 12, Fetruarja 1919
lo'nlk XLtV
!*Wa vsa* dan *Jii*r«J, tudi ob nedeljah praznikih. -
1'redniihb: ptica »v. Frno^Iik* Antkega kO. h m»dstr. D -plsi naj s« poilija o uredništvu. — Nfr.inliirana pisma'se ne preje* ajo. rokopisi se ne vrafa1«. - Iztfaiatelj in odgo orn> u e l iiK Milan Todipa. - Ustnli k«n*crc} lista „Edinost ". i.jktl-i.Kjrre Fd nost. - "Itlefon medništva in uprave št v. 11-57. -Narotnlna znala > ra celo leto tO K, pol leta 3u K, tri meseca t1 K — si nedeljsko izdajo aa celi leto 12 K, pil leta ti K.
Posamezna številki za 'i nVoHco*) v»r., zur«12ndn
Oglasi trgovcev in obrtnikov mm t»"0vin ; i.enutnlce, zahvala poslanice, vabla ogla«! U namih zavodov m n po 50 v.j uglasi v tekst. I sta d'i S vrst iO K, Vlaka nadaljna vrst t 3 K. Stili oplasi pn 8 vin. beseda, aimart} pa 80 vili. Og'a*e sprejemi n> vratni odd*iek Edinosti. Naročnina in rek itn icije se po lljt.o izHjtifno upravi „Edinosti'. Uprava in n.s ran iddelck i« na-ha,;.ta v ulici sv. l-nn^i ka As. ah - Poiln iliran, račun dtl.ajJ
Nemško-mndžareke laži,	. i
BEl.GRAD, 10. feb.. »Siidslavische Korrcspondcnz« javlja, da se je francoski vrhovni poveljnik .za Balfan in za v&tok na'brž ,po navcKlilu vojnega sveta alilrancev Izjavil m odpoklic Uza mariborskih dogodkov <'nn 27. januarja t. !. znanega slovenskega poveljnika v Mariboru, generala Maistra, .In za to, da naj na njegovo mesto pride srbski general, Izprememba da se bo izvršila že v najbližjem času. Za Maistrove?'1 naslednika Ha bo nrj-brže imenovan general Krst'o Smiljanič, dosedanji vodja srbske vojaške misije v Ljubljani. — K tej vesti p:ipo min!a Ljubljanski dopisni nnd na poJstavl službC.-rM* ro-'izvedovantj: Ne morebiti drugače, rtogo da je gmer»'a vest nastala vsied netočnoga polmovanja norega položaj«. Kakor je znano, rta se pred kratkim uoianovill takozvana dravska .in taikozvana savska divizija. Prva obsega vse vojaštvo na slovenskem, d mg vse vojaštvo na'večjem delu hrvatskega ozemlja. Pove^nrk drrnVc diviizije je, kakor stro svoj čas iporoča-li, po?ta! dosedanji vodia Jfrtrekc vojaške n.i'slie v Lltibl'ani, generc I Krsto Smiljanič, ki je s tem prevzel tiv.li vrhovno pove-lnštvo nad našimi v mariborskem, IjutomensiAC-m, radgonskem Itd. okraju stoječimi četami, ki tvorijo sestavne dele nanovo ustanovljene »dravske divizije«. Tem nat&m četam poveljuje slej kot prej general Maister, vrliovno poveljništvo 'nad vsemi slovenskimi, torej tudi M istro-viroi četami pa je prevzel srbski general Krsto Smilunič.
Položaj med Cnrarekom Hi Radgono se zapet zboiišal.
RADGONA. 8. feb. Položaj na črti .med Cmurekom in Radgono se je zopet zlboljšal. Včeraj popoldne smo pregnati tisto nemško tolpo, ki je pri Atpačah uOrh tia desni Ibrog Mure. To toJpo so naši večinoma, ujeli, Sedrjj je desni breg Mure med Cir.Uirekoni I ti Radgono in splch ha četi črti očiščen. Purkfci in ubrajrta s.ta še duorna v ro!<ah nemških tolq>. C.murek je popolnoma v nnših rokah in so vtse vesti, da b:l naše čete zapustile 'ta k''n!„ neutemeljene. V zadnjih bojih so i m»c!c nemške to! e velike krvave Izgube* Naši poiizv.edovelcl trdilo, da Jc <na nemšici strani mrtviiih nadenj 40 do mož, rr njenih •pa veliko več. Pcložifj zahoc'no rd Cmureka jc ncscire-meoiis«. Naši drsijo celo železniško progo.
Red v Mariboru.
MARIBOR, 10. feb. Mariborska nem5hit?rHa Je Imela «vojo glavno zaslonviio v nemškem uatel'stvu. Tu je ognjišče In gneZidlšOe vseh atfletk in intrig, kateHh očetje pa so sedeli v Gradcu. Sedaj je vlada z emerglč-tto roko razdrla ta kotišča in razen al a nemško propa-fiftdo. Vsi nemški prcfesorH In učitelji na žensVem u-c!lte!jl?»ču 350 odstavljeni in njihova mesta so zasedli Slovenci. Ljuiiem, ki so delovali proli naši dr/a vi, so vzete p^ače In pc^pore. 2a vodjo ienslega učiteljišča ■•e Imenovan prof. AHone Vales, za začasnega šolskega nadzornika pa ruški učitelj Matija Liclitcnvvallner.
Amerika za Slovence.
MARIBOR, 10. feb. V Maribor J t dospel član amfr rlške preliranjevatne komisi'e v Belgradu, da prouči prehranjevalne razmere v Mad-boru. UgotovM 'e s' mno ! 7. dr Senekovičc.m, da ic položaj .mesta in okoI'cc težaven, vslcd česar Je oblr'ubll kcrtiznc in pšenične moke 7,a prvo silo. To pride iz Banata. D:.ljc bo Amerilka poslala več vagonov ječmena ter večjo nmržino tnaiiu-fakturnega blaga za obmejne, slovenske kraje.
lV
k>"<
Nemška Avstrl'a in slovenska nemškuta
■DUNAJ, 10. fel*. Dun. korespon-denčni urad poneha: Po izvršenem delu neirjškoavstri.ske narcine sku-pščii c ic oredsodnik Dlnglicfer dal v govoru, ki so ga poslušali stoje, ipregled o dc-lu, liz\iršenem po skupšč ni. Predsednik Je nato ugovarjal proti zasedbi razsc»2n;h -čisto nem-ŠkMt ozemell v sudetskih deželah, na Hržnem Tirolskem, v Koroški in na Štajerskem in je izjavil: V imenu vse skupščine smiem ugotoviti, da vztrajamo pri svojih za-htevaJi po ozeml.'jh, ki so nam bila »protipravno s silo odvtzeta. (Burno odobravanje in ploskanje.) Upamo, da nasttni mir nc bo našim bratom na teh ozemljih kratil pravice samoodločbe. Našltn rojakom na teh ozcml'ih pa 'rečemo: Vztrajajte, dan rešitve in združitve velike narodne rozine bo prišel In mora' priti. — Nato je bila seja zaključena.
Proti Mitetnškhn visokošofcem.
DUNAJ, 7. feb. Izobčenje slovanskih di:akn<v z dunajskih visokih šol nI omejeno samo na jugoslovanske dijake. Danes naznanja na črni deski medicinske frkul-tetc dekan dr. Hnberdo, da se bodo odslovili vsi dijaki nenemške nairodnosti,
Pred skllcatifan državnoga veča.
ZAORRB. 10. feb. Dospela sta v Zagreb iz f^bm^a podpredsednik srbske narodne skupščine Ljuba Jova-novič in njegov ta'jnik Pero Jovanivič. Kakor se poroča, je to potovanje v zvezi s «klfcan;em državnega ve£a.
SrN proti Radiču.
BELGRAD. 10. feb. »Pravda« 4>rina5a uv1x'nik pod naslovom »Radić*. V člani u pravi med druigim: Stjepm Radič je snoval za najliujštiga tnoinčenja Jugoslovanov hrvatsko-bclgarsko zvezo. Ta nesnik Ir^burške slave kriti sedal le tri mesece: Živela republika! Radič zahteva hrvatsko republiko, iker se boii, da bosta st'sn'Ia oni »H« v sredi oba krajna »S-S«. N'egova agrtaci'a za republiko nI nič drugega, kakor izzivan'c ra-zbesne'e mržnje proti vsemu, kar se imenat'e srl^s^o, proti srbski dinastlH 1 it srbski viVskl. Iz nerazrešljivega kaosa Raifičevih žalitev in načel sc da izbrati samo eno: ^iva žela, da se vfnelo oni nekdanji časi hrvatsko-srbskega spora, časi, velike hrvatske.
Ministrski predsednik Protlć o centralizaciji.
.SARAjfiVo. 10. feb. Član Izvršilnega odbora Jugo-iiovainsk« muslimanske demokratske stramke Ham<d ^ rzo jc imel razgovor z ministrskim predsednikom Proričem, * Na vprašanje, po kakšnih načelih zamišlja . organizacijo države, jc ministrski predsednik od-^.jg v vprašanju centralizacije razliko-
vati med politično in administrativno. Administrativna centralizacija nc bi bila niti umestna, niti l-oristna. zlasti 'ne v večj!h pokrajinah. Politične centralizacije pa kar ne moremo dovolj toplo priporočati, zlasti pa še nareku, ki je bit tako dolgo nadrobno i'a/cepH'en. Glede nameravane velike in edinstvene jugi »slovanske demokratične stranke je g, Protić izjavil, da je na vsak način dobro in potrebno, katere politično delovanje bo obsegalo celo državno, t. K narodno zernVe brez plemenskih in verskih razlik edino na temelju političnega programa in kriterijev. Tafkšna stranka bi bRa še posebno priporoči .'va tudi za Besno in Hercegovino, ker so baš v teh dveh dežekh naši stari sovražniki tako dt Igo in si-ste.nno negovali razdor na plcptenski in verski poulagi.
Bolgari zopet rujeio?
BELGRAD, 10. feb. Javlja sc iz Aten. da Je sofijski
brlgarsti: ov'ior za Macedcnijo razpuščen z namenom^ da prevari naše zaveznike. Inianno ,pa dokaze, da je 7Jr13.cne ponovno organizirano v Sofiji ter pričelo delovati v ulici Gurko št. 2. Mrzlžčavo dela na organizaci.i giban!a v ju'žni Macedcnijl z namenom, da stvori m^-cct'onsiko vprašanje za oas mirovnega posveta. Za središče tega igibaiva je-izbrano Ohridsko jezero, odkoder nameravajo pošiljati Bolgari f-vojc organizirane čete proN 'nžni Moccdoniji. Rđčuna)o, da bo to mogoče v mesecu marcu afi aprilu tega fota.
t Nemške In madžarske laži o Požunn.
'PO^UN, 10. ieb. Nemški In nr-a«dižarski listi so prinesli v nedel o setizacijonalne vesti o stavki v Požunu, o mnogoštevilnih aretacijah in usmrtitvah. Vse te vesti so izmišljene. V Fo&unu je popoln mir. Stavka je končana. LVputaclja delavcev je naprosila češko-slovaško poveljništvo, naj se izpuste iiro'.ernlnani vediteli. Tej prelij so ugodili. Vse druge vesti so brez podlage.
Pollslta prosi rm.rrii.
STANISLAVOV, 9. feb. Ukrajinski tiskovni urad poroča: Iz Varšave 'jc bfl odipcslsn rsiOiogram, v katerem sc naproša cn'.enta za pomoč. Odklonitev ,prve intervencije cb priliki bojev v Lvovu spravlja P.ntopo v nova most, da izbruhne nova krvava volna, k1 bi Pd:ake oslebila. in jih Jzrcvila 'fcoliševilkom. Prošnja za penetč jc podpisana po' ministiskenu prcdseutiiku Paderevv-skent.
Ukrajinci porazili boljševike*
KIJEV, 9. feb. Ukrajinski ititskovni urad poroča: V bitki 20 km pred Kijevom so ukrajinski strelski polki ziinagali nad boljševiki. Ukrajinsku vlada, ki se Je bila začasno proseMa v VVinnice, ucsluje zopet v Kijevu. Tudi v vzhodni Ukrajini so bili boljševiki poraženi. Harkov, PoXava 1ti Jekatevlnoslav so v rokah Ukrajincev. Kakor doziiiavaino, Je vrhovno povei'ništvo ententnih čet v Odesi obljubilo, da bo 'poiipiralo boj proti boljševikom. In sicer z municijo in artiljerijo.
STANISLAVA, 9. feb. Ukrajinski tiskovni urad poroča: Povelinlštvo čet. ki se beljujejo ^>rot1 bo!.Uevi'Jtoms bo baje prevzel francoski general Barthe.lofny,
VsesJo^anskl kongrets v
KIJEV, 10. feb. Ukrajinski liskovnl urad poroča: »Q(,-los« javlja, da so zastcpniVji vseli slovanskih narodov v Kijevu sllenili, sklicati v kako ukrajinsko mesto vsesJovanski kongres, da se poravnajo na potlagl etnografskega načela in samocdloob.e vsi spori incd slovanskimi narodi. Pripravljalni odtiek je naprosil kijevskl direktorij, naj omogoči kongrc:t.
Ljehlnovl komunisti.
*FRANKOBRCD OB MUNI, ID. feb. Cchoslov, tiskovni urad poroča: »Bcrliner Tage-blrvtt« Javija iz Stocklio'ma: Po vesteh iz He'lsingforsa objavljajo petrogra'ski Časopisi Ljeninovo vabilo na konferenco 'komunistov, ki bi nadkrirevala mirovni posvet v Parizu, kakor tudi socialistično konferenco v Berm«. Vabilo je nrslovljeno na vse boljševike komiteja v Ntmčiji, Avstriji in Poljski, v\ba(t'skih provlncljah in na Kitajskem.
Bo!J»evlška armada.
BERN, 10. feb. Cehoslovavd tiskovni urad poroča: 0'asom poročila lista »Nouveil e Correspondcnce« javlja '»Dailv Lhron'cIe< podiobnoetl o načrtih moskovs' e vlade. Armada beljševtkov Imrt žc nad 1 milijon mož. Ljeniii meni, da se mu bo posv cčilo, nabrati 5 milijonov mož, ,prl čemer pričakuje, da sc; mu bodo priklopili nemški bclševlki. Naloga te armade bo, začeli vo'no proti zapadni Evropi. Londonski lisf; smatrajo ta poroči'a za potrdilo, da je Rusija inscenirala sedanje velike stavke.
Komunisti na 'Dgrskcm.
PRAGA. 10. feb. Ce-hoslova^fkJ tiskovni urad poroča: Komunistični organizacijski o dbor ' železniških nameščencev v Budimpešti jc pričel ijied delavstvom ogrskih železnic agitaci',0. ki je na široki podlagi zasnovana. Razširili so na tisoče letakov, kjer odsvetujejo od boja proti Cehe Slovakom, Romunom. Srbom in proti drugim ententnim državam. 0'',brT rahteva revolucijo In izči-ščeire madžarske soclalne-dtimokrati^ne Stranic, ki ioodpira kapitalistično država Železniški nameščenci sc vabijo k vstrpu v komunisti/no stranko In se tirajo s tem k revoluciji, ki naj baje vso moč in seveda tudi železnico spravi v ro!;e delavstva.
Romuni v osv>ho?unein ozemllu.
BUDIMPEŠTA, 10. feb. O!r*om Ccho^lovaŠkcga tl-skounega urada DOTOča >Az l£st« iz Sepcšvara: Ve-Čjii dol uradnikov v Transilvaniji Je prisoglo Rominrski. ,
Nemška narodn i skupščina.
WEIMAR, 10. feb. Dunajski koresipomlenčnl urad poroča: Po Lbcrtu jc večinski socialist poslanec I tann-k-tbcli zusc.'el predsedniško mesto In je imel kot starostni predsednik nagovor na skupščino. Potem so sprejeli poslovni red zborovanja str;wtkot provizorni predlog starostnega ipredsei'nlka. • >b Izklicanju i'mo*i st je pokazalo, da Je navzočih 397 i wsluncev. Starostni predsednik jc določil prihodnjo sej* 1 za petek ob 3 noDO^nc.
Dnevni red: Volitev predsednika, podpredsednikov in
upra\ iteljev.
WEIMAR, 10. feb. V prvi nemški narodni skupščini Je tV. David bil izvoljen za predsednika parlamenta. Od 399 oddanih glasov je dobil dr. David <74, Dr. David jc izjavil, da izvolite" «wime
Mirovna konferenc
Vrhovni voW svet.
PARIZ, I^feb. V navzočnosti predsednika Zedlnflenlh
držav se Je vrhovni vo.tnl svet sešel včeraj k sel, ki je trajala od 3 do 5'30 popoldne. Seja se Je bavila predvsem s pogoji za obnovitev oremirja z Nemčijo. — rrancoskl finančni minister Klotz Je poročal nato
0	spisu ntfnškega generalnega štaba, objavljenega leta 1916,, ki potrjuje, da fc bilo uničevanje In'ustrii'e na Francoskem premišljeno in sistematično, in nekatierili Industrijskih panog. PredloiiJ jc v razpravo podrobno >pcrcči!o, ki se ic odstopilo gospodarskemu odboru. V prihodnji seji se zaslišriio belgijski odiposlancl.
Povrnitev Ikode.
PARIZ, II. feb. Komisija za povrnitev volne §kode se Ve sestala danes dopoldne pod predsedstvom francoskega finančnega ministra Kkitza. Izvoli M so se trijie t>od-iodsietki, nakar se je pričela razorava o načelih, na katerih mora temeljiti pravica do povrnitve škode. Za IjcdJago raziprave se je vzel predlog angleškega odposlanstva. Hughes je .pojasnil jurldične razloge, na kate-vih sloni predlog.
Pomena/odenJe pri rtanlič, prekopov In žekftnlc.
PARIZ, 11. feb Komisija za proučevanje mednarodne mrave pristanišč, prekopov in železnic se jc sešla iianes pod predsedstvom Crospija, ki ga je pozneje na-
•	!cn ;estil Sifton. Komisiji st;i bila predložena dva predloga, angleški za svobodnost prehoda, drugi, francoski, t'.a preučitev vprašan'a mednarodne uprave prometnih
•	)otov In določitev takib potov, za katere naj bi se uve-i!:avila taka mednarodna vladavina. Po dolgi razipravl še je sklenila izvolitev dveh pododscJtov,
-m-------
Wifeonova sporočila.
(Iz »Memortal day addnes« od 30. mojrllta I9IO
»Rekel sem tudi, da mislim, da je ljudstvo Zedlrflenlh držav pripravljeno, pos»tati član zveze narodov, ki bi garantirala mednarodno pravo proti samopašnemu napadu. Nekateri publicisti so me vprašali. da-!i me je treba oprmniti na to. ipr&d čemer je svaril Georgcs Washins'tcn. Svaril nas je pa, da naj se nikar ne spuščamo v zveze.
Nikdar ne hI pristal v zvezo, ki nas zapleta, rade voljo pa vedno v zvezo, ki nas reši vseh zapletajev, v zvezo, ki osvobodi narode sveta Iz kombinacij, v katerih so poskušali koristiti svojim posebnim privatnim interesom ..v zvezo, ki združuje vse narode sveta na temelju mednarodnega /oravia in (pravičnosti, da se ohrani mir. Tam Je csvobc.enje mesto omejitve, tam Je svoboda mesto vezi. tam sc bodo lz>polnile one velike stvari, ki so jih Zedinjenc države sprejele v svoja načela.«
ar poročita 26. oktobru 1916.1
»Kar pa sem liotel reči, Jc to, da mora Amerika kot član obiteljev narodov pokazati, da se bo nasproti drugim narodom objiaš?4a enako, kakor želi, da bi sc v n enih lastnih mejah obnašaJi eden napram drugemu; da namerava Amerika posvetiti ves svoi moralni vpJJv, pa tudi vso svojo fizično moč za to, da ne bo noben narod in nobena skupina narodov več poskušali gospodov iti nad drugim narodom ali nad drugo skupino narodov in da bo cill, za katerega se'borimo, pravica ce-lega človeštva.
Ustvariti moramo družbo narodov ne naenkrat In no vsilil v -o. ne s sovražnim naglaševan cm naše zahteve, marvet s tem, da naglašamo zahteve dneva. Napodi sveta sc moralo sestati in reči: v bodoče ne »nore nikuio več ostati nevtrailen napram onomu, ki moti svetovni mir radi zadeve, ki lo vest sveta ne odobrava. Svetovni mir se sme motili le. če so napadene temeljne pravice človeštva. Nihče ga ne sme motiti radi kateresikolibodi
1	druge stvari, kot član rodbine narodov mora torej biti Amerika pripravljena, da uporabi svr«io silo za ob-
| varovanje teh pravic m celi zemeljski obli.«
(Is po-oč'a srati ta 22. iantjKia 1917.)
»O vsaki rrznrav! o miru, ki bo sledil tej vojni, so-sl.iš^mo, da mora za vojno slediti neki sporazum, k; b4
t'-i« n
•EDINOST« Štev. 42.
V Trstu, dao II lofcruarfa »11
rmcmejoli?. ct? hi kas zopc? kadarkoli presenetila sftčna lcat^.rcfa. Nj flnreroo si fftisitti, ('a bi rraror!	h
drŽav prf teko vali' cm,	nc !• i udeležen. Tj
pa je cm t Zfcdača, *<> katrro sc s^nšal naš naro».l pripraviti s 'trrir?c',v l?i 2 narr.-crcm ,"e us:a\e same kakor tiihif t tttmi svcfe e. nc':" -i r»J ctvriTti Careva, ko so se na a liV-tva kcra u i-rs-lii kct dr/.avni noreti, v veM<i fn čas .i.i nuđl, da bojo .oovscd in vc.'no, karVoli store uli mele. ec'fria Ucveštvo nova peta svcbo'e. •Naš nmd zato jtc*" ore *.!rcći s'u/jbi, na ftateio > i>c;iaj p< zv«0, ^aj sc ft; .'I nr.če oJr;či. Peć pa je dolfc n sebi- in cVi£jtrr!i ra*< '■• r. sveta, da i'cčovi po?o:e, poJ katerimi ie pripravi'-n i.^c-In'itl SVO'o na'ocro, Ta zrdača ni pič rrrr.fiša, mr^o da mora s $vc;o tlan'no avtoriteto in n'cno si'e >p: ii.lcpiti avtccMet'" im sili ugili nr.rcdov, da zrgotovi celeri u s\e.u mir in nrauco. N;i takii.o ureditev r.e ir.cren.o dcigo čakati. Poprej pa mora so-dan'n vl;>.'a sipcr< ji.ti nareku s\oje pokoje, ipod kstei-iml bi hotela presiti s\o: narod, da pri'str.ne fc mc'no in sSovestio na tal'ino miro\ino fliigo. Istinitosti in ipra "Čnim ozirom na nrv.n'e sveta tc!;žni smo izTa\iti, da ni vseeno do kr®cr se u^leižu'efnr bcv'cčlh n rov.n'h jj rarrM, Dcgm eri in popi M^e. ki določajo le Raranci.e, morajo ustvariti tal sen mir, ki zasluži, da ga K o gaiantlra in drži; ttfir, ki je v dobro celemu člo\ešt\u, ne pa mir, ki slu/i srur.o različnim m;eresom in nepcj-rciVrn sv-ham udeležen'Ji nrrodov. Gotov sem. da bcmc i reji ptrieden gjas ori cc'.ločitvi o tem miru in o teh garancija'i In mo'e mnenje je. -da moramo že sedaj izreči, kaj 'e ft:o'amcnt;-fuo in t!st\eno, da bo ta mir trajen in da tenra ne odlagairm za kasitie.'e, V o bo že irenczno.
Brez novega sveta ne more nobena pogo'ba csiguratl bkdrčnrsti pi-ed novimi vojnami, a samo rna vrsta miru le. ki bi jo mogli garantirati -tardi ameriški narodi... naivaden sporazum mi-u ne bo zagotovil. Neobhodno do-trebno ho. da ustvrr'rro neko silo kct garancijo za ves čas ureditve in ta sila bi morala biti mnogo več"ia. ikko tu i r'i' na \ or,ni ii>del'i?pnP države Iti kritere-koll c^«f.r'eče rjf nameravane državne zveze, tako, da se li ne more upirati no#n naro-d in nol>ena niogo'a skupina narodov. Ce naj bo mir, ki ga hočemo po tej vojni skleniti, !ra|cn, xa mota ostaursfl prnamteirana meč celega sveta,
Pr e1'!a tram, da naj ot^Tei nrben narod ne sklepa več »vez, ker se t^Mrre zvevs razvije'o v tekrrwvan'c za irr^ m k^r zapfete4o mirove 9 mrežo filtri g in samo-pasiiib /eti:i In Vsr ,rroti'o T(ottf'no namene teh narodov samih, ker ^/ovejo'«tfrt?'ge zunanje vr^vf. stvir'ffi spr>-rai'-um vseii sil pa nI mcbena alianca. ki hi Zfiietata. Ce sr visi e^'ini. će boče'o v«,i de'a>ti v istem dtrbu tn zistim.i čistimi Vimeni, potem 'lelaro f^i v shrit?rrrv in^e^esri In vsakemu i« ^vobrVio -/tvctl svo'e h^tffo ?nd ^^nif, vars-tvr-.m. Zato prer'l-jRarn: vJadinrf't s soigla^aft'eTTi vtatfanili; ivfrVetfa mi>rja, kakerr so to Ze-dinjene dr?.pve zaj»ore?tlno zahtevale na v^eb mcrtTarrd-nih konferencah z ckiioćivkI'o wete-ga prepričanja svobode: offielitev oboroževanja, da	broelovk hi armad« imfcnrrenti «a vK^rževanje reda, nc pa orni je za naoad in samrn»ai«o naaiJsfvo.
Tf> <iO amert^ka iračela, anuer^k-a peDifFka. Nič dru^ga ne moremo hote«. To so t>a trtfdi načefa vseh mri in žena. ki vidijo bodočnost no^od in uri vseh medenih narodih, kjer so dnmn naprsna naćeb. To so načel« človeštva in ona moralo zmagal«
Na ^Irugi strani pa IJikVvo <prl.ČaH?e hstre ureditve. Državno VeOe lo n.or Jo nekatera na nujre še stvari urediti žc se-ia.J, ec se ti>!i iznesta vi ne vam sti, i'a bo treba celo začasno ureditev pozrse'e v okvi-ju deft-nitkne reforme pcgcooma predelavati. Iz z?ora' nave-t'ciiih tečk \H'frr.o, dr. lrr?!n v prvi vrstf od re'crme konwt na.'i?otrcbnp-;ši, narrneć kokni afi kmetje v Iksni, Razume se Jamo posebl, da bodo . . v enaki meri telcžni te reforme, kakor vsi <'argi. Glede votepesestev hrva ška obnova* ne pove še odlcč;i«iega, pač na stavi d.!«'c ežno «iremembo v ''zeled. Ena najvaitfieišfli točk zerrJiiške referme bo. da »se ne »('ari vse po enem kopitu. Ni vseeno, če ima posestnik orrlov zenite oktcic Kamnika, ali pa ena* 'ko šte\ilo v Slcvrulji. TikS mora b!ti prehed ipoTagrn, da ne trpi pc*i irjim prc<cUffa Ž'vll in 2 n;o prehrana ■celega pieVv^isKa. Kier imamo 1'udi, da se vel posestva nascl 'o, mora se razlastitev izvesti hitro Ver ■Tuđi ni, je bt l!e. da velcfr-sestnlk or:e s strogi, mesto da ostane zeml.'a pwsta. Seveda pa morajo zcmlMšk« kn"gc riokazpti. da velerrsestn'k zemire ne bo obdržal, marveč ida misli država svc'.o refrt^mo re^no.
Kal or ori*\seh vcJiPrh reformah. g(rdi se tudt pri nameravanih; šireke n are žele in zahtevajo neknj ne-•iasnera in mojega. 'Občutijo, da imajo pravko do bo'-;-i'.ffga žhiictt'a, ne vev1« na. kako pre^es'4 te svoe c^-e iti ;e!'e v realno p-ciiaitio in državno IM^irJe. Kakrr vsaka velika roicrma, čaka tudi ta na m- o.' e &te\ilo poštenih in spretnih ter do ''na du&e prepričanih ongainizatrtjev, ki bedo defp izvedli. Za Jugo^o arvsko demokratsko stranko bo nri tem merrdaicn p'en p'o-''rram. v krterem ?o veditoa nečela refonne izražena tako, kakor to na'bol'^e ci<'go\aria interesom Širokih oc.ltedtelskih in dela\'skSh slojev in	najodnemu
in državnemn interesu.
da ta ubi'e'tt, u Celota pa so fakot ookfkrii Mnik((«
»farja, da bi delal SJovuku konkurenco.
Politična naivnost. V Orarcu snubijo proti Slovencem
v Zagrebu fn cekj prt Srt»lli čeft: niti Hrvali niti Srbi ne cvobrava'o tega, kako so ra-vnaT? slovenski vofakl v Mariboru. Zato bt biio neprimerno postopatf protf ffr-vatom in Srbom tako, kakor proti Slovencem. Le ne tako otrcčše, *o«p(x'te v Oraćcu! Ali mlsJitO, da so Hrvat* hi Srfcl taki vetemjakf kakor ne«em§kf ta nemšfcnccljencJni pcftrikl. Posebno srfrtlet 4el ntSeita Iroimcnega naifx!a ne bo nikdar pozabit k«} ste tesnit o fijih in kako ste ravnali s njihovim imetjem, t dec« In ženami!
Žlitosanle b mrkov cev v Rek t SuiaSfce Oblasti M žircsaie ik?ipno 21.791.430 kron. Za»firtlvo |e, da so pustiti svoje novce žigosati! klub prepovedi italijanske*« narodnega sveta vsi ve#l den?rnl žavodl u Rekf, o prvf vrsti« madžarski. Ves rtfki Us 1« 9ffplavi;oR s žteosanTm ipapirnatirt denairjem.
Sva Ho obZJnstva. k L:uUr;ane a« poroča: Nekateri privatniki KupuVo bl\*e avstrijska vejno posoJHo p« 60% in 40%. Na Dunr'tt 't danes Imrz teia pcaojlla še vedno 68& in 4jubljar»ke banke jemljejo z Imrro« 60—66%. -Pnivatni nai.iip meupraviCenllj oseb It torej nova vrela vetiine k\ipči:e hi neopravičenega jirtlltaf* stva. Kdor se toče potoiiJa reiitl na} fa torej najure) poiudi banka »n.
Zemljiška preuredbs.
Popffčaff smo. da s« te te dm vrfiki v Zagre^n sefa agrarnega r<'bma, kateri )t prisost\rrvalo člaoov agrarnega t>overie<n>i*tva. med njim! tt^f nekoliko kme-(isf lh posestnikov. Prisojna sta bila mfnisteT %n polic« •delstvo g. dr. Pctrlčič rn minister za srei'a%io skrb. s, •Korać. PrcdJoZene so tri osmo ve o fazdeiitvi zerrtf'išC, | sprejeta ie t veliko večino glasov osnova g, dT. PuMa-■ka- ki jo ie tudi m'nistrstvo priporočlto. Načela te zrni-nrediKe so sJcdeča: V Bosni in Herpgovttff Vnret-•je niso več dolžni oia^atl lastniku lainl'e takozvani ■hak. fiegi in ag-i drbe odškodnino. Tel se bo ugotovna s •nosebnlm z^cncan. ^iroma^ni agi, ki sami oti-'elire'o (žemljo, o oN'rže czlmmi drbe dVvkc^n'no v zem'i: mi na. ki zeirJ'e ne r^Vehre'o. dct»e rento v viSUii drslej, rjživanefa baka. V« pravde, ki so izšle Iz agrarne od-i visnostl In iz neplačanih letnih <tot«ov za fakultativni ;-K^tur» kmetov, io ttatanovNerre.
Velepnsestva prtde^o trna zaporo. ZemMa se ho Jala animv ki Jo prrtrcfeu'fjo •za obdelovanje. DoUer §e to ae provede, rridcfo ve-1 tlenosesiva Pf d enoletni zttknp. fM.l<k(xfn:na znni *e bo •kasne'e odredila Kaj spa^'a v vefiv>oses4vo se bo dolrči-Jo s posebnim zakonmm. Kar je bilo last p'e',^n e rT nasti-je. se odvzame brez odAkodB'ne. Val jfozdovl so državna la*?, kmet ima pravico pas« In drvariti v n;:h. 7a ureditev /emeTlske fotme se ustroji poseben državni urad. V oK;nah. okra-fh vfš;f.h TOravn:h ic^Mnicrli sc mora pri velit^ah pc*cbej ozirati se na kmečke »ntere-<e 7a n'p irstrnrvJ'o posebni odbori, katerih ustava se bo naknadno uredila.
N;iši listi so porrčJi o spre'eti osnovi nekoliko ne-(točno. Predlagatelj t. dr. Pollak se. kakor rudi celo hrvatsko agrarno p^verjemštvo. drbro zaveda, da tf ta osnova mrgla hiti samo obnova, da še nI /ukon. rk^i-ceno 'e. da bi ta obnova mi gla prsta f I zakon v seda "M •obliki In brev Iznrcmemb. Pr/avno Veče ho srstrk) (v kratkem, koralo se bo posvetm^atl o celi vrsti zr^o-nov. Pozabiti pa ne *rt cnro. da hi do vsi ti zakfmi • In pofoh vse. kaf bo to f>rž;»vno Veće skl?nilo, nrorvlzrn-lč-meča znača'a. fe le rrnv'lno l^vrkena kon«t!'nanta bir eno^la definitivno urediti ne samo ustavo in uoravno uredbo, marveč tu* i def nftivno vzeti v roke drlekrsež-(Tio |n v primeri s pretekVstro gmrav prevratno socialno reformo, ki nrvm le ootreb>a In ki V) široke plasti' ce-leea naroda zahtevalo in prlćaku'e'o. Tri socia'nn vpra-san'a ^e zlasti rdrv^a'o Iz \el'Ve s^irtne vseh. To so socl'alno zavarovance, naciionalizlrane hi sccilaliztrrne InidnstrHe ter zem^l'ka rrto'ma. V^em trem vpra^unjim oristr->:tmo ner^ipra*. ?Ujj! Nciprlnravtieii!! ne s?mo i rte i-^k. V;tr ;e prak>flcno Še huh-e. nenrlnravl ml tudi a državnih 1'nanc. Predrn vrnemo stvoriti cV br>-zakont. mrfatno 'e do d i>ra sirrznatt z \nonH stvarnimi In fin ti	rrtdp' tr I in dohiti !:isno s'1-
ko, ka fMta re.crmlMti na novo. lt«'o ho dcl.Žaf) in kilo jzkl učitt, do katere n»ek, in —■ kako sc bodo po-
KrU'	I
ro. s sf
t n«
li iisgoclDTsns'icga svata.
Pszp's sl'-Žt) že'e"»!šklh zdravnikov. R^vtiateVv^t) drža\n'h Ž^ezrrlc iHS v L!ttbl;anf razpisu'e mesta železniških ^.'ravnikov za fldravni^kc okraje Cc-'je, Šoštanj in ?lcv. «Tcdfc. <Th^ejasi zdra\Zvenih okrajev kn službeni pre'emkt zidravnilov ostanejo zač"sno n^iz-premrp>ni. Pravdno l<ilelo ane in opremljene prr-š> re ie vložiti do 15. februarja 1919 pri ravnateljstva diiav-n;h železnic v Ljic'.J'.ajK..
Južna Železnica raibib več brzojavnih mojstrov. Mladeniči, izročeni mehanike ađ sličnih obrt/, ki imajo z?ni-matre za Vitalno železniško službo, naj vložč fffošmlo s spričevaii na raA-natcf'istvo 'užne Zelezh'ce prtom obratnega nadzorni st v a v L^bf.ani. (Belgijska vojašnica IV.)
Padanje vrednosti	Tc^af avstrl'skih kronskfh
not Je v in;vzen»rvu zopei padci. V Curibu je padJa cena kritni na kar proti predvojnemu stan'u znnčl nazadovanj za 75 centi,mov. S4ič4W) je v Amsterdamu. Tu je trelekieign četrtka staln 100 kren 15.45 hc^andsMh forintov, a v soboto samo M.20 holan^^kfh forintov. To Je najnižji tečaj, k>i «a je soVh imela kdaj krona, .Pf/sJaHfmrjc krme fc na<<Vinik> srmredno % ptdpnicm marke. V CotMhi S'tatre 100 mark 57.75 frankov, v Amsterdamu 28.15 hol. foriiniiov. Raz'ng padanju kronske vetiave leži v, neprestanem tekanju bankovcev od avstro TTfrske banke.
Osek ne dOM žitne hor« v Osekn »o boleli koncentrirati ves žitni »pT.ni.el Jugoslavije, posebno oni (Bačke, Banata In Haran'<o. nrl sebi v Oseku. No. nakana se j!m ni posrečila, ker nMi rcvc^enik za trgovino v Zagrebu, niti sedi'n'i slu-ml trgovinski m'n^ter lim nista hotela potreti! pravil za njih bonzo. Kot po nčajo Iz licltrraic'a. se nsinute alavna iugoslovanska borza v Novem Sad«.
Plačevanje tfe!gov * SfMII, nftstaVh mod (ftttpaefH
llrac'no (poročajo iz Belgr?<a: V se i kasrcl sVega sodl-Ača so sklenili, da se Imajo povrniid oni dclcovl, k> so naspali za časa ckuoaci;« Srbl'e in so si Irnioni v kronski v(*avi, v razmerlu tedanje vrc'nosti krone hi ne sedanjega knrza. Ta odločitev se n?nrša tudi na poged-be iz najenuJn ki nakupa, hi so računane v krcfisfol veljavi.
Neutemeftana obrekovanja, tz ?arr"cvega se pojoča:
Inozemski, pa tudi nekut^i Hi^cslc- anskl listi so orl-našal v za^n'em času vesli o ccboJUi med Srbi In Muslimani v Bos/ni in Hercegovini. Te vesti so po večini neutemeljene in so tud! po!uvl onega -tfre.ivl enja, ki nas hoče diskreditirati tred /Jipr»'no Evrc^o. V prvih dnevih dnžavnega prevrata, v dj>bi brex\ladfa niso bili poboji hujši kakor ti>o drivrlh kraMh. kakor na Ck skem. v Romtrniii ali dmpie. Po ivvojem starem sistemu je bivša Avntro-Oprska v Siiiiji In Brsni in Hcrcegovinl naščuvala eno l crrfesiOo uw drugo, eno pieme na d:wo. Začetkom voMie so nr.sliman<skc '?c!pe pod zaščito Av-stro-OtfHfkc nTTile in plenile in le čuditi se je, da ti stoletja aattrair' ?rbi nino dtili hujšega zadoščenja svoji maščevalnosti, kakor pa se Je to zgodilo. Glavna zasluga zato gre za«vertni srtskl patrilotlčnl intel gcnci, ki }e. ko »e stoipiln v novo dobo svolode, požalila krvav* grehe nei'a\me prete) l*ti. Vsi nemiri v Bosni in Hercegovini ro >bili samo lokalnega značaja In so irreli višaj v M mori *nofjalm> t&eodle, kakor plemensko ali vemko.
Bande na Koroftliem, Tako! po lavzetlu Borove!! so Nemci rr*vhfllztruH vse tnmn^tile civilno prebiva'stvo In nazinanfH povel e. da Jc \*sak moški od 18. do 50. leta dolžan, v itučifju alarma, grabiti za orož'c in kral braniti ored eventualni napada'cl. V to (»\Tho so med s o'e nen si utar.ske ppip^^ti'ke že razdelili orožje. Ali jc to v soglas'u z mednarcdnim wavom In mo 'cno mravo? — Nemški vojaki opetovan« prekoračajo začasno de-markaci «ko crto pri Košuti In na Ba:d!*šah. Ponavadi Jfh jtoni ffn čez jtlad. ker N radi ttvJl na oni strani Vaj nakradil. — Ko so /nvzeli K. lanuarla Nemci Bcrovjje, so imHi ?r priprav''ene vojake, kl brdo po Boro\'!(ati raoaH. Dcločeno ie že bilo. kateri d^'elek bo ropal pni e-nem .kateni pri drugem Skvcncu. S pu?knimi kroitl io rnzbri troje vrat nri irrarju Antonu Lcčniku, razbi'i Izložbenu okna ter nrir;:li \ne, kar je hflo v Irfožbah. Ko so ti rrrar'1 vdrli v trgovino, so pobrali vse ur(*. verižice ter drugo srchmtao In ila'n'no v vre*'m«tl 30OPO do 40.HI1II kron. Ko le bik) eni rat \»sr on prno. so seveda k stari avhtrijski navadi post ia II pred trgovino st ; o. Pnr m kasne'e tgro^sM lokal uor-rubili 'a uar^nltrv voiailva. U>rarh> T »čnik'i »-o rrmilJ.
Kemika Informadtska sluiba. Nemški tiaU prinalajo
4 vesti, da so »kmetje« pregnali jugestovanake posadke v CoraM. Pucini m Radgoni. Dr. Wutte J« irl nekem Ao-rovan'u ofici'ekio Javil, da J« Radona »odrejena« Kosiovanov. Nemške Čete iz OfeldMnberca so farie t Gradec, da so madžarske čete skiv&o z nemškim prebivalstvom zavzele železnico mod Purklo kt Radgcuo, zasedle f^rajno fn Radarono. da knaln o«l dva mrtva mi pa II«rJ, fn da so »m Straden« vjeli 73 naUli vojakov. Te vesti seveda niso resnične. »Tagefiffoita« nam na takoj oove. Čemu se te veaM raz&kJaS) In ie to aradno: iNemtškl držmvrvi urad si znnan'e zadeve W na) takol napravil na Duna^oi potrebne korake, da so tm naliaja-ioči entenrni čaistniki podajo v RadlgoiH) in »m bo|IWet, kjer je i/bruhnil »ucor nemških kmetov«. TI ententni častniki hi naj preprečili »aapctoo zasedenle Radiono m drugih osvdbo enib krajev po Jngrslovanlh«. Sedal vcšaj vemo, kaj Nemci namei»va4o. Da bo nesramnost orrchia, javljajo graški listi le, da Hrvati In Srbi ostro obsoja'o obnašanje Slovencev. No, nol
Zbivanje sapa atlstov. Starčevićanska franka ora* va sklicuje za sredo, 19. t m., v Zacrefe »traakln zbor. na katerem bo zavzela stranka definitivno stali Oče v vprašanju centralizacije, oziroma decenlraH*acl)e državne i»tave In uprave. — 16. t. m. se vrAl abo^ovanla napredne demokratične stranke (dr. Lorkovlč-ftunirin), na katerem bo stranka zavrela stališče glede vprašanja ustave in vnrašanja agrarne relorvne.
Zborna'1 Je okov ta bew>v v Bosni. V Sora'ovom N Je 5. februarla vršilo žborovanie4*ov m be*ov Iz Bomo in Hercegovine. Na sestanku »o zahtevali, da naj M agrarna reforma, katero se namerava v kratkem li-ipeljatl, odloži do končne rešitve vseh agrarnih vpraianl Sestavil se Je v tem zmleti tudi memorandum, ki se lo posJal na centralno viado v Bekgrad.
Promet Reka- Belgrad. Kakor poročajo eac^OMM listi, poteka o iprgalania med jmgosjovansko železniško upravo in frrncrakitn vojaškim oovei)nl§tvom glede na uvedbo dlreltnib vlakov na nrogl Reka-Zemim ugot'no. It v najkrajšem čtisti bo začel voaJtl na tei oroKl nov« srae^en osebni vlak, ki bo sicer namenjen v prvi vrsH francoskim vo^akem, a bo spre jemal po mcinoeM tudi civilne potnike. Kakor hitro bo mogoče, se nvedOlo med Zemunom In Reko dlrektml brzovlakl. Z ve to bodo oskrbovali f vsem potrebnim, torej tudi i osoHam In premogom Prancoii.
Jugoslovan tko prlstanHČe na FgeHen moda? SrbskJ listi m^ročaV) da bo stavila vlada F MS na mirovni kon-lermci predloR, da $e da juco«Javtil Izhod nr
V Trsta, d je M. februarja fOJ9.
»EDINOST^ H*v. O.
S Iran !!7,
monje, da se bo mogla razviti Jugoslovanska trgovina v
Makedoniji.
• 4	• m. * * - *	t . .
Premeten gostilničar. Na Gorenjskem nekje Itvr.Ve svo) obrt »rokfnlčar, kateremu se rač ne sme očtiti zvitosti. Mož teči vino četrt l?tra po 2 K. pol l't-a oo 3 K iliter po 5 K In ^a Ftra ali štcf?n -po 8 K. CbMnl oblfllk n'egove gostilne dokazuje, da mož nI napa5.no sodH svojih gostov.	_
AprovIztscPs' d stvari«
Urad za nafeazlla boMkotu,
1 HrM a.nrovlzroiis^c komisije za nakazla boV^om se fc ireselU & ul. S .Nlcolo 1211 v ul. Cassa dl Rlvparmlo
mi
Kaifcko m cm.
•Danes. 12. februara, se bo prod-'rlo krnsko mrvsrt. dobavljeno po kr. armadi rotom obvVne 'n s'ccr po K 570 b? s keafrnl, In K 7'20 brez kosti v naolrtVih mesnicah: Enei. Donato Bramante 8, Salomon, Mdia 19 Bernettini, Media .'4. SvarhoL OluJla S. V.lsro ich, (11-ulia 25. Manzuttl, O'v V a 31. Prlirlv alll, Ca*trkV 4. De-mardii, Guardia 2, VVid.iner, Irdustria F. Gtr'na S. Gia-crmo In mente 24. CerovmLg. Mura 9, Nor»Vo. Barbicrn •3. kantini. Cctcilia 9. Fnbrt. Behedere 7, ViseiT>'n', Tcsa -1. Fabbri, Laizarretio vecchio 31, TcdccUvi, Molino a vento 4, Bandcr, Cereria 6. ______
Ccmafe vesli.
» Sklepi mestne deleaacM«. V svrho Zflfpeftne nr^Hve rf/tjskega trga in da se zatre oderuštvo se je sklenilo:
Zahtevati cd gifbernPske oblasti, da-naj sc strogo uporablja naredba, Izdana 24. marca 1917, nenašaječa se na prcsknbo prebivalstva s prvimi -potrebščinami In na o<lenwštvo: 2. zahtevati od civilnega komlsarl'ata kot •obrtne oblasti, da nal (pregleda vsa obrlna dovoljenja, ^a«tf.on«, kl se nanaŠa'Jo no tngovinm t tMH In obleko, ter odradi te košnje tapretje onih obratov, ki bi ne imeN dovoKenta, In zagrozi z zapret'em obrata in zaplembo blaiga onim obratom, ki bi predajali drugo blago &ot pa )e navedeno v dovoFfnfn; 3. da se določijo najvišje cene cn'm prvrfm potreb*č'nnm, za katere bi se od slučaja in sluča-ja, po mneniju pridel'ene kom'sije, izkazalo to potrebno. In da nal se trnova od tedna do tedna določajo cene sadw tn zelenjavi: 4. da n*.! se ortf onerno ponncžl Število tržnih nrdaornlkov in občin*1 ih straž za nadiziranje trgov ter zahteva od gu(.ern'jske •oCdastt. da nal bi sodelovala pri tem nadzorovan'« 7. t!r-ftavtiinri orgrni, ker Je te stvari pod avstrijsko vlcdo upra-vtfala državna policija. — Tramvaiska družba je privolila v zgradbo nove trivirvatake proge po občim' »tiOd obema prostimi lunama. ObTnskemu tramvajskemu uraitfu se naroča, da iticela načrt zn to progo. Tržaška "tramvaja durfeba se popove, da predlogi oonut'bo za e.dikirp njon'h pre« po ctO nl in da predloži občini v potrdilo svoje cenike in urnike, ker so tozadevni ukreni cesarske*« komisarja navptavnrf. Vzelo so i.e naznake, da Je vodika olbla&t, kl I« s veječ a siki zasegla poslopje flty%ke šole v Roiamt in dekltšlega liceda v ul. Rtiapgero Mrnna ter ju uporabi'al a za bolnišnice, tapet dala po-fiucpji na ran-clago obč ni.
It uradnem lista. Gubernl'ska oblast odreja, da po-fotniške liste, sevtuvi.ene za leto 1918, ostanejo tudi za ■leto 1919. veljavne v tistih p odro! ji h eotftilh dvorov prvew reda v zasedene«n ozen'iitu kjer ni bilo mogoče •izvesM letne revije .oorotnlšklh list.
—	SploSno se dovoljuje povrnitev beguncev v pulski In vctnjanskl okoKl Za vrnitev te določen 3Cdncvnl rok od 5. februarja daHe< Vračajoči begunu se morajo tekom 24 ut zglasitl pri povel^ništvu v Puli
—	Prodaja živil In vsukaterega drurrega bir^tga jc na tovniht ncih In ullcuh v Trstu dovoljeno samo osebam V radnim obrtnim dovoljenjem ali magistratnlm do- j voljenjem. Kruh se sme proda'tU samo v prodclalnlcah, ki so pooblaščene v to, mleko samo v mJekarnrh na »avnlh trgih In ulicah v Trstu dovol'eno samo osebam ani In Perugino. Ni prepovedana predaja mleka od eni,.I-com na domu. Na živilih, postavljenih na prrda',1 mora biti Jasno vi<>o Izložena prodajna ccna v lirah in kronah. Kirpčevanlc" a trgih Iti Javnih ulicah mora ne-1 hatl ob 8 zvečer. Krošitfarstvo nadzirajlo karrblnje*JI In' organi tržneea nadzorništva. KrSitelJI te o^^'be se ka- j Vnufejo z ječo do 6 mesecev In globo do 1000 lir, bla$o se pa zapletli v korist rr.ef'nl ubožnici.
It davčnd službe. Finančno lavnatel^s-tvo za Juli'sVo' BentčMo natnana: Finančno upravo bi\š?ga avstril-sketa ozemlja voIvciTijic Koroške !n Kran ske, ki se nahajajo jnžno in zapadno orem! rti e crte, jc začamo rev-zelo finanču« favnateljistvo za JiH'H^o flenečl n v Trstu In sicer po naslednjih ukrepih: Poslovni red izvrsiln;h uradov, ki se nahajalo v imenovanim ozermju, ostaja nelzpremen'en. DavCni otVelek, ki Jc prina Uvl .prej rkrajt-nermi gJavarstvu «*to'^kenrti. se prldeVuje civilnemu knnKisarliatu v Pcbloini in bo oiravjjal iste posle, kot ''ta o^rav'Jpl n oieroUe, Kil mu le bik) prej podre-
jeno tostran demarkacijske črte. In poleg tega tudi za •ozemlje snežniškega gozdovja. kJ se pod.re'uJe davčnemu ura^u v Ilirski Bistrici. Davčni oddelek, ki je pripada! tognškemu okrajnemu glavarstvu se prideljuje civilnemu komisarijatu v Logatcu In bo opravljal !ste posle, ki Jih Je cpravi'a! doslej v ozemlju, podrejenem mu tostran demarkacijske črte, izvzermši ozemlje snežn škega gozdovja. Kra?evoa občina Rakek, ki Jc bila doslej podrejena davčnemu uradu v Ccrkrrfcl (Clrcrn'co), se prl-delju:e območju da\čnega urada v Logatcu. PosJi, ki sta Jih p:el opravljala davčfta oddelka okrajn'h glavarstev v Radovljici jn BeVaku, sc ooverijq davčnemu oddelku civilnega komisarj-jata v Tolminu. Kra'evna ob Čina Bctepcč in področje davčnega urada na Trbižu sr pridelujeta pedročj« davčnega urada v Kobaridu. V okvi-u posJov, ki mi' priipadalo v lahnem ozemlju, Jc tržaškemu nadzomištvu Tvvc'ena fn-'-nn*' vr>-r-n ročja, ki ga tvore davčni uradi v Postojni, Senožečah in Oirslii Bistrici, finančnemu nadzorn.štrvu v t.oi.ci t"nr.n:na tirava vse^a drugega bivšega ozemlja vojvodin F'orcške in Kranske, nahajaječega se fostran p-e t'rime črte. Urad ctmero pristojb o, računs! I oddele' fnrnčnega ravnrte^stva In vodstvo katastrske evidence »v Trstu cnravllrjo nanram davnim uradom oz. katastrskim ura^otn višega zgoraj* omenjenega ozeml'a fste ''osle, ki so jih cpravljrfli napram davčnim cz. kntastr Sklm uradom, ki so jradaJi doslej v področje finančnega »ravnateljstva v Trstu. s 1 V železničarskl stavki, ki se je nadaljevala tudi vče-4ral. nI bilo nikake izioremciribe.
- . , # .
Danes bo tudi seja trupmkov »tre-•brvn'h crgrn'ffpcrj, kl se bo zopet bavila z železničar sk-em vipraSm'cm.
Karri'sano siUi.be. Mestni mrig.^trat r?'"'nl<,ti'e dv mesti intenlrjev, o^'cht h pretsto nikov v lil. č ioMiem razredu, mesto tta iini?eniiia in Inženir'« preglo nika v dV. činovnevm razrc* u, mesto vodovodnega asi» te-.itr. nosto cestnega nače'nika v VII. činovnem razredu ter r eFto telniilega fsistcn'a v VIII. Čim. nem rrziVii t^rfnerno opreflJCone proinje Je vložiti do konca tc^a tmescca.	v
Po'ia ejtoli derar. Z trndne strani pre'cmamo: Prnare-'Jcr;i EAiftrc-cgrskl trnlcMcI so navr-no po dve krmi Ponaro r-a se da lah'o romati, ker je tisk zelo zmeden. tal o da se zdi, kakor da bi se bil bankovec v tfsl u preme! Rdeča barva "(e t|rdl zelo živa. Opozarja se, da se ttratam nrV'e relo porodoma kak ponarejen stokrons' i brnVovee. ki so .zii-Oei!! krožiti pred ncl'.oiil o •leti. FrcrncU jih :e k h! o s tipom* ker ste He strani ■banko ,ca ena' o glr^kl, c'očitn pa je pri rravib bankov-dh ena stran brJl hrapava, druga pa boli gladka.
Slovtmko gleda'Išče. Jutri, v četrtek, 13. t. m., ob pol osmih zvečer se ponovi tretjič v sczijl A. Strindbergov a tragedija »Oče« t g. Skrbhiškom v naslovni ulogi. Jc tc obenem z ado'a predstava te Hcre v sezlji, ker se mors vrniti materijal, ki je iffpcsojen It Uu^jrTne, tamofiirjemu gledališču. — V nedelo popoldne ob pol treh se uw;izori po daJVem času zooet Izvirna vesn!oi.gra,v treh dftmiih i*V LjubiVnno Jo dajmo«. Opozaramo na to predstavo po sehno občinstva iz okolice, ki hibi tako naše igre, kojiih dejamje je vzeto H krogov nagega preprostega Ijndsftva. Ta predstava se prične že ob pol Irah, ker se vrši zve-čer ob pol o«nlh premiera velecfektne drafne Iz življenja Japoncev »Tajhin«, ker pravizema priprava odra za to Igro več časa. — Preprodaja vstopnic med 9—12 in 3—6 uro pri gJedatlškl blagajni.
V soboto, cVie 15. t. m., priredi naša Olasbena Matlcr v veliki dvorani Narodnega doma koncert v proslavo 80'etnice slov en s'e ga skladatelja Antona Foersterla. Pri koi«.er1u scdeliu?ejp: vijolinskl virtuoz g. F. J. To-olč. ravnatell (tlasbene 4ole, sklndalelt prof. V. Mirk, g Štutar in moški In mešani zbor Matice — 80 pevcev in pevk. Prvi del koncerta obsega santo Foeraterjeve skJadbc. So to mešani zbori, moški zbor in žčnski z.bor. V drugem delu Igra g. F. J. Tcnlč dve večijl skladbi za gosi"i in klavir, član zbora g. Šimenc nam zapele dva nova srlofrcva. delo našega rojaka prof. V. Mirka, mešani zbor pa nastopi s s:hskiml narodnimi in dvema zboroma Emila Adamiča. K pcaameanim točkam se povrnemo in Spregovorimo Še podrobneje o »lih. — Naše cbMnsSvo (pozar;a<no na ta koncert že Lz dveh ra^ lrgov: da se mu hvaležno oddolžimo in pečrstimo veli kega ki!<!turncga*dela\ra med našim naTodn.m g. skla-datel'a Antena frersterja, in drn«ič pi, ker bo po vseh prioravah In po skibno labranetn a različnem spored1* fr^oč, midll ta koncert zrpet len itmelmlJkl utfitek. Vsto-n'ce za koncert Glasbene Matfce so v prcdnro' pri gledališki blaga'nl v veži Narodnega doma. Obči • s4vo opoearamo, da bodo sedeži kmalu razprodani. S. dež! v pritličju so p>o 5. 4 In 3 K, na gr.!erl"S tudi po 3 ! Spored sc dcH pri blngn'nl In stane 20 v4n.
Glasbena ftola tržaške oodruznicc Gin bene Mr-t'-javlja, da se sprejemajo novi učenci za violo In vido celo, — Orkester ima vafo v četrtek, 13. t. m., ob 7 zv čer. — Ravnatell Toplč.	#
»Učiteljsko društvo« bo Imcio svojo sejo Jutri, v src1 ob 3 pop. v šoM na Acquedottii. K^r bo v nedetV) obč «zbor. Drosiiik da pridete vsi odborniki, namestniki i pregledovrM rpčunov. — Pr^ednik.
Spored koncerta Glasbene Matice v proslavo 801 c niče skrveiiGhega skladate! n Antona Fwrster|a. v sc boto. 15. t. m., v veliki dvorani Narodna do^a 1 četek točno i>b 6 tvečer, — !. del: 1. Anton Foerste • NaSe gore. mešani zbor. 2. Anton Foerster in njegovi delo med Slovenci. Govor. 3. Anton Foerster; L V1 k mešani zbor. 4. Anten Foenrter: Pomlad, Četveror'nst: ženski zbor s spremd'evan'cm klavirja. 5, Anton Foe: ster: Domu. rroSk^ebor. h. Anton Foerster: A ve M rija, mešan zbor s spremlfevanjem klavirja. — deset m' nut odmora. — II. del: 7. a) Urleg: Sonata v U-dlirr b) Smetana: Iz Domovine, igra na gosli g. Fr. To^č &premljevatr!em klavlria g, Stular. H. V. Mirk: a) Vo'a' b) Nočna Potnica, baladi za en glas s spremKevanjen klavirja. Po'e član zbora g. Šimenc; pri klavirju s'1; datelj. 9. Mokran'ac: Sr'bnkc narodne za mešan zbor 10. K. Adamič: a) V snevu. b) Ptička, mešana zbora.
(/.gubila se le v bližini Južnega kolodvora živilska iz kaznica. glaseča se na Ime Fran Simončlč,' Kdor lo Je našel, se naproša, d« lo rKWn lastoilku v Rojanu, Moreri -123, atl pa v našem uredništvu.
Mostna zastavljalnica. V sredo, 12. t. m., sc bodo do poldne in popoldne prodajah! na Javni dražb! rurri »r-
dragoceni oredmet.l, zastavljeni n#scca a veneta 1013 na »zastavne listke serije 143 in siccr od št. 77,001 do št •79.100.
Slovenske mestne vrtnartcc vaHm,.da prlde'o v sredo ob 2 pop. v šok> na Acnuedottu. — ttsed^ednik.
Promet v pistanlšču. Prispel Je: »rr'n?. II-henVTio«
1z Eenctk; cdoluli so: »S. Giorgio« In »Zoe Cosulicli« v 'i'enctke, »Dlunamare« v Montevideo, »Lurpuno« v Ra-^0, »lacnzo« v keper.
Poročil« va irstite obtafil za 9. lebrt-a Ja: Včeraj je bil odpeljan v zanor Kan Leni, ker so sa z-ilo ili, ko •'e ukradel v prosti lukl za pritlično 7 lir sladkorja v škodo vojaške unravc. Sladkor so mu odvtzell.
—	Aretiran je bil včeraj Peter Pieserinl, star 40 let, stanucč v ul. Pordates št, 17, kl ic 3. novembra 1U8 ♦prišel Iz zaporov .v S. Giovrrjni V;:li-aino in je sedaj •kradel kcnt'e v škodo vojaške twrave.
—	Ob 0 zvečer K. t. m. ro bili aretirani Fran Vlsintin. uradnik pri de/.clnem scd!f>čn. n;r^ova s:stra Italia. sta-:a 27 let. in kovač AJcV-UVScaglia, zaradi tatvine po-h štvtt v Škrdo Maksimil: ana Rovere. stanuočcga v vL Alcssan-.'ro Vclta št. 4. Pch.*tvo vredno okoli 20.000 K. se Je zapleni^.
v Razšl jevafcl p^m-rtenJh bni'tovcov, Včeraj sta bila ar.ct;rr,nn 271etni Mario Cosutta in 2>'lctnl Sati Perrcz, II sta prr%..la menjalniškemu agenitr Arinriu FiiionHu ";00 lir v brnlovcih po 50 lir. Vsi ban! c\cl so bifi po-'narojenl. Rel la sta. da sta bcn'ovce krnila od 11c csra ncznrr.cn. Cdvečll' so ju v zapor pri jczuit.h. Preiskava 'se nr.ddj!uje.
Ta'vie v Čovl^rrfd. Meznanl tafe včeraj pmcčl vdrli'v črvi r.inicc G. Bcnitta v u1. Pnzzo veochlo št. 3 'n c'tio4 li za 4ti00 K čc\l,ev. Dogodek sc jc naznanil karabinjer jem.	#
Ner.afna smrt. Te?ak R'liard P^r'uz^l sc Je včeraj v ul. S. Nicolo agiud.l na tla iti oble/;J tr.rtcv. Zdravnik rešitne oosta'e, ki so ga pokucali, jc n.oscl ugotoviti ciljno le siuit.
Rrzic vo rii.
ro^tans!'.e p tllie ti Bosni, Prema teve^tafu »Pošte« •glasllft-poštanskih nameštenika u državi SIIS stoje pošte u BH pred katastrdopK Oko M) pošitansklh nameštcuika su strriKi, kojj kane ostaviti Čim prije svoja namešteiija. 1 c-otaiiska uprava, koja Je u ruKajna stran ca nije n: ta poJuzela da se stvoti penil«k»Pošta« a clira na ministra za poslu, da nešto u toj stvari pr^u.-ii.^ dok jr3 ni'je prekasno. - Kal o se dbznaje, moglo l)i se iz Hrvatske i Slovenije debro pomoči Bosni i Hcrvcgovini u '.orn pogledu.
Podrobnosti o Masarvkovem žlvM'mlu rr!n?^n|o nemški listi in oiše';o, da jc bil po dovršenih študijah kot domači učitelj pri vitezu Goiroerzu. ki jc bil mož globoke izobrazbe v umetnosti in t loznfiji In jc ime! za ženo neko gledališko igralko. Taka dtuiba je morrln na Ma-sarvika vplivati le di.bro. Tam sc jc tudi zaročil z vzgojiteljico, ki le bila v isti hiši, a se je po nejC' preselila v Ameriko. Masarvk Je hotel, ko bi rv'jit zadostno »motno prdlcgo Iti za n'o in jo pripeljati na/;:j \ Evropo. Ta čas pa se je bavil s filozofiio in spisal monografijo o same umoru. Neki Iniovit mož. kl Je mislil na samoumor in mu je Masarykova kniiga v tem oziru zelo priiv prišla. Jc zapustil nred sm.Vo neznanemu pi s tel ti te kn'lge v orcrokl malo premo/en e. ki pa Je bilo /a Mccofa dovci: veliko, da ga je stor.b neodvisnega. Kmalu na to je ustanovil novo stranko,
Grad Sclt.inbmnn — vrtnarska visoka Šola. K t poročajo listi, se namerava spremeniti s- li nb-unnski vrt v vrtnanVo vlrrlo šolo. ker ic to eden naivzo ncjc urejenih frcncoslih vrtev. V bližini pa je tudi dob o vzgojen \Yf gratu Lakscnburg, ki jc v a:iglešl ern stilu. V zvezi s to šolo se bo ustanovil prvi veliki biologičnl državni institut.
Strogi Ang'eJl. Angleške oblast! na Nem'kem Vj'tnu-jelo prav občutno prestoiplc zoper zapovedi. Nekega gostilničarja, ki ie dal dveina angleškima volrkonta proti strogi prepovedi kozarec piva, so kaznovali na cn mesec Ječe in 500 mark k!( bc. Mnogo < >:b so k;i-znoVall z zaporom 14 dni do enega meseca in / rlo:bo 500 meTk, Kct so na•-H pri hišni pt^iskav! pri njih cimete In mesne konzerve	* Zarr^cten samrti n tor dveh ArncfiJnnk. Pri ameri-em Rdečem križu na franer^ki frcntl sta <'t: 1' d\e ncriči'nki iz odličnih njinoršklli ro-.Ciin. Dorot.hv nt . "'1ady., Vkrcali sta se na Ir.Ojo, da bi se prepel' i'i v N u-rk. Na peti pa sta skočili sktipal s krova v iiiorie, da 'hče ne ve. zakaj.
Usmrčenje vohunov v Londonu, Vohun le člov k, ki ora biti vedno pripravl'en za smrt. V lenvldnskl •r'n'avi 'Vvver so usmrtili več takli vohunov. V vv Miico W*!J ngton so nekoč pripeljali čas'nika nemško nomarlce. kl se ic Imenoval Lody, Iv.ten rnvilcšklh Čast-likov mu ic naznanil, da bo d-rtigl dan v Dt vvru ustre-ven. Ncnškega častnika Je noVrila smrtna bledost. llrda trudil se ie. da ostane miren. Jc.l, ki so mu io pri-icsll. le poedcl 7. apetitom. Drugo iirtro se ie mirim oblekel In Šel na mrrlšče, poiivši čašico brandy'a. Vn-'akl z nabitimi puškami so ga Čakali, »Sodniki s.o bili Tavičnl. ziislu/ll Foni smrt.« ie deJ.'J I od_y gl- in»se •rušil pod streli mrtev na tla. Prav hladno je šel v sort udi neM mlad človek. Vi le bil tudi v slnžbi Nenv lo 'rt vrlrn. Noč 'e prebil s svojimi rojaki in se šalil. Z\štraJ le izpraizn'i v dušku ste' ienico Šarrnnn ca. Nato s« jc ('al r.bfltl iti Čedno onraviti. Ko ie bilo trebn iti. 'e vprpšal častnika, nuj mu t'ovoli. po'vaeliti cioafcto do Vraia. NI vi dal zavezati oči. — NrtVi (Vug človek se je rnesvestil. ko ie zagledal puške. Morali so en ustreliti v nezavestnem stfn u. — Posebno lir: bor je bil nek! žld. Ko so g ancl'all na morlšče. Ic n:l n^T-^tino po« nularnl londonski rane v ne1 c pesmi In se ;TI z vo^ki, kf so ga pcl'ali. »Pozdravite mi mojo Maro,« so bile n'erpve fp^'c besede.
1 Deklamrtor le krcdol. V Zagrebu so pribil In zaprli deklan ater5« F>rena Pancc-lu. ki ie v ntkl trgovini v Illcl skozi dve leti pokradli mnogo svilenih bluz In halj v vrednosti čez 30.000 krm Bil ic arsr/ ran v t. greb-'4Kt;m Koloizeiu. kjer jc zabadal zagrebško obč na *) ^ rr''' ".7 *"<Ar v t"nr' \
o.
Stran IV.
»EDINOST« štev. 43.
V Trsta, dne 12, feftrmria 1919.
» Na trun sv, Štefana n^p<ma}u Je zmrznila. Pred -par
Unevl so r.ašH v ntki od,prti telefonski cclIci na trgu sv. Štefana za cerkvijo starejšo damo mrtvo. Gospa je iskala v celici če:', noč zavetja, pa je zmrznila. Dognalo sc da je to vezilja J^/.efa Strasser. Danes, ko je mrtva il)I se morda našel k-ffl. ki bi dejal: Ce bi bil vedel, vzel !bj jo po-d streho. Ona ne rabi več usmiljenja. i Kaznovana ruska ljubezen. Rcgira Kastler iz Tučnika '-(Koroško) je imela z ruskim ujetnikom Ilijom NavnL ki 5e bil zaposlen v mdotnili .gozdovih, ljubezensko razmerje, Zaratili tega je prišla na zatožno klop. Bila je ■obsojena po paragrafu 516. državnega zakona zaradi (prestopka javne nravnosti na en mesec strogega zavora. Ko so naiznanili obscObo, so poudarili kot posebno iobteSllno ogorčenje, ki je nastalo mod ljudmi zaradi teina. ker se je pečala z moškim, ki je bif pripadnik so-Vraine države. — To se ni zgodilo danes. Pač pa v letu 1015. Tako .poroča »Arbciter Zeitung«. Takrat pa je (cenzura zabranila to notico.
; Kako je danes v Parizu? Več ko prihaja tujcev v Pariz. večja :c dragin'a, se ve, ne tako kotari nas. Seveda 2c kdo plača z nanni denarjem, pride to malo drago, fv-er računajo za en frank 3 krone in pol Mesa je v Parizu dovoli ln stane 1 kilogram 8 frankov. Kruli je na iartc In po ceni. Sladkorja je malo. Francoskih cigaret •jil delil ti. a egi'pčansklli ie čez glavo dosM po 60 vin. za ioenad. UžigaJic ie maki. Izvrstni čevk;1 stanejo od 50 do 90 frankov. Mila je dovoli. Drugih malenkosti, kaker Čokolade, je v 1'arizu v izobilju. Plačati pa ie treba za vse stvari, ki so drai/ic kot 4 franke, 10 odstotkov dr-Eavae tlukisus« doklade. V restavraciji se dobi vsega, Vina so tu najrazličnejše vrste. Vsi lokali so za-prti ob '10 ali nalkasneie ob 11. uri. Te ure se morajo držati do »minute. Ples ni prepovedan samo v Parizu, ampak v teli deželi. Alkoholne pijače se voteStvu ne smejo prodajati, civilistom pa le v določeni množini in ob določenih lir 3 h
i o »bolnt^i možu« ln rlejjovlb dedičih. Dotan so zdravil! bolnega moža ob Bosporu. Zda? jc padel niegov zdravnik, umreti mora tudi bolnik. Mohamed peti k
{pobral šila In kopita, zapustil Evropo — zadnji »duš-Inanln« ln sc podrfl v Azijo v mesto Konia, ki ima $0.000 prebivalcev. Dežela (kot so izvedeli žurtiallstj Iz fcUlkona). le rodovitna in bogata na dobrem vinu, iž.itu. bomba/.u, tobaku, južnem saditi, živinoreji in poljedelstvo uspeva izborno. Me J temi ljudmi se bo sireha-t Mohamed peti, cesar Osmanov, gospodar zemlie ln •nioria. Povabi lahko tudi svojega bivšega sovražnika, »iodaivcsa prijatelja Ferdinanda bolgarskega, da bosta Strpaj metulje lovila. »Bolni moi* je v Evropi umrl. ■Mesto pn, radi katerega ln iz katerega ie prišlo ž.e tom Igorja in \o;en, pcstanc mesto vsesa sveta, mednarodno, to ie- Angleži ga bodo zasedli in upravl'jali. V časopisih stoji lepo: »Angleži prevzamejo policijsko In zdrav-*tvcnu služibo.* — Tako je vse v redu.__
v Trslu, nI Beraio Celil 1.
Toči se izvrstno bel* in črno dalmatinsko vino, opolo in dobra <?a1mat!iisVa ?garji. — Mrzla jedila. Postrežba točna.
M. B JIH, Ustnik.
S? KO NA DEBELO
sukanec, žepni robci, mazilo za fievlle. česalnikl. žepni robci, ščetl. gumbi, naje. nogavice, ogledala, svinčniki, pipe, pismeni papir, cigaretni papir, trakovi, stročalce :: za svalčlee, trakovi za Čevlju I, I, d. i. t. d. :: JAKOB LEVI —'Trst — Ulica San Nkold štev. 19.
VINO, VINO
izvrstno, za gost fnl» č*rje po K 5.— liter.
14 stopinj, ccna po do-govoru. — — — ~
tvrdka F. GIOB. APOUOJJO
Trst — ulica Amalia lit*. 10 — Trst
Zlalo, srebro in dragulje
ki'pti;c po najvišjih citiih dobroznana urana in zlata na A. P;>vh, v TiSlu, B rri.ra v.ccbla 3
Dve dobro idoči
aOSTSLNI
Zobozdravnik Dr. Mratek
Tr:t — Corso 24 — I. n. - Trst.
Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop.
EraMslio izdiranje nt, jMiraiji |g rastil is'jje.
v sredini me.ta sle	prpC|aJe
HflSTOV P37E \nvj. OffirEM
(iosiilniijnl^iMaiiiicf
Trst, ul. PtSjuae rišoKeKa št. 494 in ul. Paulaia št. 8,
T)!i se izvrstno v ro,
— Vsak dan lonccrt od IS do 24. —
Umetni zobje	*
VILJEM TUSCHE& kOflL ZOMinlk
Trst, ul. 30. oktobra (ex Caser.iia) št, 13, II. — Ordinira od 9 p eJpoldne do 6 zvečer. —
Darovi.
' — Za CM (rtročMe so darovali: Anton Zerlal, tnjjovec
Si? K: Marli'DuHĆ. trgovec, 30 K; dr. Kimovec. odvetnik. 20 K. Skupaj 100 K. Srčna livalal
HALI OGLASI
DčKlti majhna druilna, dobri. druHnsVo poblopan e s-nvitl se t dfhrlml 6prlf«.vall L. Ariosto "fnus^fi._
ufi<tl|tra «11 ufUei)a. Kt poučuje "ilovo pUft
u'.'ns Inu. Odd. Edino.tl pod ,TaVoj\
,T< K	'»'i!
„<r, do«.'"« m.«<♦co^r odHno"".
Pred- mandolinu, 1'onuilbi' z iahlevo
Gostilna ji nun Hoevr
(Sx BsaMi)
Trst — u(l:a Giorglo Qz I mi itav. it}
(rraven glavne pošte).
Dobra domaČa kuhinja. Izvrstno vino. Razna aUače 90 nizkih cenah. Kosila: rd K 4.— naprej. Naročila po dogovor«. JW. Tofil se tadi lavrsrno iialrjansko vino.
R. DRAMER. lastaft.
21, vr
3
bi se feteld vtdul liair'>'a VUdCVUI IIJ klavir pri kaki dru-3340 Mni. eoMiiube s ceno ua los. odd
ilTcl^T ■ reTTd,biuiid.ino>tt„Potl	__31U
Z0'0nsHa riToJ"'^^. GosroClBJ
vjtnl dttiliu' Ed nosil.
elu^bo, tudi v jo.
36lelen
vit, i ar, poroten, biez o rok, veič
pri prt Ins. tu M
---—-itali)»niftine. kIo*enšf « e in
SRl	«?.•
'	3f36|ali »lične LI, Sklice 15, II.
\m ■
Kupim
\7. 10. _________
Prodajam d^rm ^no. -
OostHna QuVl. ul. petronio 2. 3 Uli »Tj (vratar) f«vljar «• »prejme
It I Sli M v »lulto. Poj.Mt.a: Ul.
__
iir«» 6r«jema rrPr"v,,u Vfak<1
U 81 *« h h tir.
PFAFF
Stroj zn iivanje in veranjc pravi nen^ki rci.
vr, M,ion.v in.Seidel & Neumann In
<4B4 ifrefna. delo loino. Vdbavrh ul. i Igor S. 11.
T« .Slnger* O st & Gasser.
ItngtiU Z'lc a vsvh pr> rab
RUDUiini Z!!™"* VSf..rio|^»- Mehanična del.vnict za , -r[ tfj'i vsako popravi) »nje ' --'——.--Tvrdk.i u«tano\ Iji-na 1. 187«.
iUdmiHt, TiOTSSS trancesco bldnab
" l!K."i A.diicti« 3^1 Jrs'.nl'C C»mp»ti.l. 9.
Avgust Stular "
pdJAovano krojafnlco v ulici San
Francesco 34, III, Priporoča se slavnemu občinstvu za nova de'a in popravila.
Jnoljiini cenjenim odlemnlcem, do sem lopet odpri
frso?/lno z vinom.
IVAN P2RIC
- • Trži (Monlalcone) št. 117.
KREDITNI ZAVOD
is trsov m in obrt
Ilazt Eucvfi 2 — TRSI - Kazni to Ž
Odvila vse v bančno stroka sjrtotle p:sie. - ttli v aoJ:m vn!H:i:a: leuen
celice (!ofe ) « rctf.a aMapoem za m po« napeCSIatl
BCfCI.
t'r«Jne ure za btagajao ed 9 do IX Za varnosm« celice od 9 -13 in od I J—17.
Zobozdravnik D? 0. MMG9
v listi, ti. mm 12 wA bI. m tete
Izdiranje zobov brez bolečin. P odbiranja
Umetni zobje.
Umetni zobje.

JAM BANKA]
- TRST -
vso ruso ei i\im\i s-vioj. m n §#
Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Cpati.a, Split, Šibenik, ZaUar. Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v tanano stroko spada*
dajoče posle.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči
račan
far v lirah In kronah XS
po najkulamnejšiti pogojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 11 —
Novo posredno podjetje — Trst
Corso 47(pri Triju Plazza della Legni) Tel. 1402
Preskrbuje vsakovrstne jopr^be. prevo* mrlife* na vs« Hr ije lirža^e. Zaloga in rax^rodaj i mrtVaSklh pred netov,, Itrfli iz kovine in vsako r-tneza ie«a v raznih oblikah, vencev, t itd. j«o mernih cenah, Skladi^«Ka v U«ta<h nromonb \ia UelU TesuSl. — Hr/ojaU Novo pogrebno podjetje — Trst.
Tečaj za rifan'e In slikanje
za začetrJ ce
odprt od 1), januarja 1919 napre).
Pojavila In vpisovanja od 9 do 12 v ni. S.»n F'an-c iCJ d' Asslsl M. 4 (druKC stopnice', IV. n., vr. 23.
V. Rondl l.
Protiajo m
prazni sodi
od 4 do 7 hekt. Naslov pove inseralni oddel.k Edinost', —
Vsaki don novi donom per vsaki din boji doM
Dobroznana trgovina manlfakfurnaga blaga
G. N. RAVALICO
v M. ul. vincenzo Belimi M13 H« ram Si. biea imp)
Ima val ko lAera sleda!« ja blagi t
Zefiri za srajce, sukno za gospe, izgotovUano žensko perilo, moške In ienske nogavico itd. vse po konkurenčnih csnah.
Vsaki dan noul datiodl
Vsaki do.i n:o; do :odi