Štev. 208. #oftnti(B platana v gotovmt. \^j7S]jf'T UST P0SAMEZNA ŠIEVILKA 80 ™. Kato nizig smo padfl. Pesek je bil izvoljen pred dvemi me-seči za župana avtonomne mestne občine jubljanske. Pokrajinska vlada za Sloveni-3° je smatrala za potrebno, da se ta izvoli-ev Predloži v potrditev ali ministrskega sveta ali pa vladarja, ne vemo; sicer pa je ■vseeno, čez toliko in toliko časa ljubljansko >Jutro/ razglaša, da vlada Peska ne za župana potrdila zaradi nekega njegovega skrivnega moralnega defekta. Na in- sTh iavnosti ie v^ada po svojih gla-ilifa ~ ne sama! — dala oznaniti, da je Preiskava zoper Peska bil uradna, to je mimstrativno-policijska in tajna, in da ® akt nikakor ne more objaviti. Ko se je javnost naci tai<0 judikaturo zgražala, je selTh 'lu*:r0; 'n povedalo, da je Pe- .vmoseksualen, kar da je ugotovljeno obia^'1Ca^‘ sarna molči dalje. Zdajci ttiiV t '^u^ro > da 3e minister Pribičevič da .emu svetu predložil akt, na kar Je ministrski svet sklenil, da se Pesek Še P°*rch- Občinski zastop ljubljanski pa vedno ne dobi nobenega obvestila, ka-y S. ga cela stvar sploh ne tiče. ajci se zahteva od Pribičeviča, da dovoli P°gled v akt. Tega Pribičevič ne stori, jnpak, da se stvar zavleče, zahteva pis-®e?e. Prošnje. Prošnja je bila o;l Narodno-,®cialne stranke (prosimo, od stranke, ka-, 0r da je Peskova potrditev ali nepotrdi-strankarska zadeva!) vložena 24. avgu-s(a 1921, torej pred skoraj enim mesecem, akta pa §e do danes ni! Medtem pa je ^Naprej že iz upogleda v akte same obia-njih bistveno vsebino, samo da je zamolčal tise dične štiri pedagoge, ki so, iz-Vrsujoč z g. Peskom nenormalne čine, to uradno priznali! Ena stranka aktov dobi na razpolago, druga jih, ljubljan-l Mkonito izvoljeni občinski zastop pa nia ine' P° tolikem času, nazna- svpt ~~ ne indijanskemu občinskemu ‘U, temuč bogve komu — ne vemo, ali • Zamiku ali Hribarju — da Pesek ni lihi- J zaka.i> Pa ne Povei kakor da je JUbljansko občinsko zastopstvo kakšen hlapec! Po objavi »Napreja« jc poslanec Der-c 10, septembra pri Hribarjevem na-estniku dr. Baltiču odgovor urgiral. g Dr. Baltič govori, da je dovoljenje iz j.e}ži"ada prišlo, da je pa že akt odposlal Ibarju v Cerklje, ki je edini, ki more Pogled dovoliti, j., septembra dr. Baltič naznani Dcr-tj H’ je radi akta zmota in da se bo s nbarjem pogovoril! . ,12. septembra gre k dr. Baltiču depu-aetja Nss., kateri Baltič zopet izjavi, da zaradi akta zmota, to je; da je akt še ®wno v Belgradu in da se on s Hribar-,etn pogovori. dr pSte^ a dne dobi Deržič obvestilo od ■ Baltiča, da je minister odobril, da se **t da vpogled načelstvu NSS. (!!!) 15, septembra so dr. Rybar, Deržič in Pesek sami bili pri Pribičeviču, ki je izjavil, da so akti še v Belgradu in obljubil, da bode akte brzojavno zahteval v Ljubljano. To je še veliko bolj skrivnostno kot vprašanje Peskove krivde ali nekrivde. Prosimo, tako danes v Sloveniji posluje uprava! Zdaj pa si predstavljajte, kako je morala poslovati še Pirkmayerjeva preiskava! V vsaki drugi državi bi vsi ki so zagrešili taka dejanja, prišli na obtožno klop. Ali se tako uraduje? Vlada uvaja tajne preiskave, potem panklja z raznimi načelstvi strank, obljublja in ne stori, danes izjavlja to in še isti dan svoje izjave preklicuje, akti se smatrajo za svinjski meh, ki ga mečejo iz enega kota države v drugi, potem pa pravijo, da se ga sploh nihče še ni dotaknil, poklicani občinski zastop ljubljanski pa sloji ob strani in ne ve, komu bi verjel. Če naša država tako postopa z inozemstvom in n^ tak način rešuje tozadevne akte, ni čuda, če naš dinar od dne do dne bolj pada! Kako neki bo izgledal ta »akt«, ko in če bo enkrat vendar lc zagledal luč belega dne!?? Sefa misilstrskega svsta. — Proti kvalificiranim poslancem in manišinam. * Belgrad, 16. sept. (Izv.) Včeraj od 4. do 8. ure zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri Se je razpravljalo o principih novega volilnega zakona. Veliko nesoglasje vlada glede vprašanja kvalificiranih poslancev, s katerimi se krši svobodna volja volilcev, ki morajo mnogokrat voliti poslance, ki jim niso po volji. O tem vprašanju se je mnogo debatiralo, vendar je končni sklep izostal in bo vprašanje rešeno na seji, ki se vrši danes dopoldne. Isto je glede vprašanja zaščite manjšin. Nekateri namreč zastopajo stališče, da one liste, ki pri volitvah ne do- bijo potrebnega količnika, sploh ne smejo priti v poštev pri delitvi mandatov. Pri zadnjih volitvah je bilo namreč izvoljenih prav mnogo poslancev, ki niso dosegli količnika. Po razpoloženju sodeč, bo to vprašanje rešeno v gornjem smislu. Ker je debata o volilnem redu zavzela skoraj ves čas seje, je izostal referat finančnega ministra dr. Kumanudija o vzrokih padanja naše valute in o merah, ki se naj podvza-mejo za zboljšanje gospodarskega stanja. O teh vprašanjih se bo razpravljalo na seji ministrskega sveta danes dopoldne. Em pspodarsItS položaj. Ost ra ©dr&ešbe &*r©t! šp@ku(antom> — Proti demokratskemu KumanudBiu- - Devizna centrala. Belgrad, 16. sept. (Izv.) V finančnem ministrstvu delajo projekt, s katerim naj bi se onemogočila spekulacija z valutami in devizami. Osebe, ki se bodo pečale s takimi spekulacijami, zadene občutna kazen. Bankam pa, ki bi delale na škodo dinarja, bo zabranjeno delovanje in se bo njih imo-vina konfiscirala. Za tihotapce naše valute se uvede smrtna kazen. Včeraj se je minister dr. Kumanudi posvetoval z zastopniki bank in gospodarskimi strokovnjaki ter z ministrom za trgovino in industrijo dr. Spahom. Belgrad, 16. sept. (Izv.) V vseh bel-grajskih krogih je vsled padca naše valute zavladala velika panika. Mnogo tvrdk je v nevarnosti, da bodo morale ustaviti obrat in likvidirati. V vseh krogih vlada veliko nezadovoljstvo proti finančnemu ministru dr. Kumanudiju, kateremu se pripisuje veliko krivde na strahovitem padcu našega denarja, ker je izdal preveč novega denarja. Vladni krogi so v velikih skrbeh, vendar pa upajo, da se bo posrečilo situacijo zboljšati. Belgrad, 16. sept. (Izv.) V finančnem ministrstvu dela posebna komisija zakon o zaščiti naše valute, ki bo sličen onemu iz meseca marca v 1. 1920., ki predvideva ustanovitev devizne centrale. Ta zakon mora biti gotov tekom 7 dni. Pri Narodni banki bodo vsi izvozničarji morali položiti zdravo valuto, ki se bo zamenjala po državi odrejenem kurzu itd. KONGRES INVALIDOV. Ženeva, 15. sept. Kongres zastopnikov najvažnejših nacionalnih zvez vojnih invalidov Anglije, Franclje, Italije, Nemčije in Avstrije je proučeval vprašanje apela na mednarodni delovni urad in na pristojne tehnične organizacije zveze narodov zaradi akcije v prid delovnih pogojev za vojne pohabljence vseh dežel. Nato so bili sprejeti razni predlogi soglasno. Med drugim naj se skliče mednarodna komisija, obstoječa iz zastopnikov zvez vojnih invalidov in dotičnih vlad, ki naj skupno izdelajo statut o delovnih pogojih za invalide. Dr. A. Gosar: Osebna saeSiffida in saisisaprm' Središče samoupravnega problema tvori človek, ki naj bi bil kolikor mogoče sam svoj gospod. Za to gre, da poiščemo ter praktično v življenju udejstvimo tako obliko družabnega sožitja, ki bo slehernemu poedincu omogočila in zajamčila kar najširšo svobodo in prostost. Zato se celo to vprašanje nujno suče okrog človeka ir njegove osebne svobode. Kdor se s tem ne strinja, tistega seveda tudi vsi ostali naši zaključki ne morejo in ne bodo mogli zadovoljiti. Zato tudi gresta samouprava in takezvani demokratizem kljub svoji formalni sorodnosti v svojih praktičnih posledicah nujno narazen, Demokratizem zida namreč na državo ter presoja vse z njenega vidika, samouprava pa se opira na poedinca in služi v prvi vrsti njemu. Že iz vsega tega je torej razvidno, da je osebna svoboda z vsemi iz nje izvirajočimi pravicami temelj in podlaga oziroma glavni, če ne edini vir samoupravnega na" čela. Svoboda mišljenja in vesti, svoboda kretanja, zborovanja združevanja in tiska so temeljni kamni, na katerih edino more sloneti samoupravna! organizacija javnega, političnega življenja. Kjer se te pravice kratijo in omejujejo več kot je za njih vsesplošno uveljavljenje nujno potrebno, tam ne more biti govora o resnični samoupravi, zakaj edino osebna svoboda z vsemi pravicami, ki so ž njo združene, stori človeka posob nega resnične samouprave. To pa ne sledi samo iz bistva samouprave in osebne svobode, marveč nam potrjuje to tudi zgodovina narodov s svojim razvojem. Dokler je človek živel pre težno pod vplivom običajev in splošnega naziranja o svetu, dokler se ni prav zavedel svoje individualnosti, kratko, dokL-r ni bil sam resnično svoboden, marveč se je moral vsled svoje nesamostojnosti ravnati'po zunanjih vtisih in vplivih, toliko časa se tudi ni aktivno udeleževal javnega življenja. Odkar pa so popustile krvne vezi, ki so spajale širši krog sorodnikov v posebno socialno enoto (slovanska zadruga, germanska Sippe) ter je pričela v ljudeh rasti samozavest (zavest svoje lastne individualnosti) od tedaj vidimo pri vseh arijskih in tudi pri drugih narodih, kake poedinci v vedno večji meri sodelujejo in soodločujejo pri skupnih zadevah svojega naroda. (Prim. Barth: Philosophie der Ge- * V naslovu zadnjega članka je po pomoli izpadel veznik »ter«. Pravilno bi se moral ta naslov glasiti: »Samoupravno načelo ter obče državljanske pravice in dolžnosti.« UkaecL Črtica iz življenja ameriških kapitalistov.* (Dalje.) h, V naslednjih tednih je po pisarnah ‘ ransverse Rapid železnice viadalo skraj-v° razburjenje in obupanost. Nestrpno so v*a li dohoda Mr. Freelonda, prebirali ^sak došli časopis in zmajevali z glavami ad dohodki Transverse Rapid železnice, ’°t bi bil od teh odvisen konec sveta. » Trije tedni minejo. Vsako uro je lah-0 dospela brzojavka. Res, čez štiri dni °spe brzojav: './Danes sem prišel v Bue-h0s Aires in dobil vašo brzojavko.. S pri-oanjim brzoparnikom se odpeljem. V de-‘b dneh pridem v St. Luis.« de Kakor sporočeno dospe Freelond v g &etih dneh v potni obleki in ves zapra-k v pisarno svojega vodje. Prve besede, 7P . erimi ga pozdravi, se glase: To je yi«ek nesramnosti! Povejte mi vse na- cno, Mr. Deagburne!;: : Glavno stvar že veste iz brzojavke, sem jo vam poslal. Na dan vašega od- ze tan ki h°da je Southern Continental Express na-^anila, da bo odslej vsak mesec priredila svoj« potnike žrebanje treh dobitkov po *soc, petsto in tristo dolarjev.« >To žrebanje«, vzklikne Freelond, je pravo vražje delo! In vsak mesec osem-'^ajststo dolarjev. Nezaslišano! Saj se ljud-Je Ue morejo dovolj načuditi.« >Kot številko dobitkov;, nadaljuje Deagburne, veljajo številke potnih listkov. To se je tudi zgodilo. Pred osmimi dnevi so prvikrat vlekli in dobitki so bili pra-vlno izplačani. Kmalu se vrši drugo žrebanje. Radi te nove vabe je Southern Continental železnica neizmerno pridobila na ugledu. Število potnikov se je osemkrat povečalo.. >Tako, hm . reče Freelond. In kaj je z našo železnico?^ »To lahko razvidite iz dohodkov vseh naših postaj. Žalostna slika. Prve tedne smo še izhajali. Od tedaj je pa promet na naši progi popolnoma izginil. Zadnji teden smo prodali voznih listkov na celi progi za dvanajststo dolarjev.c : Kaj?:, zavpije Freelond. Žalostna resnica. Tn to svoto ste mirno vtaknili v žep, Mr. Deagburne? Zakaj se niste peljali h governerju in prosili dovoljenja za žrebanje za naše potnike? Ali nimate niti trohice možganov v vaši glavi? Dobitke za žrebanje bi morali povečati na mestu k Peljal sem se h governerju, Mr. Freelond. Toda povedal mi ie, da ima samo Southern Continental železnica pravico do žrebanja, za kar plača mesečno petsto dolarjev, ki gredo v blagajno za siromake.c »Edino pravico da ima Southern Continental železnica? To je padec Transverse Rapid železnice! - V tem treuotku plane Robin Freelond iz pisarne ter zaloputne vrata za seboj. — Doma poišče takoj svojo ženo in hčer. Znano vam je že morda, , reče, ko na kratko pozdravi, kaj je ukrenila Southern Continental železnica proti nam.« >Da, vsi vemo, papa-.., reče Aliče, hi kljub temu si tako hladnokrvna, Aliče, kol bi strla kak oreh?v. Kaj hočemo? Kaj hočemo? Zame pomeni to izgubo petinštiridesetih milijonov. Ali si še sedaj mrzla, Aliče? Onemu, ki se je domislil na žrebanje, bi takoj zavil vrat! Moja železnica je sedaj kup starega železja. Če sedaj ponudim vse skupaj Southern Continental Express, dobim zanjo kvečjemu dvajset milijonov.. >Tako hudo pa še ni, papa.< Ne? Kdo ti da več sedaj za našo ropotijo ?■, . Jaz! Zakaj ne? Mogoče. Če celo obravnavo pustiš meni, pa boš videl —c Robin Freelond se zasmeje kljub svoji razburjenosti. Krasno, krasno! Imaš morebiti kakšno Čarovno sredstvo, s katerim omamiš George Thirlvvilla, da se ti bo slepo pokoraval?? v Tega ne. Toda obrnem se lahko na Harrya. >Na Harrja? Ti veš stališče, ki ga zavzema pri trgovskih stvareh? Sedaj je zaroka v resnici pretrgana!« 3Pa poskusimo vendar lahko. Morebi- ti se bo radi mene potrudil, da dobimo večjo kupno ceno, ker naša proga je z vsem skupaj še ravno toliko vredna kot pred petimi tedni. Če dovoliš, se obrnem na Ilarrya. Vendar zahtevam od tebe, da prepustiš vse obravnave meni. Obravnave? Radi mene. Toda tvoj up je ni če v. c :> Dobro. Če pa po mojem posredovanju le dobimo višjo ceno, tedaj mi moraš izpolniti dve želji.v >Dve želji? Kako si sebična, Aliče. Vendar imenuj mi svoji želji k :tSedaj še ne. Kadar res dobim višjo ceno za tvojo železnico, ti povem. Torej, ali mi obljubiš?« »Ko že tako vztrajaš pri tem, naj bo.* ^Hvala papa! Upam, da ti še danes povem Harrj jevo mnenje. Pol ure pozneje odda Aliče dolgo brzojavko na Harryja. Dve uri pozneje Har-rvjev odgovor: -Pojutrišnjem dospem k vam. Obrav1 nave se vrše v privatnem stanovanju. Har-ry Thirhvill.« Težek trenotek je bi! dva dni pozneje za Freelonda, ko jo sprejel Ilarrv Thirlvvilla v svojem stanovanju. Ko se dostojno pozdravijo, začne Freelond: >Mr. Thirlwill, brez daljših govorov začnimo obravnavati o naši železnici. Ali ste vi pooblaščenec svojega očeta?*.: »Gotovo. Kar jaz sklenem z vami, je veljavno.« Stran 2. >Novi Čas«, dne 16. septembra 1921. Štev, 208. Schichte als Sociologie I. 2, izdaja str.86 j Smozavest poedincev je torej podlaga njihovemu sodelovanju in sooaločeyanju v skupnih zadevah, t. j. podlaga demokraciji, še mnogo bolj pa resnične samouprave, Samozavest pa ni nič drugega ko zavest svoje lastne osebnosti, zavest osebne svobode. Samozavesten je in more biti edinole človek, ki se zaveda svojili osebnih pravic. Samo tisti, ki nosi v sebi zavest svobode, da sme mislili tako kot ga uči njegova, pamet in da lahko te svoje misli tudi drugim prosto izrazi, samo tisti, ki se zaveda, da sme v dosego svojih namenov in ciljev iskati pomoči v družbi enakomi-slečih, je lahko umsko in moralno dovoli krepak in močan, da si uredi svoje lastno življenje in svoje lastne zadeve, tako kot smatra sam za najboljše, edino tak človek lahko v resnici aktivno posega v javno, politično življenje ter se ga nele vdeležuje, marveč v njem tudi dejanske soodločuje. Vse to pa je s samoupravo nujno združeno, vse to je zanjo necbhodno potrebno. Osebna svoboda je torej v resnici temelj in vir samouprave. Zato jo mora vsakdo, komur jc v resnici na tem, da postane človek sam svo jgospod, dosledno čuvati in braniti. Kdor pa gazi temeljne pravice, ki izvirajo iz osebne svobode, naj bi se ne drznil govoriti o samoupravi. 3*olitieni dogodki. '+ Čudno pisanje. Balkan se v eni fcadnjih številk brani, češ da ne podpira separatistov in piše: Naš cilj je, da se na lep način ta velika opozicija pomiri s stanjem, ki je ustvarjeno z ustavo. V politiki so za dosego ciljev razna pota. G. Svetozar Pri-bičevic morda misli, da se v tej državi, ustvarjeni s pomočjo srbskega in zavezniškega orožja, prispe na cilj lahko po načinu Tisze aii Khuena, ali nam je žal, da mi tako ne mislimo. Mi smo mnenja, da je treba hoditi po potili demokracije in svobodne Srbije, ne pa po potili policijsko-vo-hunske in tiranske Avstro-Ogrske. Ne moremo več prenašati, da način, ki se ga poslužuje g. Pribičevič v notranji politiki, dosledno zmanjšuje ugled Srbije in srbskega imena. Ta gospod bo s svojim zgrešenim sistemom dosegel, da postanejo najbolj osovraženi v državi Srbi, posebno pa Srbija in Belgrad. Mi hočemo torej, da izčrpamo vsa sredstva pomirijivosti, ne da bi odstopili od popolnega državnega in narodnega edinstva. To ni greh; to je največji patriotizem. Če pa bodo Hrvati zahtevali, da še radi tega vzvišenega cilja žrtvuje oseba g. Pribičeviča, ga bomo pognali z motikami, kajti on je tudi vsem Srbom postal neznosen. Niti je on država, niti je on simbol narodnega edinstva. Nasprotno mislimo, da je on simbol državnega in narodnega razkroja in največja ovira za pomirjenje strank v parlamentu. -f Srbija. Francoski, češki in drugi tuji listi prinašajo uradna poročila o sejah zveze narodov. Med delegati, ki prisostvujejo, navajajo dosledno tudi delegate Srbije. -f- Češkoslovaške iinanee. Češki listi priobčujejo proračunski načrt za leto 1922. ki ga je finančni minister te dni predložil ministrskemu svetu. Načrt predvideva 17 miljard dohodkov in 21 miljard izdatkov, torej 4 miljarde deficita. Nad 9 miljard izdatkov gre za plače uradništva in vojaštvo, l.-jer pa še niso štete dnevne mezde moštva. >I£oliko mi ponudite za mojo progo?« •>Prišel sem,« reče Ilarrv, »k vam z zavezanimi rokami.« ;>S tem hočete reči, da sta z očetom že vnaprej določila kupno svoto.c »Tako je. Več ne dam, kot kakor sva se pogodila z očetom.« »In jaz cene ne priznam, če je prenizka. Moj odpor še ni pri kraju. Le radi ljubega miru se hočem vdati. Če se ne zedinimo, začnem z nadaljnim bojem, »Ne bo se vam posrečilo, Mr. Free-lond. »Bomo videli. Toda zvijača z žrebanjem je bila krasna misel. Gotovo ste io vi pogodili, Mr. Thirhvill?« »Žal, da ne. Ta zvita glava je bil nekdo drugi.- »Drugi? Kdo vam je to nasvetoval?« »Tega ne smem izdati.« »Toda jaz vem, papa! zakliče zdajci, Mice. »Ti? vpraša Freelond začudeno. Meja o žrebanju se je porodila v moji glavi. >V tvoji, Aliče?« Robin Freelond plane s svojega šedeža. V tvoji?« kliče še vedno začudeno. »Mojim nasprotnikom si podala idejo, ki me bo uničila?« > »Da, papa. Že preje enkrat sem ti omenila, da sem ja;: vedno na strani zmagovalcev. Sicer bi povedala tebi najprvo, ker pa mi je mama omenila, da sj že sit boja,, sem pribežala k našim nasprotnikom ter jim izdala naš načrt.« (Dalje jj + Program nove poljske vlade. Kakor sc jc že poročalo jc poljska vlada podala demisijo in je bil s sestavo novega kabineta poverjen Glombin. Program, ki ga bo zasledoval je v glavnih potezah sledeči: Volitve v parlament in senat se morajo čimpreje izvršiti. Ureditev finančnega vprašanja, ustanovitev emisijske banke, ureditev davčnega sistema, povišanje taks in upeljava izrednega davka na premoženje. — Popolnoma običajne fraze. 4- Zanimiv protest. Črnogorski minister za zunanje zadeve je Zvezi narodov poslal protest proti združitvi Črne gore z Jugoslavijo in zahteva od Zveze narodov, da vzame Črno goro v zaščito. -j- Nova federacija v Ameriki. Države Guatemalo, Honduras jn San Salvador v srednji Ameriki so podpisale pogodbo, glasom katere se združijo v federativno republiko. 3)nevni dogodki Pazite, da vas ne prevarajo! Z ozirom na to, da se že pojavljajo brezvestni elementi, ki se hočejo okoristiti na račun bednih pogorelcev, podpisani odbor opozarja vse, da vsakdo, predno kaj daruje, zahteva od prosilca po županstvu na Ježici izdano potrdilo o identiteti. Pomožni odbor za pororelce v Klečah, p. Ježica pri Ljubljani. V Klečah, 16. septembra 1921. J. Sever, t, č. zapisnikar. — Za pogorelce v Klečah. Gosp. dr. Baltič si je v torek 18. t. m. popoldne ogledal v spremstvu g. okrajnega glavarja pogorišče v Klečah pri Ljubljani. Bednim po-gorelcem je obljubil izdatno državno pomoč zlasti v krmilih in živilih, ki so v tem trenutku najnujnejše potrebna; obljubil pa jim je tudi, da bo gledal, da dobe vsaj za prvo silo nekaj gradbenega materijala. — Z Vrhnike nam pišejo: Veliko zabave smo imeli v vrhniškem vlaku v ponedeljek zvečer, ko smo se vračali iz velesejma. Odličen član vrhniškega Sokola, ter glasen sobojevnik »Uju« za pravice demokratskega učiteljstva itd. ter še nekdo drugi (tudi Sokol) sta se sprla, si očitala verižništvo, denuncijanstvo, na kar sta se začela obdelavati s pestmi in dežniki. Vse. to v stanju, ko človek rad kliče: Uju. O tej družbi bomo več poročali, ko se konča zanimiva pravda radi 30000 kron, katere sta dva odlična in bogata demokrata obljubila in tudi podarila za Sokolski dom, a jih sedaj zahtevata nazaj, češ ker se je vse to vršilo v pijanosti ob 3. uri zjutraj. To je kulturna slika našega liberalno-de-mokratskega malomeščanstva. — Vpisovanje na ljubljanski univerzi, se prične 1. oktobra in traja do 9. oktobra 1921. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podruiincah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 4. do 10. septembra 1921 dela 242 moških in 215 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 183 moških in 224 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 183, — Promet od 1. januarja do 10, septembra 1921 izkazuje 23.948 strank in sicer 11.910 delodajalcev in 12.034 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 6798. — Dela iščejo: pisarn, moči, dne,čjkap«8puo „v uinl um um um umlum kovinarji, sedlarji, rudarji, krojači, čevljarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, peki, minarji, mesarji, dninarji, dninarice, zidarji, boln. strežnice, modistke, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle za polje in živino, ključavničarji, elektromonterji, mizarji, krojači, šivilje, learji, čevljarji, usnjarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Splošaa stavka v Liliču. Radi poskusa podjetnikov, da znižajo delavcem mezde za 20 odstotkov, je v mestu Lille v Franciji prišlo do splošne stavke vseb kategorij delavstva. Stavka nad 75.000 delavcev. Dosedanje posredovanje ministra ni imelo uspeha, ker vstrajajo podjetniki pri svojih zahtevah. — Demonstracije brezposelnih. Pred par dnevi so mase brezposelnih delavcev priredile v Liverpoolu poulične demonstracije-, pri katerih je prišlo do boja s policijo. Policija je pričela streljati in je mnogo oseb ranjenih. — Nemško vseučilišče v Itigi. Nemci v Rigi so ustanovili univerzo, ki se imenuje Herderjev institut. Dosedaj ima skoraj popolno filozofsko in juridično fakulteto. Slušateljev je nad 400. — Kazni se je odtegnil in pobegnil Ljubljančan Ciril Dovič. Pobegnil je dalje na 6 mesecev težke ječe obsojeni Gašpar Mihelčič iz Velike vasi. — Izgnani iz naše države so rudarski delavec Markuš Fridrik, iz Tropave, Rihard Wcber. iž Dunaja, Irmgard Weber i Dunaja, Veronika Kder iz Hitzinga, Franc Starcer, false Schreiner iz Gradca, Josip Stroas iz Linča in Josip Starcer iz Gradca, — Vlom in tatvina v Žirovnici. V noči na 6. t. m. okoli 1 ure je bilo po dosedaj neznanih storilcih v gostilno Marije Čop v Žirovnici vlomljeno in ukradeno več stvari. V približno istem času je bil tudi poskusen vlom v poštni urad v Žirovnici vendar je pa v uradu speči uradnik vlomilce prepodil. Kot storilca prideta v poštev 2 komaj 16 letna mladeniča. — Tatvina kolesa. Dne 8. sept. med 21. in 22. uro je bilo slikarskemu mojstru Ivan Turšiču iz Cerknice št. 208 izpred gostilne »Žumer« ukradeno kolo vredno 2500 K. — Tatvina obleke. Dne 26, avgusta 1921 je bilo iz zaklenjene hi.še posestnika Florjana. Kunstek v Havnocirju ukradeno obleke in drugih stvari v vrednosti, okrog 4000 kron. — Tatinski ciganki. 32 let stara Barbara Scholl iz Zagreba in Ritter Ida, 37 let stara ciganka iz Novega Sada sta osumljene da sta ukradle v trgovini Marije Verli v Cerknici približno 20 m blaga v celotni vrednosti 1000 kron. Omenjene sta bile pred 14 dnevi v hotelu »Tivoli« na obisku pri. sorodnikih muzikantih, ki tamkaj stanujejo. — Občinsko blagajno so iz zaklenjene sobe pred par dnevi ukradli tatovi v Dolenji Lendavi na Prekmurskem. V blagajni ki so jo neznani tatovi vrgli v potok, je bila večja svota denarja. — Ustreljen od vojaške straže. Čevljarski pomočnik Mirko Škvorc iz Zagreba se je pred par dnevi vračal pozno v noči domov. Med potjo je šel mimo vojaške straže. Ker se na njen klic ni takoj ustavil, je vojak ustrelil in Škvorca zadel, Škvorc je v bolnici kmalu umrl. — Umobolna soproga nekega profesorja v Baji v Srbiji je ob priliki odsotnosti svojega moža utopila v kadi dva svoja otroka, dočim je lOletni deček, ki ga je čakala ista usoda, še pravočasno pobegnil. — 20.000 čeških kron nagrade. Dne 2. sept. t. 1. je bilo v nekem letovišču v Šleziji ukradeno več briljantov in zlatnine. Vrednost 200.000 č. kron, nagrada 20.000 kron. ljubljanski dogodki. Izvolitev župana odgo-dena. Magistratni ravnatelj dr. Zarnik je razposlal danes članom občinskega sveta ljubljanskega sledečo okrožnico: »Ker se morajo po § 45 občinskega reda k volitvi županovi povabiti vsi člani občinskega odbora proti dostavnici k seji, ki je bila določena za soboto dna 17. septembra 1921, pa podpisanemu magistratu, nikakor ni bilo mogoče dostaviti vabil trem odsotnim občinskim odbornikom (eden se nahaja v Skoplju, drugi na otoku Rabu, tretji pa na Dunaju) mora se navedena seja za nekaj časa odgoditi. ' Dan volitve se naknadno določi ter pravočasno razpošljejo nova vabila. — Mestni magistrat v Ljubljani, dne 16. septembra 1921.« lj Hvalevredna namera. Od rodoljubnega starega Ljubljančana, ki je v svojih mladih letih pomnožil slovensko literaturo z več ko enim delom, in ki uživa v slovenskem svetu veliko spoštovanje, smo prejeli: O novem ljubljanskem županu je te dni poročal »Slovenec«, da namerava iz Ljubljane izgnati vse bigamiste xn koniznike. To je zelo hvale vredno. Zategadelj bo zaslužil novi župan vso podporo vladnih organov. Kakor mi povedo prijateji iz povsem zanesjivega vira, deželna vlada pazljivo zasleduje to sproženo akcijo, kateri stoji ista zelo simpatično nasproti. Naj z zvišenim vzgledom svojim prednjači v teh plemenitih namerah slov. Ljubljana vsem slovanskim prestolicam! To jc rodoljubna želja starega Ljubljančana, da pridemo v okom stanovanjski bedi, ker bo tako izpraznjenih dokaj lepih in prostornih stanovanj. Pa tudi marsikaka zapuščena žena in reva, ki živi sedaj v bedi, bi morda bila tako rešena sedanjega svojega gorja. — Jaka, lj Smrtna kosa. V Jozefinišču je umrla gospa Ivanka Hartman, žena gostilničarja pri Figovcu. Rajnica je bila zelo skrbna in pridna gospodinja in vsled njene marljivosti je slovela Figovčeva kuhinja. lj Zdravstveni izkaz ljubljanske občine za čas od 4. do 10. septembra. Novorojenčkov je bilo 14 možicih in 12 ženskih, skupaj 26. Umrlo pa je 22 moških in 21 ženskih, skupaj 43 oseb, med temi 17 tujcev. Od nalezljivih bolezni je bilo prijavljenih 42 slučajev griže. lj Nepoštena služkinja. Bclobrk Ana, 18 letna kuharica iz Dalmacije je dne 10. t. m. nastopila službo pri neki gospej. Drugi dan pa je že neopaženo izginila ter ob priliki ukradla svoji gospodinji raznih stvari v skupni vrednosti K 2.600 lj Težave šoferskega stanu, šofer pokrajinske uprave g. Franc Ogrin je 12. julija 1921 pred »Ljudskim domom« neprevidno in naglo vozil; povozil je psa g. ing. Czehaka in malo jc manjkalo, da ni povozil še njegove gospe, Ogrin je pri ok. sodniku takole moževal: »Na to se ne spominjam. Vozil sem dr. Baltiča in njegovo ženo; naj sc oba za pričo pokličeta Ne vem, zakaj bi mogel avtomobil na vsakega psa »merkat«. Pasanti naj na cesti zase merkajo; vsak bi lahko rekel, da se prehitro vozi. Tega vendai ne more nihče zahtevati, da: bo avtomobil tako počasi vozil, kakor se vozi s kakim oslom. Saj vozim že čez 20 let, bom vendar vedel, kako naj vozim,« — »Toda g, inženir Cz©-hak je rekel, da je prišel pes pod avtoma* bil in da je bila v nevarnosti njegova žen?.!* je pripomnil sodnik in pristavil: »Tudi prehitro ste vozili!« — »Saj vendar inženir ni merodajen, kako naj vozim. Ali naj zaradi psa ustavim automobil? Če jc le majhen prahu, bo že vsak rekel, da šofet* vozi kakor strela!« je odgovoril g. Ogrin in š® pristavil; »Saj veste, kaj je inženir in kaj je šofer«, — Kot priča zaslišani g. inženir Czehak je povedal, da je vozil Ogrin š 30 do 40 km na uro; povozil je psa in v ne-varnosti je. bila Czehakova gospa, —- »AH sle brli že velikokrat obsojeni?« je vprašal g. sodnik šoferja. »No, 2 ali 3 krat; v, 20 letih to vendar ni veliko!« sa je glasil odgovor. Šofer je bil obsojen na 200 kron globe ali na en dan zapora. »Nisem zadovoljen, se pritožim,- dr. Baltič in njegova žena se morata zaslišati; ali bom samo za inženirje in policijo vozil?« je pripomnil končno g. Ogrin. Zaradi prenizke kazni s© je pritožil tudi g. funkcionar državnega pravdništva. POULIČNI BOJI V SKADRU, . Skader, 16. septembra, (Iz-/.) Vsled poziva vlade, da sc morajo zglasiti vsi vojni obvezanci, je zavladalo veliko razburjenje. V Skadru je prišlo do pouličnih bojev med demonstranti in orožniki. Š©Ie močnim oddelkom vojaštva se je posrečilo uspostaviti mir. Število mrtvih in ranjenih je veliko. PEČUJSKI RUDNIKI, Pečub, 16. sept. (Izv.) Včeraj je prispela v Pečuh antantna medzavezniška komisija, ki bo določila, katero količino premoga iz pečujskih rudnikov nam morS na račun vojne odškodnine dajati dnevno Madžarska. MAŽARSKI VOJAKI PREKORAČILI ČEŠKOSLOVAŠKO 31E JO. i Praga, 15. septembra. V bližini Ivošic je oddelek mažarskih vojakov pod vodstvom 4 častnikov prekoračil mejo in obšol češko ozemlje na daljavi več kilometrov, na kar se je zopet vrnil nazaj. Na'slovaškimi adžarski meji se slični izpadi precej cesto dogajajo, ker se vrše tam sedai veliki manevri madžarskega vojaštva. ZVEZA NARODOV. . Ženeva, 15. septembra, šesta komisija je prejela dopis madžarskega legacijskega svetnika Toroka, v katerem se prosi, naj se obravnavanja madžarske prošnje za sprejem odgode do 21. t. m. Madžarska namerava poravnati incident z Avstrijo in je poslaniku v Budimpešti izrazila svojo voljo, nadaljevati izpraznitev Burske. Grof Apponvi, ki naj bi bil dospel sem, da bi odgovarjal na vprašanja podkomisije, je odgodil svoje potovanje. — Komisija je pritrdila prošnji Madžarske za odgoditev, DUNAJSKI VELIKI SEMENJ. Dunaj, 15. sept. Dunajski mednarodni velesejem se zaključi v soboto dne 17. t. m. ob 18. Predsedništvo dunajskega sejma je danes v Industrijskem domu priredilo sprejemni večer na čast zastopnikom inozemstva. Udeležili so se ga tudi člani vlade in diplomatski zastopniki inozemskih vlad. Predsednik dunajskega sejma Hochmuth je pozdravil goste z nagovorom. J!(aša društva. d Sostrski orlovski odsek priredi nepreklicno svojo prireditev: javno telovadbe in veselico kakor je na vabilih, dne 18. septembra 1921. — Odbor. DOLŽNOST vsakega zvestega in zavednega krščansko socialnega delavca je, da naroči »NOVI ČAS«! Pridobivajte listu novih naročnikov! S tem delate za razširjenje krščansko socialne misli med delavnim ljudstvom! Na delo tovariši! iiiHNiuiiiiiiiiiRHiniiniii Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa*. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubila«! Tovarna JOS. REICH Ljubljana. Poljanski nasip 4 Pedružnloa ;• Setenburgova al. 4. Podružnice: Maribor Novo mesto Kočevje Gospoaka ui.38. Glavni trg. Stav. 38. Barva vsakovrstno blago; Kemično čisti obleke. Svet.pSIka ovratnike, zapestnica In srcjca_________