Spcatffone la abbonamento postale \ MB Poštnina plačana v gotovini 99 jjpj Slovenski Prazzo - Sena Lir 0.50 Štev. 148. Izkljočna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione PubblicitA Italiana S. A*. Milana F Ljubljani, v petek, 3. julija 1942-XX. Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Leto VII. Concessionaria esclnsiva per la pubblicitž di provenienca italiana ed estera: (Jnione Pubblicitš Italiana S. A-, Milano. Začetek velikega nemškega napada na srednjem in južnem delu ruskega bojišča Pohvala italijanski in romunski vojni mornarici — Veliki letalski napadi na sovjetske prometne zveze II bollettino n. 765: La conqui$ta di El Alamein . H quartier generale delle iorze armate comu-nica: Le posizioni britanniche di El Alamein, (gol-fo degli arabi) fortemente apprestate e fenacemente difese, sono State ieri presse d’assalto da uuita ita-liane e germaniclie: dopo aspra lotta le truppe deli’ asse hanno rotto 10 schieramente delPavversario. L’ aviazione, ripetutamente intervenuta nel campo tattico, ha dominato il cielo della battaglia: la Raf perdeva in duelli aeri nove apparecchi. Violente azioni di bombardamento sono state effettuate da iormazioni aeree i ta liane e iedesche sulle basi di Malta: numerosi obbiettivi risultano centrat: cacciatori di scorta, in ripetuti vivaci scon-(ri, abbattevano undici velivoli inglesi senza subire aleuna perdita. SulI’isoIa di Scarpanfo (Egeo) un aereo nemico ha lanciato aleune bombe che non hanno causalo danni di sorta. Stefani. Vojno poročilo št. 765: El Alamein zavzet Uradno vojno poročilo štev._ 765 pravi: Italijanske in nemške edinice so včeraj napadle angleške postojanke pri El Alameinu (Arabski zaliv), ki so bile močno utrjene ter zagrizeno branjene. Po trdem boju so čete Osi zlomile nasprotnikovo razporeditev. Letalstvo je ponovno posegalo na terišče ter je obvladovalo nebo nad bitko. Angleško letalstvo je v spopadih izgubilo 9 strojev. Italijanske in nemške skupine so izvedle silovite bombne nastope na oporišča na Malti. Kaže, da so zadeti številni cilji. Lovci iz spremstva so v ponovnih živih spopadih zbili 11 angleških letal, ne da bi sami imeli kaj izgub. Neko sovražnikovo letalo je vrglo na otok Scarpante (Egejsko morje) nekaj bomb, ki niso povzročile posebne škode. Zasluge italijanske mornarice za osvajanje Sebastopolja Vzhodno bojišče, 3. julija, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Po 25 dneh bojev mola z možem, pri katerem je biio treba nasprotniku jemati posebej vsak centimeter ozemlja pred Sebastopoljem, so nemške in romunske čete zavzele utrjeno mesto. Sovjetski kopni oddelki, ki so jih sestavljali samo strokovnjaki, so bili tako v celoti pobiti. Sovjetski pod-admiral, ki je imel vrhovno poveljstvo nad vsemi silami v trdnjavi, ni po padcu utrdbe Malakova mogel nuditi nič več uspešnega odpora spričo naspronikove premoči. Nemci in Romuni so se za- res junaško borili. Prvi so napadali na skrajnih robovih obrambnega loka, Romuni pa so napadali v središču. Skalnato in hribovito ozemlje je pomagalo sovjetskemu odporu, ki je bil še bolj zagrizen zaradi ogromnega števila utrdb v živi skali in zaradi zelo številnih naprav, ki so jih uredili v zadnjih mesecih. Sodelovanje med zavezniškimi četami ter nad vsemi njihovimi panogami je imelo v bitki za, Sebastopol veličasten učinek. Omeniti je pa treba tudi prispevek italijanske mornarice v tem, da je postavila na glavo sovjetske načrte za preskrbo Sebastopolja po morju z Kavkaza. Angleški ministrski predsednik daje obračun o neuspehih v Severni Afriki Rim, 3. julija, s. Churchill ie včeraj v angleški poslanski zbornici z enim svojih običajnih govorov končal razpravo o voiskovaniu. Odgovarjal je na čedalje številnejša vprašanta poslancev in na očitke glede vladnega dela, zlasti pa še dela Churchilla samega. Priznal je, da mu ie zelo težko zbrati misli v skuščinski razpravi, misli na »strašno in usodno bitko, ki se odigrava zdaj v Egiptu, odkoder pa vsak trenutek lahko prispejo zelo pomembne novice«. Potem je nadaljeval: »Vojaške nesreče zadnjih dveh tednov v Cirenajki in v Egiptu so docela spremenile položaj ne samo na tem področju, pač pa tudi v vsem Sredozemlju. Izgubili smo nad 50.000 mož, katerih večino je sovražnik ujel. Kljub temu. da je bilo organizirano načrtno rušenje naših oporišč, so vendar velike količine zalog padle sovražniku v roke. Posledic, ki bi jih lahko imelo napredovanje osnih sil na Turčijo, Španijo, Francijo in Francosko Severno Afriko še ni bilo moči oceniti. Gotovo pa ie, da smo zdaj pred tem, da bodo naši upi in naši načrti na Srednjem Vzhodu in na Sredozemlju zbledeli tako, kakor se to še ni-zgodilo vse od tedaj, ko ie padla Francija.« Potem je govoril Churchill o padcu Tobruka in dejal, da ie pred vdajo dobil od Auchin-lecka brzojavko, v kateri mu ta sporoča, da ie bila za tam določena posadka, da je obramba v popolnem redu in da imajo čete za 90 dni hrane in drugih potrebščin. »Bilo ie upanje« — ie nadaljeval Churchill, da bomo mogli držati utrjene obmejne postojanke pri Sollumn in Hal-faii. Auchinleck ie bil v resnici prepričan, da ho lahko držal te postojanke vse dotlei, dokler mu velike pošiljke, ki so bile na poti. ne bi omogočile izvesti močnega sunka, dobiti pobudo v svoje roke ter preiti v protinapad. Vojna vlada in naši tehnični svetovalci so se vse do tedaj strinjali z Auchinleckom. Ko ie poslanec Wardelow Miloln vprašal Churchilla, ali ie povelje za vdajo Tobruka prišlo iz Kaira, ali iz Londona, ali pa \z Washingtona. Churchill je odgovoril, da se je za vdajo odločilo poveljstvo trdnjave same in da je ta odločitev prišla nepričakovano. Ministrski predsednik je nato govoril o svojem potovanju v VVashington in o razgovorih z Rooseveltom. Deial te, da so Se razgovori skoro izključno nanašali na premike čet, na vprašanje ladii, topov, letal, zlasti pa na ukrep, ki jih ie treba storiti proti izgubam na morju ter na vprašanje o nadomestitvi potopljenih ladii. Potem ie spet prešel na »puščavo« in pripomnil, da ga ie 21. junija, ko je prišel v Združene države k Rooseveltu, zelo presunila novica, da ie Tobruk padel. Upal ie, da bo poslanska zbornica upoštevala grenki občutek, ki ga ie ta žalostna novica vzbudila v’uiem. ter ie prioom- nil: »Še boli me ie potrlo, ko sem bral, s kakšnimi občutki so sprejeli to vest v Angliji in v poslanski zbornici.« Churchill je govoril potem o neugodnem ozračju, ki ga je vse to ustvarilo v Združenih državah pri angleškem zastopstvu, in nadaljeval: Ne bi hotel, da bi se v zvezi z vojskovanjem kaj spremenilo in da bi kdo kaj očital našim poveljnikom ali da ne bi zaupal našim vojakom, ki jim prvi poveljujejo. Seveda moram priznati, da ie bilo naiboli boleče v cirenaiški bitki* to, da smo bili v prvem razdobju te bitke premagani ob okoliščinah, ki so nam deiale upravičeno upanje na uspeh. Naše sile v Severni Afriki so bile zares mnogo številnejše od sovražnikovih. Imeli smo več bojnih vozil. Razmerje ie bilo 7:5 za nas. Imeli pa smo tudi več topništva in sta bili naše in sovražnikovo v razmerju 8:5. Topništvo je imelo na razpolago najsodobnejše vrste orožja. Pa tudi glede letalstva smo imeli premoč. Vse to je upravičevalo naše upanje na uspeh v ofenzivi, ki nai bi se bila začela prve dni junija, če nas ne bi sovražnik prehitel s svojo pobudo. Naižalostnejše v vsei te j cirenaiški bitki pa ie, da smo bili tepeni v okoliščinah, ki so dajale popolno upanie na uspeh. 18. iuniia smo poleg letalstva poslali v boi 300 boinih vozil. Do večera iih ie ostalo samo še 70. Pri tem pa niso všteta lahka vozila. Na žalost sovražnik ni imel toliko izgub. »Ne vem,« je poudaril Churchill, »kaj in kako se ie to zgodilo. Navajam samo dejstva. Nemški listi o prispevku italijanskega orožja pri zmagah v Afriki Berlin, 3. julija 6. Ves nemški tisk posebej poudarja veliki prispevek italijanskega orožja pri os’ v Afriki' Poudarja, da iz različnih poročil o zmagovitih nastopih izhaja enodušna ugotovitev m sicer, da vlada popolna i6tovetno6t med italijanskim in nemškim poveljstvom v etrategičnih in taktičnih pogledih. Eden izmed razlogov za veličastne uspehe je nedvomno bila pametna in nagla uporaba rezerv. Drugo zares odločilno dejstvo pa je bila čudovita ureditev preskrbe, ureditev, ki jo dolgujejo italijanskemu poveljstvu. Sprejemi tujih poslanikov pri španskem zunanjem ministru Madrid, 3. julija s. Španski zunanji minister je včeraj sprejel nemškega poslanika v Madridu, voditelja italijanskega poslaništva, portugalskega poslanika, japonskega poslanika in papežkega nuncija v Madridu. Hitlerjev glavni stan, 3. julija. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem vojnem poročilu. Kakor je bilo že objavljeno po posebnem vojnem poročilu, so nemške in romunske čete pod poveljstvom maršala von Mannsteina ob izvrstni podpori letalskih oddelkov, ki jim je poveljeval general baron von Richthofen in so se dobro izkazali v bojih v nizki višini, po hudih, 25 dni trajajočih bojih, 1. julija opoldne osvojile celinsko in pomorsko trdnjavo Seba-stoipol; ki je bila doslej najbolje opremljena na svetu. Po '"lednem sodelovanju vsea vrst orožja so bile osvojene sitne utrdbe, v skalo izsekane trdnjavice ter postojanke iz oklepnega betona, utrjeni podzemski zakloni ter veliko število utrdb na bojišču. Število ujetnikov in vojnega plena se še ne da prešteti. Ostanki potolčene sebastopoljske armade so zbežali na polotok Herzonez. Stisnjeni so na čediilje ožji prostor in konec se jim bliža. V bojih okrog Sebastopola so lahke nemške in italijanske pomorske enote, sodelujoč z romunsko mornarico pod poveljstvom podadmi-rala Georgescuja in kapitana bojne ladje Sla-tiana, hromile sovjetsko oskrbo, z minami osamile trdnjavo in pristanišče, prevažale čez morje lastno oskrbo ter se zmagovito spopadle z muogo močnejšimi sovjetskimi pomorskimi silami. Pred skrajnim južnim koncem Krima so letala potopila ali poškodovala 10 ladjic, ki so tja pribegle iz Sebastopola, med temi sta tudi dve ogledni ladjici. Napadi na srednjem in južnem odseku vzhodnega bojišča so že dali pomembne začetne uspehe. Močne letalske skupine so v zaporednih valovih iposegJe v boje na tleh. Pri telal-skih napadih na Voronež so bile zadete in razdejane mnoge, vojaško prav važne naprave. Lovci so v spremstvu sestrelili v letalskih spopadih 52 sovjetskih strojev. Težko topništvo je močno obstreljevalo vojaško pomembne naprave v Leningradu ter ladje v Kionstadtskem zalivu. Opazili so silovite požare. Piri nočnih letalskih napadih na važna železniška križišča je bila velika osknbovalna žila Rostov-Moskva na več kra.jih hudo zadeta. Na bojišču ob Ledenem morjiu so bojna letala in strmoglavci z bombami velike mere obdelovali pristajniške naprave in postajo pri Murmansku. V Egiptu so nemške in italijanske divizije ob podpori močnih letalskih enot po hudih bojih po-gazile postojanke pri El Alameinu. Zdaj preganjajo pobite angleške sile, ki 6e umikajo proti Nilski delti.. V vodah pred Port Saiidom je nemška podmornica potopila angleško ladjo, ki je vozila strelivo in merila 1800 ton. Na otoku Malti so se uspešno nadaljevali letalski napadi na angleška letališča. Na letališču Luka je zaradi bomb bila povzročena velika škoda med letali na tleh in važnimi napravami, izbruhnili so tudi obširni požari. V boju proti Veliki Britaniji so nemška bojna letala v pretekli noči napadla vojaško pomembne naprave ob južni in jugovzhodni angleški obali. Na morju pred Seba6topolom so se posebno izkazale pomorske enote italijanskega fregatnega kapitana Mimbellija, romunskega kapitana bojne ldje Bardoscuja in nemškega kapitana Minbauma. Nov uspeh italijanskega letalstva pri Doncu Rim, 3. julija, s. Italijansko letalstvo je poželo nov uspeh na vzhodnem bojišču. 1. julija je skupina lovcev budno križarila nad predelom pri Doncu in se srečala s sovjetskim, po številu precej močnejšim oddelkom. Italijani so z običajno odločnostjo takoj napadli sovražnika in v zmagoviti bitki, do katere je prišlo, zatrdno zbili pet nasprotnikovih letal, najbrž pa še tri druge. S tem so še enkrat potrdili brezpogojno duhovno in tehnično nadmoč italijanskih kril. Po letu dni zmagovitih bojev proti Sovjetski Rusiji objavlja vrhovno poveljstvo še tole: od 22. junija 1941 pa do 21. junija 1942 je na vzhodnem bojišču junaško padlo 271.612 častnikov, podčastnikov in vojakov vseh vrst orožja v zvestem izjx)lnjevanju dolžnosti. Število pogrešanih v istem času znaša 65.730. Ker so bili boji hudi, računajo, da se del teh ne bo več vrnil. V mesecih zmagovitih napadov poleti 1941 je padlo 162.314 častnikov, jjodčastnikov in vojakov, pogrešanih pa je bilo 33.334. V petih mesecih hudih obrambnih bojev v zimi 1941—42 je bito število padlih 88.977 število pogrešanih pa 26.319. V zadnjih dveh mesecih, ko so znova oživeli veliki iemški napadi, je padlo 20.321 častnikov, podčastnikov ter vojakov, pogrešanih pa je bilo 6077. Hude žrtve dokazujejo veliko nevarnost, ki visi nad Evropo. V6i ti, ki so padli za Nemčijo, so jx>roki za našo zmago, ki bo zagotovila bodočnost Nemčije in 6 tem svobodo Evrope. Miinchen, 3. julija, s. Nemški tisk se ne bavi samo s padcem Sebastopola in z bližanjem uioto-riziranih osnih sil v Aleksandriji, marveč še posebej poudarja naslednji stavek včerajšnjega nemškega vojnega poročila: »Na srednjem in južnem odseku vzhodnega bojišča so nemške in zavezniške čete prešle v napad«. To je beseda, piše list -Munchner Neuste Nachrichten«, ki smo ga že dlje časa pričakovali. Že za bsojev pri Kerču in Ilarkovu smo iskali to besedo, a po opreznih izrazih vojnih poročil smo spoznali, da je šlo še za priprave za poletni napad na vzhodnem bojišču, s katerimi je hotel maršal von Rock najprej razbremeniti boke svojih armad. Osvojitev Sebastopolja naj bi zagotovila^ varnost v zaledju. Zdaj pa so bile končno izrečene pomembne besede: nemške čete so prešle v napad. Vesti 3. julija Zaradi padca Sebastopola so po vsej Romuniji izobesili zastave. Takojšnjo odpravo obsednega stanja v Argentini ji zahteva poslanska zbornica, ki je ta sklep sprejela z 61 proti 53 glifsovom. Sklep bo dobil v odločitev senat. V nemških krogih so zelo molčeči o obsegu in razvoju sedanjih velikih napadov na ruskem bojišču. Opozarjajo samo na poročilo nekega nemškega vojnega dopisnika, ki pravi: »Poteka napad, ki bo boljševikom dokazal, da nista nemška vojska in nemško letalstvo izgubila nič svoje uspešnosti v hudih bojih z neusmiljeno preteklo zimo, temveč da se z dvojno silo pripravljata, da znova preženeta nasprotnika vedno bolj proti Vzhodu. Iz Košič je odpotoval na vzhodno bojišče nov oddelek madžarske vojske. Prebivalstvo mu je priredilo zaradi odhoda navdušene manifestacije. V Ukrajino nepretrgoma prihaajjo holandski strokovnjaki za namakanje j>olja, ker hočejo nemške oblasti z namakanjem preprečevati sušo, zaradi katere je šlo vsako leto po zlu 15 do 20 odstotkov žitnega prdielka. Iz nemškega vojaškega vira poročajo, da 90 Sovjeti predvčerajšnjim izgubili 71 letal. Francoskim in tujim časnikarjem judovskega porekla je vlada v Vichyju poslala povabilo, naj takoj nehajo s svojim delom. Prizadetih bo zlasti cela vrsta ameriških časnikarjev. Da vrne obesk nemškega finančnega ministra v Bolgariji, bo 4. julija odpotoval v Berlin bol- garski finančni minister. 600 finskih mornarjev je že več mesecev interniranih na otoku Manu (med Anglijo in Irsko). Mornarje 6o prijeli ker so odklonili ponudbo, da bi vstopili v angleško mornarico. V vzhodni Turčiji so pristala tri sovjetska le- tala s jx>sadko sedmih mož, ki so dezertirali in so jih turške oblasti internirale. Pregled uspešnih bojev zoper upornike na hrvaškem ozemlju in v Bosni Zagreb, "5. julija, s. Obsežni nastop italijanskih vojnih sil zoper nestalno zaplotndško vojskovanje .j»artizanov na Hirvatskem pojasnjuje obsežna uradna razlaga, ki jo prinaša hrvatski tisk. Ta poudarja, da je boj potekal med težavami vseh vrst in da je zmagal ovire, ki jih je postavljala huda zima, neprehodno ozemlje in pa bojni sistem upornikov sam. Italijanski bojni nastop, pravi hrvatska razlaga, je mogoče razdeliti na tri razdobja: prvo sega od 15. marca do t5. aprila. Tedaj so italijanske čete krenile na vse shrani jh> ozemlju, ki ga imajo zasedenega ter so prizadejale hude udarce, da so imeli čez 2000 mrtvih. Hkrati so sprožile italijanske, nemške in hrvatske čete mogočne napade v Bosni. Drugo razdobje je trajalo od 15. aprila do 15. maja. Tedaj so italijanske, nemške in hrvatske čete ob sodelovanju italijanskega letalstva in pod visokim vodstvom poveljnika tl. italijanske armade izvajale v vzhodni Bosni, poglavitnem središču vstaje, obsežne akcije za potlačitev vstaje in sicer vzhodno od Sarajeva. Vedno pod vodstvom poveljnika II. italijanske armade so potem bili očiščevalni nastopi na predelu jugovzhodno od Sarajeva. Strti so bili vsi jjoskusi upornikov za odpor. Boj se je raz- vijal z nepremagljivim zagonom in navdušenjem. Uporniki so imeli čez 5000 ljudi vrženih iz boja, od tega 600 mrtvih. Takoj po prihodu Čet v očiščene kraje so hrvatske oblasti prevzele civilno upravo in spet prinesle tja red in mir. V tretjem razdobju, od srede maja pa do tretje desetine junija so italijanske čete navzlic najx>ram in preskušnjain dolgih mesecev nadaljevale svoj pohod po neprehodnih pokrajinah ter uničevale po Hercegovini nasprotnikove tol-j>e, ki so zastonj skušale pobegniti. Samo prav majhnemu delu se je posrečilo rešiti, glavno jedro pa je bilo obkoljeno in prisiljeno, da položi orožje. Ugotovljene izgube znašajo 500 mrtvih, nekaj sto ranjenih ter (500 ujetnikov. Boj se nadal juje in ne bo dolgo, ko bodo ostanki uporniških tolp uničeni. Med zajetim plenom, ki je v zelo dobrem stanju, je veliko pušk, strojnic in strojniških pušk ter nekaj topov. Italijanske sile, končuje uradna razlaga, ki so se dolge mesece upirale, v tej ejpizodni, pa zagrizeni vojni, puščajo v brazdi, ki jo je uspešno zaoralo orožje, seme oanike, seme tisočletne ideje, ki je navzlic mejam združevala evropske narode v boju zoper sovražnika omike. Nekdanji »Stari Vodmat« čaka na lepšo bodočnost Ljubljana, 3. julija. Komaj dobro desetletje je preteklo im Ljubljančani danes komaj vedo. kje je bil nekoč Vodmat (v ljudski govorici tudi Udmat). Označba »Vodmat« je v ljubljanski govorici res tako nejasna, da je redek Ljubljančan, ki vsaj približno ve, do kam je nekoč segal Vodmat in kje je nehal. Dalje so tudi označbe, kakor »Stari Vodmat«, »Novi Vodmat«, »Zelena jama« šteli nekateri kar k Vodmatu. Inkorporacija bivše meščanske šole leta 1933 je pač povzročila, da so izginile stare občinske meje, ki so rezale mestno naselbino, kateri pravimo danes Ljubljana, na osrednje mesto in v predmestne občine. Toda ta inkorporacija je hkrati povzročila, da izginja tudi kos stare tradicije, ki jo starejši Ljubljančani še dobro poznajo. Dandanes nihče med Vodmačani, če ga vprašaš, kje stanuje, ne reče »v Vodmatu«, temveč vsak takoj pove ulico, recimo Jenkovo, Bohoričevo, Bolgarsko in kaj podobnega. Nekoč — in starejši Ljubljančani se tega še dobro spomnijo — je označba Vodmat veljala sploh za vso naselbino, ki jo danes poznamo pod imenom »Moste«. Moste so bile nekoč, pred pol stoletja, običajna vas, ne pa moderen del sodobnega mesta, kakor dandanes. Takšne, kakor so Moste danes, jih je ustvaril pred kratkim umrli bivši župan Oražem. Moste so segale s svojo občinsko mejo tja do potresa prav do sedanje Jegličeve ceste in do Šmartin-ske ceste. Prva inkorporacija k Ljubljani se je zgodila takoj v prvem poporesnem letu, namreč 6. novembra 1896. Tedaj je bila iz bivše mo-ščaaiske občine izločeno naselbina, ki so jo še pred desetimi leti poznali pod imenom »Stari vodmat«. To so še zdaj čedne, preproste hše, žal, le z malimi vrtički. Zgradili so jih po večini uslužbenci železnice, cestne železnice, zaposlenci pri mestnih podjetjih in podobni sloji, zanimivo pa je, da so se »Vodmačani« pred 45 leti silno upirali inkorporaciji Bali so se namreč večjih davščin, ki jih pač mestna občina zahteva, toda spoznali so tudi, da jim pripadnost mestu donaša gotove koristi, zlasti glede javnega prometa, tako da že to odtehta nekoliko večje dajatve. V kratkem so se »Vodmačani« sprijaznili s položajem ljubljanskih občanov. Tedaj inkorporirani Stari Vodmat je_ kot doto prinesel Ljubljani 106 hiš. Dandanes je v tem delu mesta sicer nekoliko več hiš, zlasti so nove hiše zrasle od tedaj, odkar je bila regulirana nova Bolgarska ulica. Bistveno se pa »Stari Vodmat« v zadnjih 45 letih ni mnogo spremenil, ker je bil prav za prav že ob inkorporaciji ves zazidan. Kakšen t Frančišek Kljun Ribnica, 3. julija. Danes ob 5 popoldne bodo Ribničani spremili k zemeljskemu počitku po vsej Ribniški dolini znanega nadgozdarja ribniške graščine Frančiška Kljuna. Dvainosemedeset let mu je že bilo, zato je pokojnik po vsem trpljenju, ki ga je tako Bogu vdano prenašal, vdan v božjo voljo in z veseljem fitreu umrl. Deset let je bil brez noge in skozi vsa ta ' , , leta večinoma privezan na bolniško posteljo. Toda trpljenje mu je bilo drago in ga je prenašal kot , vzoren in globokoveren katoličan. Vse svoje živ-, ljenje je posvetil družini, pri vsem tem pa je iskal pomoč pri £v. Evharistiji. Bil je vnet častilec Srca Jezusovega, zato pa ga je Bog tudi vzel v grob ravno danes — na prvi petek. Kljunovi družini, ki je sedaj izgubila očeta, da bo ležal poleg svoje, pred dvema letoma umrle soproge, izrekamo naše iskreno sožalje! Tatvine na polju in po gozdovih Ljubljana, 3. julija. Tatovi na polju in v gozdovih od dne do dne delajo večjo škodo v mestu in okolici. Hvale vredno je, da velik del ljubljanskega prebivalstva redi male živali, predvsem pa koze in kunce ter kokoši. Kdor ima svoj vrt, njivico ali trato, naj si pošteno pomaga z rejo malih živali, da bomo lažje prestali čase stiske. Toda lastniki vrtov, njivic in polja z začudenjem opažajo, da so najbol, navdušeni rejci malih živalic prav tisti, ki nimajo niti za predpasnik svojega sveta. Z občudovanja vrednim uspehom in izrednim dobičkom rede po več koz, imajo kar farme domačih zajcev ter velike kokošjereje. Vendar pa male živali ne^žive kakor lilije na polju brez krme, pač pa te živali vsak dan pozobljejo prav mnogo ukradene detelje, trave, solate, korenja ter drugih poljskih pridelkov. Taki rejci malih živali vsak dan požanjejo cele le-he mladega ovsa ter ga v vrečah spravijo domov v svoje hleve. Se bolj se pritožujejo gospodarji, ker nobena detelja ni več varna pred tatovi. Pokosili so že cela detelj išča. Večina prebivalstva ima hude skrbi, kaj bo na zimo. Nekateri si po veriiniških cenah zbirajo moko in jo preplačujejo po fantastičnih cenah. Drugi si skušajo zavarovati mernik pšenice na deželi, da bodo sami dali v mlin. Dosti je pa že tudi tako iznajdljivih očetov in mater, da dan na dan hodijo na sprehod ter občudujejo, kako lepo raste pšenica. večji promet 6kozi naselbino ni bil nikoli izveden, ker je to pač tipičen stanovanjski okraj, kjer ljudje žive solidno in mirno ter so hiše zgrajene skoraj vse izven glavnih prometnih cest, kaikor Zaloške. Šmartinske in Jegličeve, ki tako rekoč ta okraj obidejo. Med »Starim Vodmatom« in med »Novim Vodmatom«, to je bivšo občino Moste, je potekala meja ob železnici. Zelena jama. Selo, Kodeljevo so spadali še do pred l. 1935 v občino Moste. Vendar je zanimivo, kar ugotavljajo tud naši zgodovinarji (dr Jože Rus in drugi), da je označba Vodmat staroslovensko ime in torej ni podedovano od narodov, ki so bili na naših tleh pred nami. Tla, kjer so dandanes Moste, Stari in Novi Vodmat — razliko med temi naselbinami in mestnimi okraji dandanes skoraj ni mo-joče ugotoviti — so bila nekoč zamočvirjena. Do Most je dotekala podtalna voda izpod Kamniških planin, na dan pa je prišla šele tam, kjer je zdaj bolnišnica za duševno bolne. Torej za-Tadi tega izraz »Studenec« Ta voda je bila 1. 1889 zajeta ter dotaka še danes v Ljubljano, to je namreč vodovodna voda. Studenci v nekdanjem Vodmatu, Mostah in na samem Studencu pa so morali seveda naglo usahniti. L. 1935 se je zgodilo to. kar je narekoval naraven razvoj mesta Ljubljane in sosedne občine Moste. Za »Starim Vodmatom« je sledil še »Novi Vodmat«, to se pravi, vsa moščanska občina. ki je bila v celoti inkorporirana Ljubljani. Ža mesto Ljubljano pa so s tem nastale nove naloge. Predvsem je važno regulačno vprašanje. Kakor kažejo načrti, bo »Stari Vodmat« kaj kmalu zbujen iz svoje skoraj 45 let stare idile, zakaj podaljšanje Jenkove ulice, ki ^je nameravano, bo ustvarilo v njegovem osrčju zelo važno prometno žilo. Prav tako je važna tudi zasnovana preureditev Vodmafskega trga. V prihodnjih letih bo najbrž prenehala mirna idila nekdanjega »Starega Vodmata«, pa tudi »Novega Vodmata« ali Most. Organizem Ljubljane pač to zahteva, toda s tem napredkom pridobi na vrednosti »Vodmat« sam, ki bo šele tedaj res posti popolnoma enakovreden drugim ljubljanskim predelom! (—r) Športni drobiž Tudi na Holandskem so zadnjo nedeljo zaključili državno nogometno prvenstvo. Zadnje kolo je odločilo v korist haaškega kluba »Ado de Haggc, medtem ko ie favorit Eindhoven moral letos na drugo mesto prvenstvene tabelice. Vrstni red na čelu tabele pa izgleda takole: Ado de Hagg 10 točk, Eindhoven 9 točk, Agovo 8, Blauvv Witt 7 in Heerenveen 6 točk. Torej ie bilo tudi v holandskem prvenstvenem tekmovanju ostro trenje za prvo mesto. Italijanske lahkoatletinje so o nedeljo tekmovale v Bologni za državno prvenstvo. Rezultati so bili naslednji in s tem tudi seveda priznani novi državni rekordi v kolikor so jih na tem tekmovanju izboljšali: tek 100 m Lucchini-jeva iz Torina 12.7; 200 m Cattaneseva iz Milana 26 sek; 800 m Tonanijeva iz Milana 2:25,9; 80 m čez zapreke Francova iz Torina 12.4: skok v višino Jannonijeva iz Rima 1.53 m; skok v daljino Francova iz Torina 5.31 m; met kroale Piccininijeva iz Turina 12.10 m; met diska Ga-bričeva iz Milana 37.97 m; met kopja Ballabe-nova iz Triesta 37.39 m. V oceni klubov ie zmagal torinski klub Venchi Unica pred Filotech-nico iz Milana. Prvi si ie priboril 46 točk, drugi pa 29 točk. Pred 12 tisoč aledalci sta se v nedeljo pomerila v Hamburgu nemška boksarja težke kategorije Deusel in Heuser. Borba je trajala 12 kol in je sodnik odločil borbo končno za neodločeno. Hauser ostane s tem izidom prvak še naprej. Neusel pa ga bo verjetno spet kaj kmalu povabil v ring. V Budimpešti so imeli v nedeljo veslaško tekmovanje z mednarodno udeležbo. Tekmovali so razen domačih tudi Nemci in Italijani. V osmercu so s 7 sekundami naskoka zmagali Italijani pred Budimpeštanci. V skupini četvercev brez krmarja pa so zmagali Madžari pred Italijani. Nemci niso imeli dneva. Italijansko kolesarsko juniorsko prvenstvo za letošnje leto ie bilo preteklo nedeljo. Na progi, ki ie bila dolga 114 km ie zmagal Carlo Rebella v času 3 ure in 7 minut ter dosegel povprečno hitrost 37.5 km. Start in cilj ie bil v Firencah. V prvenstveni krožni dirki neodvisnih ita-lijanskhi dirkačev,, s startom in ciljem v Ra-venni pa ie zmagal Toccaceli iz Rima. Proga je bila dolga 180 km. Zmagovalec jo je prevozil v času 5:45:00, torej s povprečno hitrostjo 32.4 km. Nova nemška telovadna prvakinja ie zadnjo nedeljo postala Irma Walther iz Monakovega, pred Berto Ruppovo iz Berlina, ki ie zasedla drugo mesto. Tekmovanje je bilo v Mannheimu. F nedeljo je bila kolesarska dirka na progi Maribor—Gradec. Proga ie bila dolga 120 km. Zmagovalec Gradčan Streicher io ie prevozil v času 3:48,22 pred domačinom Gregoričem, ki je za progo rabil nekaj več. Gregorič je zasedel drugo mesto. Zdravniška služba Zdravstvene avtokolone v juliju Visoki Komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno zdravniško službo v mesecu juliju v zavodu Lichtenturn, Ambrožev trg. Kakor je znano, ima zdravstvena avtokolona zobozdravniški, očesni, rentgenski, interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenemu mestu vse dni v mesecu juliju — izvzemši ob nedeljah — od 8 do 12 in od 15.30 do 17.30. Določbe glede najema stanovanj in poslovnih prostorov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Clen 1. Na zahtevo najemnikov se sme dovoliti revizija najemnin za stanovanja in poslovne prostore, ki so bili oddani prvič v najem po uveljavitvi naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 in na katere ne bi bile uporabljive določbe o zapori cen. To revizijo opravi: a) v občini glavnega kraja komisija, ki se ustanovi pri Pokrajinskem korporacijskem svetu, pod predsedstvom enega okrajnega sodnika in ki sestoji iz po enega predstavnika tega Sveta, Visokega komisariata, Narodne fašistične stranke, Pokrajinske zveze delodajalcev, Pokrajinske zveze svobodnih poklicev m umetnikov in občinskega šefa-inženirja; b) v drugih občinah en sodnik okrajnega sodišča na podstavi in v mejah odredb, ki jih v tem pogledu izda komisija iz prednje točke Zoper odločbo sodnika okrajnega sodišča je v 20 dneh od dne priobčitve odločbe dopustna pritožba na komisijo iz točke a). Predlogi za revizijo se morajo priobčiti najemodavcu, vložiti pa se morajo najkasneje v 3 mesecih od dne uveljavitve te naredbe, za najemne pogodbe, ki se sklenejo po tem dnevu, pa najkasneje v 3 mesecih od dne sklenitve pogodbe. Vložitev predloga za revizijo ne oprosti najemnika obveznosti, plačevati dogovorjeno najem- abio. . . , . Člen 2. Revizija najemnin po prednjem členu se izvede ob upoštevanju cene, ki se praviloma plačujejo za najem takih in podobnih stanovanj ali poslovnih prostorov, oddanih prvič v najem leta 1940., po njih legi, po številu in velikosti prostorov in po drugih najemno važnih svojstvih. Člen 3. Znižanje najemnine, ki bi se odredilo po členu 1., se mora uradoma priobčiti prizadetim 6trankam in velja za čas od dne vložitve revizijskega predloga. Najemnik sme razliko zapadlih in po vložitvi revizijskega predloga že plačanih najemnin poračunati pri naslednjih najemninskih obrokih, ki zapadejo po priobčitvi odločbe. Člen 4. Podaljšanje na dan izdaje te naredbe obstoječih najemov se sme dovoliti samo v primerih po uredbi bivše jugoslovanske vlade z dne 17. oktobra 1940 M. s. 1387, spremenjeni z naredbo z dne 9. oktobra 1941-CIX št. 121. Pri najemniku, ki je vpoklican pod orožje v Italijanski vojski, je glede podaljševanja najema upoštevna najemodavčeva potreba. Če najemodavec, za katerega ni veljala obveznost podaljšati najem, odda stanovanje ali poslovni prostor brez opravičenega vzroka drugemu, ima najemnik pravico do povračila škode. Nikakor pa se stanovanje ali poslovni prostori ne smejo oddati v najem po višji ceni, nego jo je plačeval prejšnji najemnik. Novi najemnik sme v roku enega leta po končanem najemu zahtevati, da se mu povrne kar je več plačal. Odobritev sindikalnih prispevkov za leto 1942, ki jih morajo plačevati delodajalci Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odločbo: . Člen 1. Odobrujejo se in se izrekajo za izvršne redni in izredni sindikatni prispevki delodajalcev Ljubljanske pokrajine za leto 1942, kakor jih je sklenil dne 28. maja 1942-XX izvršni odbor Pokrajinske zveze delodajalcev, katerega je v to pooblastil Zvezin svet Clen 2. Znesek prispevka, ki ga morajo plačati industrije! in denarni in zavarovalni zavodi, se sporoči zavezancem prizadetih zdruzenj s priporočenim pismom in se prispevki plačujejo neposredno pri teh združenjih. Po strokah in krajih določeni prispevki, ki jih morajo plačati obrtniki, se tem sporočijo in poberejo od njih po Poštni hranilnici. Prav tako se prispevki posameznih trgovcev sporočijo in poberejo po Poštni hranilnici. Člen 3. Za člane gostinskega sindikata, ki točijo v mestu Ljubljani, se odobruje prispevek po 0.10 lire za vsak liter vina, ki ga uvozijo. Ta prispevek, določen po polovici gostilničarski bolniški blagajni, po drugi polovici pa Združenju trgovcev — gostinskemu sindikatu, se pobira hkrati z občinsko trošarino. Člen 4 Redni prispevek kmetovalcev sestoji iz 12% doklade na zemljiški davek. Za tekoče leto se odobruje tudi izredni prispevek po 0.50 lire za vsak hektar zemljišča, zavezanega zemljiškemu davku. Oboje prispevke pobirajo davčni uradi ob izterjavi zemljiškega davka. Člen 5. Zoper predpis prispevkov je dopustna v 15 dneh po obvestitvi pritožba na predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev. Predsednik odloči, ko je zaslišal izvršilni odbor. Zoper odločbo predsednika je dopustna nadaljnja pritožba na Visokega komisarja v 15 dneh od dneva obvestitve. Zoper odločbo Visokega komisarja ni več pritožbe. Odločba o pritožbi se priobči prizadeti 6tranki s priporočenim pismom v enem mesecu od dne, ko je bila pritožba vložena. Člen 6. Zamudnim plačnikom se zaračunajo zakonite obresti in se dolgovani prispevki izterjajo kakor neposredni davki po seznamih, ki jih na predlog Pokrajinske zveze delodajalcev izreče Visoki komisar za izvršne. Sprememba prodajnih cen soli v nadrobni prodaji Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil: Z veljavnostjo od 1. julija 1942-XX se zvišujejo prodajne cene soli v nadrobni prodaji takole: rafinirana sol od 3 na 4, navadna sol od 1.20 na 1.50, industrijska sol od 0.40 na 0.60, živinska sol od 0.30 na 0.50 lire kilogram. Z istim dnem se odstotek na kuhinjski soli, dovoljen doslej prodajalcem na drobno različno po kakovosti za 100 kg, zvišuje enotno na 8% vrednosti prevzete soli. Sekvester in likvidator starokatoliške cerkve v Ljubljani. Visoki komisar je dal dr. comm. Nikolaju Tramontani nalogo, da izvede sekvester in likvidacijo imovine dosedanje starokatoliške bogoslužne občine v Ljubljani.^ To je priobčiti dr. Martinu Povšetu, bivšemu škofijskemu vikarju razpuščene starokatoliške cerkve pri vikarijskem uradu v Ljubljani. Novi sekvester pri Putniku. Po Visokem komisarju je imenovan za sekvestra pri Putniku odv. Karel Chersi namesto Ivana Baptista La-ghija. V treh vrstah... Kaj vse opravi policijski radio na avtomobilu v kranjskem okrožju o tem poroča gorenjski tednik tudi naslednje: Dan za dnem ie ta voz v 6luzbi Enkrat poziva k udeležbi pri pevskem dnevu potem vabi k zbirki tkanin in sodeluje pri strankinih zborovanjih, športnih prireditvah, nastopih itd. Na ta način veliko prispeva k splošnemu pomirjenju in sodelovanju prebivalstva na Gorenjskem. V št. Vidu nad Ljubljano so z največjo vnemo izvedli zbiranje tkanin. Zbrali 60 1100 kg tkani neki h ostankov in 30 kg starih oblek. Za vojake na fronti so zbrali v tem kraju 582 ovratnih rut. Tu so ustanovili tudi posebno nogometno sekcijo z nad 20 člani. Dr. phil. Osvatič Klaus je bil imenovan z odlokom nemškega prosvetnega ministra za docenta na vseučilišču v Gottingenu. V Domžalah se je smrtno ponesrečil Hans Ma-ecker. Treščil ga je v zadnji del kolesa tovorni avtomobil, da ga je v velikem loku odbilo na cesto, kjer je kmalu izdihnil. V vasi Suhadole pri Komendi je izbruhnil požar. Zanetila sta ga dva otroka, ki sla se igrala z vžigalicami. . . . , Na Pragerskem je umrl upokojeni strojevodja in posestnik Alojzij Krep. Bilo mu je 70 let. V Marenbergu je preminul upokojeni cestni nadzornik Miha Stran. .... V Slov. Konjicah so brambovci najbolj agilni v Lavričevi tovarni. Tu 60 ustanovili tudi godbeni odsek ki je priredil pod skrbnim vodstvom Markeža že več domačih nastopov, v kratkem pa namerava nastopiti tudi javno. Vurberški grad na Dravskem polju je postal, kakor poroča graška Tagesjvost, žarišče nemške volje na Spodnjem štajerskem. 1 a grad bo v bodoče služil političnemu šolanju pripadnikov narodno socialistične stranke in v ta namen so odprli to šolo v sredo ob navzočnosti visokih strankinih funkcionarjev. Vurberški vetišče jetičnih bolnikov. Graški dnevnik opisuje lepoto tega gradu takole: »Med Mariborom in Ptujem, tam kjer se' slovenski grički zožujejo in približujejo Dravi in se združujejo^ v Ptujskem polju, tam stoji na skalovitem griču, daleč vid ni in ponosni grad Vurberg.« Mariborski dnevnik prinaša o tem dogodku obširen članek in lepe slike. V »Novem vremenu utemeljuje srbski predsednik vlade general Nedič, da ima sedanja Srbija preveč gimnazij in učiteljišč, premalo pa strokovnih šol. Vse premalo obiskane so bile tudi kmetijske šole. V tem smislu bodo tudi preuredili srbsko srednje in 6trokovno solstvo tako, da se v bodoče ne bo dogajalo, da bi šola dala na tisoče absolventov, ki ne morejo dobiti služb, ampak se vdajajo brezdelju, nezadovoljstvu, ampak da se bo mladina posvetila tudi strokovnemu šolstvu, ki cesto nudi posameznikom več možnosti zasluž.ka in kruha. E. VVallace ROMAN RDEČI KROG »Mr. Willings pa me je še posebej naprosil, naj grem * njim na kosilo«, j© odgovorila Talija z nedolžnim nasmehom. — »In, ker je Witlings član vlade, sem čisto prepričana, da bi tudi vam no bilo prav, če bi povabilo odklonila.« »Kako ste prišli do tega, da poznate mr. Willingsa?« Talija ga je pogledala od glave do nog s tistim njenim hladnim in prezirljivim pogledom. »Mnogo načinov je, s katerimi lahko človek spozna moške«, je odvrnila. — «Eni oglašajo v časopisu, drugi jih srečujejo v parku ali pa so jim predstavljeni. Jaz na primer sem bila predstavljena mr. Willingsu.« »Danes* zjutraj«, je dejala, - »ob dveh približno. Kakšenkrat grem na ples v Merros Club«, je razlagala. — »Je to razvedrilo, ki ga moja mladost opravičuje. Tamkaj sva se spoznala.« Yale je vzel nekaj denarja iz svojega žepa in ga položil na P18* »Tu "imate eno tedensko plačo zanaprej, gospodična Drummon dova!« je dejal Yale brez vznemirjenja. — »Od tega popoldneva no bom več potreboval vaše pomoči.« Talija je dvignila oči. »Ali me ne mislite spreobrniti«, ga je vprašula tako resno, aa ga je s tem iznenadila. »ri tem so je Yale zasmejal in rekel: »Vas sploh ni mogoče spreobrniti. So mnogo stvari, katero bi jih lahko spregledal. Če bi zmanjkalo na primer kaj več denarja iz male blagajne, bi vam to lahko oprostil. Ne morem pa dovoliti, da zapuščate urad, ko sem vam dal točna in jasna navodila, da ostanete tam.« Talifa je pobrala denar in ga preštela. »Denarja je točno,« je zafrkljivo dejala. »Kaže, da ste malo Škota, mr. Yale.« »Samo en načjn je, s katerim bi vas bilo mogoče spreobrniti, Talija,« je dejal resno. Zdelo se je, kot da išče pravo besedo. »In kakšen naj bi bil ta način, prosim?« »Da bi vas kdo vzel za ženo. Skoraj sem mislil, da bi sam poskusil ta eksperiment.« Talija se jo usedla na vogal mize, se pozibavala in natihoma smejala. »Smešni ste,« je dejala. »In zdaj vidim, da ste resnični reformator.« Zdaj jo je bila sama svečanost. »Priznajte, mr. Yale, da gledate name kot na nek eksperiment in da nimate zame nič več naklonjenosti kot ga imam jaz za tistega starega in onemoglega pajka, ki leze tamle gori po zidu.« »V vas nisem zuljubljen, če je to na kar merite.« »Mislila sem si nekaj takšnega,« jo odvrnila. »Ne,' na vse zadnje sem se odločila, da sprejmem vašo odpoved in svojo tedensko plačo. Obenem se vam zahvaljujem, da ste ini nudili priliko, da sem služila tako sijajnemu geniju!« Yale je končal svoj pogovor, kot da jo napravil kakšno trgovsko ponudbo, ki pa ni bila sprejeta. Omenil je nekaj, da ji bo dal nekakšno spričevalo in s tem je bila zanj vsa stvar končana. Yale je potem odšel v svoj urad in je ni niti počastil s tem, da bi zaloputnil vrata za seboj. Vsekakor je bila ta odpoved za Talijo zelo resna zadeva. Dvoje je mogla pomeniti: ali, da jo je Yalc resno osumil — in to bi bila zanjo najslabša stran te odpustitve — ali pa, da je bila njena odpustitev samo nek trik, del bolj dalekosežnega načrta, g katerim naj bi sc odkrilo njeno protizakonito delovanje. Na poti domov se je spomnila Valcovcga namigovanja na Johnsona iz Mildred Streeta. V ozadju tega namigovanja je bilo lahko nekaj več kot samo dejstvo, da je on vedel, da je ona ▼ zvozi z Rdečim krogom. In on je hotel, da ona ve, da mu je to znano. Ko je prišla do svojega stanovanja, je našla tam pismo, ki jo je čakalo, prav tako kot prejšnjo noč. Nadzorujoči duh Rdečega kroga je bil vztrajen dopisovalec, vsaj kar sc nje tiče. V samoti svoje sobe je odprla kuverto. »Dobro ste storili,« je začelo pismo. »Hoja navodila ste dobro izvršili. Predstavitev IVillingsu je bila dobro izvedena in kot sem vam obljubil — brez najmanjše težkoče. Želim, da spoznate tega človeka popolnoma in da odkrijete vs® njegove tudi najmanjše slabosti. Se posebej želim zvedeti, kakšno je njegovo stališče in tudi stališče celega kabineta do mojega predloga. Obleka, ki ste jo imeli danes pri kosilu, ni bila zadosti lepa. Zatorej ne varčujte z denarjem, kar se tiče oblačil. Derrick Yale vas odpušča s tem dnom. Toda to naj vas ne skrbi, kajti nobene potrebe ni več, da bi še naprej ostali v njegovem uradu. Danes zvečer boste večerjali z Willingsom. On je še posebno dostopen ženskemu šarmu. Ce je mogoče, mu dovolite, da vas povabi k sebi na dom. Doma ima lepo zbirko starih sabelj, na katero je zelo ponosen. Potem vam bo mogoče odkriti hišni načrt.« Talija je še enkrat pogledala v kuverto. V njej sta bila dva čisto nova bankovca po 100 funtov. Dala ju je v svojo majhno ročno torbico in jo bila pri tem zelo resnega obraza. Prehranjevanju kokoši mora gospodinja posvetiti veliko pozornost Nekaj o operacijah golš, kokošji poletni in zimski piči Ljubljana, 3. julija. Pred leti so se propagatorii malega gospodarstva kaj radi pritoževali, da mnogi mestni ljudje in celo kmetijski strokovnjaki podcenjujejo in omalovažujejo rejo malih živali. Danes tega ni več, saj smo pred dnevi ugotovili dejstvo, kako so tudi mestne dame v kratkem času postale navdušene za kokošjerejo in rejo koncev. Da je temu tako, ne potrjuje samo dejstvo, da done ob jutranjih urah po Ljubljani petelinji glasovi, to potrjujejo tudi živahna kramljanja mestnih gospodinj doma, v javnih lokalih, na cesti in ulici ter na sprehodih. Koliko skrbi jim prizadevajo kure!_ V Miklošičevi cesti je bilo včeraj na dvorišču neke palače zelo živahno. Pridna gospodinja je posvetila vso skrb kokošema, ki ju je srečno prinesla z Dolenjskega. Še po zmerni ceni jih je dobila. Kokošema je podložila jajčka in pridni koklji sta že vodili vsaka svojo gardo. Oh, kako je uživala nad njima gospa! Na vse zgodaj je hitela na dvorišče, jih klicala, lovila, jih hranila, pri vsem pa je seveda moral pomagati tudi mož, saj je gospodinja pred kratkim brala, da kokoši pridno poplačajo čistočo. To delo ie seveda moral opraviti kar mož. Saj ga je končno res navdušila za te božje stvarce. Včeraj pa se je zgodila nesreča. No. morda se bi zdelo komu smešno, res nesreča. Kura je poginila. Na vse načine so ugibali, kaj ie temu vzrok. Končno so ugotovili, da se ie zastrupila. Oh. kura, da se je zastrupila? Ni mogoče. Kar verjeti niso mogli. Potrebni so bili dokazi. In kaj so ugotovili? Kokoš je imela popolnoma zatrpano golšo. Trde snovi s katerimi si. je kura v požrešnosti natrpala golšo, so zastale, s tem pa je zastal tudi prebava. Vsebina golše je začela gniti in žival je poginila. Vse bi bilo, saj kuro bodo kljub temu kmalu spravili, danes se človek navadi vsake hrane, celo konjska pečenka je postala posebnost, katere se mnogi prav radi poslužujejo, toda — piščančki, ti so se smilili gospodinji. Kar pozorna je postala, ko so ii razložili, da bi lahko kokoš pravočasno rešili. V takih primerih ie pravočasno prerezanje golše in izpraznenie nie-ne vsebine, edina pomoč. Seveda moramo na tem mestu prej izpuliti perje. Golšo samo mo- ramo navpično prerezati. Prerez nato sešiiejo, prav tako tudi kožo. Če izvršimo operacijo pravočasno, pomaga sigurno. Seveda delamo to, če se to res splača in če je žival vredna tolikega truda. Kako moramo biti previdni pri kokoših za-r?d'. Požrešnosti, nam služi v opozorilo ta res-nični primer, ki se je dogodil pri kovačnici v Hrovači pri Ribnici. Kokoš je v svoji požrešnosti skočila za žarečim opilkom, ki so padali izpod skočila. Kokoš je opilek pogoltnila, v trenutku pa je opilek prežgal kokoši golšo in izpadel. V ljubljanski okolici, oziroma v predmestju lahko dobivajo v kmetijskem kokošarstvu živali trojno hrano: prvič pašo, drugič tako zva-no absolutno kokošjo krmo in tretjič ostalo krmo. Paša je v poletni dobi glavni, naivečji del hrane. Tudi v ljubljanski okolici imamo nekaj žitnih njiv. Zato je prav, da pred bližnjo žetvijo opozorimo gospodinje, da je raztreseru> žito ob žetvi in mlačvi brezplačna krma, ker tega zrnja mi ne moremo pobrati. Tega seveda mestne gospodinje kokošim ne bodo mogle nuditi, pač pa mnoge v okolici in v predmestju. Gospodinje, ki imajo vrtove, kjer iim kure ne bi delale škodo, naj spuščajo kokoši tja v jutranjih urah, ko lahko nabirajo žuželke. Seveda iim pred tem ne dajajte hrane, ker drugače ne bodo pobirale. Zelo važno za gospodinje ie, da morajo dati kokošim le toliko hrane, da pobero zrnje takoj, brez obotavljanja in prebiranja. Kakor hitro začnejo prebirati, imate dokaz, da ste dali preveč. Če vam celo pustijo nepozob-lieno zrnje, potem ste nesmiselno razmetavali ter škodili majhni zalogi in kokošim. Zrnja ne trosite prosto na tla, temveč napravite preprosta, dolga lesena korita. To je potrebno zaradi tega, ker pade marsikatero zrno v kurje blato, kokoši pa ga v svoji slasti požro in se na ta način medsebojno nalezejo bolezni, zlasti kokošje jetike. Ta bolezen namreč ne nastopa pri kokoših v pljučih, ampak navadno v prebavilih, v jetrih in črevih. Prenaša pa se z blatom in hrano. Važno ie tudi, da daste kokošim vedno le ene vrste hrane, pač pa io večkrat spreminjate Ni priporočljivo mešati več vrst hrane, ker po- Za okoli 12 milijonov prodanih, nepremičnin Idilični Mostec — zimskošportni stadion! — Zemljiške kupčije v juniju Ljubljana, 3. julija. Zemljiška knjiga podaja pač mnogim gospodarstvenikom, finančnikom, denarnim zavodom in poslovnim ljudem, splošno pa tudi širši javnosti marsikatero zanimivo podrobnost in se v njej za vsak mesec odražajo posebne gospodarske prilike mesta in okolice. Kakšne, velike, dalekosežne, a tu in tam tudi majhne, samo zelo ozek krog kake družinske in 'Vaške enote zanimajoče in obsegajoče zemljiškoknjižne transakcije so bile izvedene in zaznamovane samo v juniju? Koliko raznovrstnih prenosov lastninske pravice je ljubljanska zemljiška knjiga splošno zaznamovala v prvi polovici tega leta? Bile so vpisane velike in male zemljiške kupčije, na nove lastnike so bile v tem letu prepisane že mnoge stanovanjske hiše. Lepe in lične vile so dobile nove lastnike. Cene raznim, dobre obresti donasajocim hišam in mirnim vilam so se v prvih šestih mesecih rapidno in horendno dvignile. Cene se bliskovito menjajo in ni mogoče postaviti ni-kake trdnejše in_ stalnejše smeri za cene in ocenjevanje nepremičnin. Mnogo je ponudb, veliko je tudi povpraševanj. Takozvane >nepremičninske podgane« so kljub poletni vročini živahno na delu. Kakšen je bil poslovni promet z nepremičninami v jyvih šestih, mesecih tega leta? Po splošnih zapiskih je zemljiška knjiga letos do konca junija zaznamovala 288 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 11,280.424 lir. Junij izkazuje na splošno le 39 kupnih in sličnih pogodb za vrednost 821.935 lir. Junij je v .J6!11 P£®le<*u„.jzkazal najmanjše število nepremičninskih kupčij^ in transakcij ter navidezno kaže, da je na nepremičninskem trgu nastopilo kupčijsko mrtvilo m zastoj. Manj pogodb izkazuje za junijem še februar, toda kupna vrednost ie bila mnogo višja kot junija. ^ Zemljiška knjiga je proti koncu junija zaznamovala več zanimivosti, tako kupno pogodbo, ki bo gotovo zanimala vse športne kroge. Naj naposled navedemo nekatere večje kupčije! Mestna občina ljubljanska je pred meseci kupila od Franceta Kogovška, posestnika v Drav- liah^ ka*/b„ a fiSS' T Š!ška le*eči parceli it 624 gozd m st. 625 travnik v skupni izmeri 15.055 m-’ za 37.637.50 lir. Kvadratni meter je bil po 2.50 lire. To zemljišče bodo preuredili po načrtih Visokega Komisariata in CONI-j a za športno igrišče. Mostec je pač mnogim ljubiteljem rožniških in šišenskih gozdov znan kot pravi idiličen košček zemlje med Večno potjo in Šišenskim hribom. Lepi gozdni kotiček je dobil svoje ime po mostičku, ki vodi na Večni poti nasproti kosežki opekarni čez majhen potoček. Od tega mostu v stran med borovci in jelšami so si bili pred dobrimi 15 in več leti ustanovili prijatelji narave knaj-povsko kopališče in letovišče, kjer je bilo zlasti ob nedeljah in praznikih prirodno divno vrvenje, saj so bila tam narejena tudi »balinišča«. Mnogi so mnenja, da je ta prostor ustvarjen za zimski šport. Mestna občina ljubljanska je dalje prodala odnosno odstopila Karolini Golobovi, posestnici, Ljubljana, Zagrebška ulica št. 57 parcelo 497-5 k. o. P^tersko predmestje I. del v izmeri 51 m2 za 2.550 din ali 969 lir. Pogodba je bila sklenjena in podpisana oktobra 1940. Mestna občina ljubljanska je dalje prodala Dioniziji Deu, posestnici, Ljubljana, Pleteršnikova ulica št. 28 v kat. občini Petersko predmestje I. del se nahajajoči zemljiški parceli, št. 497-7 pot v 49 m2 in 497'8 Pot v izmeri 0,6 11,5 23 m ?vadratni meter je bil po 100 lir. Med kupnimi pogodbami zasebnikov naj bo omenjena pogodba, ki je bila vpisana konec junija. Dr. Kavčnik Janko, zasebnik, Ljubljana, Resljeva cesta št. 15 in ga. Rezika Prapronikova, dedinja po pok. Avgusta Praprotniku sta prodala Florijanu Schweigerju, industrialcu in posestniku, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 4 zemljiško parcelo št. 185-2 kat. obč. Karlovško predmestje, nekdaj last Strojnih tovaren in livaren v skupnem obsegu 20.149 m3 za 200.000 lir. Drugače so bile junija prodane razne gozdne, travniške in njivske parcele, ležeče v raznih kat. občinah okolice. Zahtevajte povsod naš Ust! tem pobere kokoš le to. kar ii ugaja, drugo pa | pusti. Od koruze ne pričakujte mnogo jajc, od tega kura le odebeli. Pri nas sedaj pridno dajejo kokošim rižev zdrob, po možnosti pa tudi kakšne otrobe. Za zimo bomo ohranili le mlade kokoši-iar-čice, ki nam z zimskimi iajci vsaj deloma krijejo stroške zimske prehrane. Pozimi rabi kokoš seveda več hrane, dnevno 5—6 dkg. Kokošim lahko dajemo tudi krompirjeve olupke, zdrobljeno suho deteljico. Ta deteljica mora biti mlada, to se pravi, pokositi jo moramo, predno cvete. Zadnji čas je pri nas tudi akcija za dobavo krvne moke. Ta vsebuje mnogo beljakovin, ki jih rabijo hesnice, če hočemo od njih jajc. Morda bi še lahko kdo dobil suhe hrošče, ki vsebujejo v posušenem stanju mnogo beljakovin. Sicer nam le redko kdai ostane kaj na kosteh pri mizi, če pa imamo, dajmo to kokošim. Ena največjih, a zelo razširjena napaka pri krmljenju kokoši je enostransko krmljenje z zrnjem. To ni le predrago, temveč tudi popolnoma neprimerno za kokoši. Žival potrebuje tudi za poživitev malo zelenja, ki ga dajemo kokošim opoldne. Zato dajajte kokošim odpadke od solate, zelja, ohrovta in drugo. Za zimo naj shranijo gospodinje jajčne lupine, da jih bodo lahko dajale kokošim. Mnogo kje imajo kokoši v prostoru 2 m2 in še to na cementu, kjer kokoš ne more dobiti nobenega potrebnega kamenčka, ki ga potrebuje za delovanje želodca. Te gospodinje naj dado kokošim malo zidnega ometa. Preveč soljenih in kislih odpadkov ne dajajmo živalim. Za tesne prostore naj gospodinje ne izberejo štajerskih kokoši, ker te se v zaprtih prostorih ne obnesejo, pač pa rumene orpingtonke. Vsekakor ie hvale vredno, da posvečajo naše gospodinje toli pozornosti kokošim; sedaj naj bi se spametovale še tiste ljubljanske čudakinje, ki iz. ne vem kakšnih razlogov rede v teh časih kar po 10 mačk ali psičkov. Takih je v Ljubljani precej. Namesto da bi dajale hrano številni pasji ali mačji družbi, naj dado isto revežem in tople hrane potrebnim ljudem. Bodo na ta način storili človekoljubnejše delo — ali pa naj začno s kokošjerejo. ki jim bo nudila več kakor mačke ali psi. Opozarjamo na gostovanje Elze Karlovieve v naslovni partiji Bizetove »Carmen«, ki bo v nedeljo popoldne ob 15. Ker vlada za predstavo veliko zanimanje, naj si občinstvo pravočasno poskrbi vstopnice v predprodaji. Ljubljana Koledar Danes, petek, 3. julija: Leon II., p Sobota, i. julija: Uirh, škof. Obvestila Nočno službo imajo lekarn?: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer R., Sv Petra cesta 78. # III moška realna gimnazija v Ljubljani vabi v3e učence, ki so vložili prošnje za višji tečajni izpit, da se činiprej javijo v ravnateljski pisarni. Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi vse učence osmih razredov, ki so vložili prošnje za pripustitev k višjemu tečajnemu izpitu, da se javijo do sobote, dne 4. julija do 11 v ravnateljevi pisarni. Cepljenje proti davici, ki je bilo minuli teden zaradi izrednih razmer nekoliko moteno, bo za zamudnike z vseh cepilnih postaj še v soboto, 4. t. m. ob 17 v mestnem fizikatu v Mestnem domu. Prav tako bo cepljenje isti dan ob 17.45 v gostilni Karo. Tečajni in diplomski izpiti. Kandidati, ki so se prijavili za tečajne (višje in nižje) izpite na srednjih, odnosno za diplomske izpite na državni učiteljski šoli, se pozivajo, da se takoj, vsaj pa 4. t. m. zglase pri ravnateljstvih zadevnih zavodov. Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata. * TjjttbljansUo gledališče Drama: Petek, 3. julija ob 15. »Kovarstvo in ljubezen«. Izv. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 4. julija ob 17.30: »Vdova Rožlinka«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 5. julija ob 17.30: »Kralj na Betajnovi*-. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 6. julija: Zaprto. Opera: Petek, 3. julija: Zaprto. Sobota, 4. julija ob 17: »Boccaccio«. Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 5. julija ob 15: »Carmen«. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve. Znižane cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 6. julija: Zaprto. V mirno tekoči Krki je bogata rečna favna Pred račjo kugo v Krki so Dolenjci izvažali v inozemstvo zelo veliko rakov, od katerih so bili nekateri pravi orjaki Žužemberk v juniju. Kdo ne pozna mirne in tihotne Krke, ki izvira tam izpod našega trga in v globoki strugi teče, skoraj bi rekli lenobno, skozi slikovito Sotesko, po dolini gradov proti Novemu mestu in še naprej po Krškem polju. Krka je pristna kraška reka, ki teče skoraj povsod mirno, tiho, krotko. Strmec reke je sicer velik, vendar ga v gornjem toku zadržujejo naravni, nižje Žužemberka pa umetni pragovi. »Le na dveh mestih nalikuje črez pečine drevečemu hudourniku«. (Vojvodina Kranjska« 1902.) Na splošno je torej Krka reka, katere dno je pokrito z gosto obraslim glenom. Posebno za ribarstvo je zelo prikladna, ker nudi različnemu živalstvu obilo hrane. Kadar pa Krka naraste, tedaj postane nevarna, divja. Mimo Novega mesta preteče ob nizkem vodnem stanju vode 11.8 kub. metrov na sekundo, ob visokem pa 240.2 kub. metrov na sekundo. Torej velika razlika, ki jasno kaže, kakšna zna biti Krka. Krka ima vodo, ki je navadno rjavkasta od delcev gline in zelena od različnih mikroskopsko majhnih rastlin. Po celi strugi je mogoče najti lično enostanično algo »meseček«, ki je značilna za močvirne vode. In dno Krke zelo spominja na močvirje: glen, ki pokriva rečno dno, na mnogih mestih smrdi. Če zariješ veslo v to dno, vstajajo mehurji močvirnega plina metana. V gosto poraslem dnu koreninijo rogatek, dristavec, a tudi račja zel ne manjka v dolenji Krki. Jezov pa se drži v gostih blazinah vodni mah mokričnik. Vodnega živalstva vseh vrst je v Krki dovolj, temu primerna je bogata tudi rib. Pri tem ima Krka posebno favnično obeležje, če zasledujemo reko od izvira pa do izliva, moremo vso reko razdeliti na poedine odseke, ki ustrezajo ribam, ki žive v teh predelih. Najbližji izviru je postrvni pas, kjer je vodilna riba postrv, in lipanski pas z lipani. Nato prehajamo v vodovje mrene s ščuko, črnovko itd., potem pa v vodovje ploščiča, kjer se je voda že čisto umirila in kjer se pojavljajo tudi som, okun itd. Pri Krki je naravnost presenetljivo, kako se v njej izpremešajo tipi ,ki so značilni za hitro tekoče vode s takimi, ki jih drugače srečamo le v lenih vodah. Kot že omenjeno, prevladujejo v doljnjem toku po množici posameznikov ščuka in win, v izlivni progi Krke pa lovijo tudi smrkeža, okuna pa tudi že kakšnega smuča. Ribji strokovnjaki poročajo, da je soinov vedno manj, odkar je Krko leta 1800 opustošila račja kuga, zgodovini pa pripada menda menek,.velika in okusna, na videz somu podobna riba, katere je še danes precej v Bohinjskem jezeru. Z ribarskega področja pa zasluži posebno obdelavo udomačeni tujec, tako imenovana Sarenka, amerikanska postrv, ki so .jo ribogojci prinesli iz Amerike v Evropo. V Slovenijo jo je prvi prinesel Franke leta 1890 ali 1892. Gre pa pri tem za dve vrsti sorodnih rib. Pri nas se je ohranil čisti tip te ribe, kar je zdaj prava zoološka redkost. Kakor višja favna, tako pokazuje tudi favna nevretenčarjev kaj pestro sliko. V Krki in njenih pritokih so razne školjke in vodni polži. Tudi razne vrste žuželk so kaj številne. Včasih vstajajo iz rečne struge silni roji enodnevnic, ki pripadajo različnim vrstam. Prednjačijo kačji pastirji. Mnogo je ličink mladoletnic, ki delajo tulce iz kamenčkov in različnih drugih snovi. Kakor je znano, so Dolenjci pred račjo kugo pojedli in izvažali silno mnogo rakov jelševcev. se danes kažejo ponekod kot posebnosti preparirane ostanke velikih rakov iz Krke. Za naše pojme so bili pravi orjaki. Vse to spada na žalost zgodovini. Kuga je račji zarod temeljito uničila, nekateri poznejši poskusi, da bi zarod obnovili, niso imeli zadovoljivega uspeha. Tem večje pa je v Krki število nižjih rakov, drobnih samookov, vodnih bolh itd., ki pa so izvrstna ribja krma. Na koncu kratkega opisa bogate Krke naj omenim, da čaka Krka še mnogo raziskovalcev in da je reka prav tako zanimiva in bogata, kakor je lepa. Odlični tuji ribči, ki so hodili pred časom k našim rekam na ribolov, so enotnega mnenja o tem, da je Krka ena naflepših rek, kar jih je daleč po svetu, tako v ribarskem kot v estetičnem smislu. Krka je torej še veliko, ne do konca obdelano področje, ki še čaka delavcev, da bodo odkrili še druge znamenitosti te naše lepe dolenjske reke. V. HEISER 81 Zdravnik gre f> križem svet Prebivalstvo je bilo tako siromašno, da se ni moglo redno oskrbovati s svežim ali že kuhanim kravjim mlekom. Mleko navadnih krav je bilo skrajno drago, ker jih je bilo na otočju le malo. Trava, ki je tod rastla, je bila rezk(, ju je imela drobne bodice; kra-ve so jo težko prebavljale in bodice Sj ranile prebavila. Ko so se pozdravile, so imele po prebavilih polno brazgotin, ki so se toliko zvlekle, da so uničile prebavne žileze, >ta'ko da krava ni mogla krffle prebaviti in je poginila od sla 1k> st i in tlakote. V svojem začetnem navdušenju sem si uredil kmetijo s 150 glavami živine, a ni bilo dolgo, pa mi je poginila. Koz je bilo sicer dosti in so tudi dobro uspevale; a filipinsko kozje pleme je dajalo prav malomleka. Prišlo mi je na misel, oboroževalna industrija lahko proizvedla med tem časom velike količine vojnega materiala. Toda Sovjetska Rusija ni mogla nadomestiti vsega, kar je bila izgubila. Pri tem pa niso odločilne izgube na oklepnih vozilih in na letalih, pač pa izguba jedra dobroizurje-nega moštva in sovjetskega častniškega in podčastniškega zbora. Na drugi strani pa so že pokazala svoje strahovito moč nova nemška orožja. Potem omenjeni člankar primerja sedanjo vojno na vzhodu z Napoleonovim pohodom nad Rusijo. Pravi, da jo Napoleon v svoji nestrpnosti hitreje šel naprej, kakor pa bi bilo zanj pametno Nemško vrhovno poveljstvo ve, da motorizacija zdaj omogoča hitrejše in večje prodore, kakor pa je bilo to mogoče Napoleonu. Toda, to ne pomeni, da se nemško vrhovno poveljstvo zgublja s svojimi načrti v brezkončnost in da bo ponovilo vprav tisto napako, kakor jo je zagrešil Napoleon. Ve tudi, da ni treba prodreti tja do Vladivostoka, da bi bila odstranjena sovjetska nevarnost. Mirno da lahko prepustimo bodočnosti, kakšni so načrti nemškega vrhovnega poveljstva. »Mi vendar vemo, da bo za vzhod v doglednem času prišel dan, ko bomo lahko rekli, da je nemška vojska tu v bistvu storila vse in da bo potem mogoče glavno silo nemškega Reicha in zaveznikov obrniti proti Veliki Britaniji,« — končuje svoja izvajanja člankar v »Frankfurter Zeitung« Poravnajte naročnino! Najdebelejše seme na svetu Navadno je tako, da imajo največje rastline najdrobnejše seme. Brest je na primer že eno takšnih dreves, ki ima silno drobno seme. Želod ali navadni oreh se v primeri s tem že lahko smatra za precej debelo seme. Rekord v tem oziru pa ima brez dvoma kokosov oreh, kajti cel oreh je eno samo seme. Drevo, ki ga dvajset ljudi ne more obseči Nenavadno visoka in debela drevesa rasejo na primer v Indiji, na Molukih v Indijskem oceanu, v Afriki, Braziliji, Kaliforniji in v Avstraliji. Takšnega drevesa, ki se z n jim ponaša Južna Afrika, pa menda res ni nikjer več na svetu. Raste v bližini Viktorijinih slapov, ki jih dela reka Zambesi in veljajo za največje in najslikovitejše slapove na svetu sploh, celo večje kot so sloviti niaggarski slapovi. Drevo »boabob« je res monumentalna stvar in kraljuje kot mogočna trdnjava nad bližnjo džunglo. Da si ustvarimo vsaj približno sliko, kakšno je to ogromno drevo, zadostuje, če povemo, da ga niti dvajset ljudi ne more z rokami obseči, tako je debelo. Človek, ki stoji pred n jim, se zdi pravi pritlikavec. Ni mogoče povedati, koliko je to drevo staro, gotovo pa je doživelo že precej stoletij. Boabob velja sploh za naj-ogromnejše drevo na svetu. Besedilo: Jože Tomaži*. Pogorska pravljica Risal Jože Beranek. 30. Burno je izvlekla svoji polovici, ju primerila, bili sta pravi. Vsa srečna mu je podala roko in ga odvedla s seboj. Na dolgo in na široko ji je moral pripovedovati o vsem. Dejal je, da bi rad dobil kje službo, pa je nL Tedaj mu je povedala, da so pri njih odslovili pomočnika in da bo govorila zanj pri očetu. 31. Ko je prišel k očetu, je stari grof zahteval, naj mu najprej nekaj napiše, da bi videl, kakšno ima pisavo. Ko je grof bral, je bil zadovoljen. Zdaj je imel službo v grofovi trgovini. Kako zdaj pripraviti grofa, da bi preklical izgon in privolil v poroko z grofično? Tudi Eskimi se že poljubljajo Svoja nežna čustva, oziroma svojo ljubezen, so Eskimi v prejšnjih časih namesto s poljubljanjem izražali na ta način, da so drug drugega drgnili z nosom ob nosu. Zda j pa slišimo, da so tudi že Eskimi postali sodobnejši in da so se naučili tudi oni poljubljati. Tako prepoveduje neki polarni raziskovalec, Danec Ensen, ki se je pred nedavnim vrnil z Gron-landije. V neki svoji razpravi, ki jo je bil napisal o Eskimih in o svojih znanstvenih ugotovitvah v tej severni deželi, pravi, da je v zadnjem času tudi že med Eskimi prišlo v navado poljubljanje. Celo zelo v navado. Mlajši eskimski rod se celo že smeje starim Eskimom, ki se še vedno drže nekdanje svoje navade in si pri izražanju svojih nežnih čustev drug drugemu drgnejo nosove. »Francija na begu« Knjiga, v kateri van Werth čudovito popisuje notranji boj bežečih francoskih množic ter obenem obsoja brezglavost francoskih političnih voditeljev »Ni treba iti do Vladivostoka da bo odstranjena sovjetska nevarnost« — Zdaj je predvečer velikih dogodkov na Vzhodu SELMA LAGERLOEF: NA RAZPOTJIH SRCA BOMAN Res, kaj pa Schagerstroem? Razumljivo je, da Karlina Loewenskoeld, ki je že pet let čakala na svojega zaročenca, s tem ni bila zadovoljna. Pa se je vseeno veselila, ko se je bil vrnil v Korskyrko. Stanoval je v proSt.iji in tako ga je sleherni dan videla, bila pa je tudi mnenja, da ga bo že nekako pripravila do tega, da bo postal lektor, kakor ga je bila pripravila do tega, da je naredil doktorski izpit. Toda pri vsem tem nismo čuli niti besedice o Schagerstroemu! No ja, niti Karlina Loewenskoeld niti njen ženin nista imela niti najmanjšega stika s Schagerstroemom. Slednji je spadal v čisto drugačno vrsto ljudi. Njegov oče je bil visok uradnik v Stockholmu, sam je bil bogat in vrh tega je bil poročil še vaermlandskega rudarskega bogataša hčerko, ki je bila dedinja številnih rudnikov in jamskih polj, da so cenili njeno doto na več milijonov. Sprva je Schagerstroem stanoval v Stockholmu in le poletne dni obiskoval svoje rudnike. Potem, ko je njegova žena po nekaj letih zakona umrla na porodu, se je popolnma umaknil na Veliki Sjoetorp pri Korskyrki. Globoko je žaloval za svojo ženo. Na vsak korak jo je pogrešal in ni mogel več stanovati tam, koder sta z ženo kdaj prej bivala in žiivela. Skoraj v nobeno družbo se ni prikazal več. Da bi pa preganjal dolgčas, je sam prevzel upravo več svojih rudnikov. Gosposko hišo v Velikem Sjoetorpu je predelal in polepšal, da je pitala najsijajnejše poslopje v vsej okolici. Čisto sam pa tim ni bil. Zbral je okrog sebe številno služinčad in živel kot velik gospod. Karlina Loewenskoeld je dobro vedela, da je bilo enako težko sneti z neba ozvezdje velikega medveda in si^ iz njega splesti nevestin venec, kakor postati Schagerstroemova žena. Sicer pa je Karlina Loewenskoeld spadala med tiste ljudi, ki so vedno isto govorili, kar so imeli v mislih. In nekega dne je v družbi, ki se je zbrala v prošti ji, nanesel slučaj, da se je mimo hiše pripeljal v krasnem štirivprežnem vozu, z lakajem na kozlu zraven koeijaža, sam Schagerstroem. Brez nadaljnjega je vse planilo k oknom, da bi pogledali za Schagerstroemom, dokler so se še videli njegovi zadnji obrisi. Ko pa je popolnoma izginil, se je Karlina Loewenshoeld obrnila k svojemu zaročencu, ki je stal daleč zadaj v sobi, in zaklicala tako glasno, da so jo lahko vsi navzoči slišali: »To ti pa rečem, Karel Artur, kakor te imam rada, pa bi vendar vzela Schagerstroema, če bi se za mojo roko potegoval.« Slehernik je lahko vedel, da Karlina nikdar ne bo dobila Schagerstroema in zaradi tega so se vsi sladko smehljali. In ženin se je z njimi vred smejal, kajti vedel je, da je Karlina tiste besede izgovorila le zato, da bi goste razvedrila. Sama je bila videti, kakor da bi osupla nad tistim, kar je bila izblebetala. Toda po vsem gotovo le ni bilo, ali morda le ni imela za bregom kakšne skrivne misli. Morebiti pa je hotela nekoliko ponagajati Karlu Arturju in mu vsiliti misel na lektorat. Schagerstroem je bil še ves v tugi in sploh ni mislil na drugi zakon. Toda pri svojem delu, ki ga je spravljalo v stik z mnogimi ljudmi, si je pridobil vsakovrstne znance in prijatelje, ki bo ga nagovarjali, naj se znova poroči. Odklanjal je to rekoč, da je vse preveč dolgočasen in neljubezniv, da bi sploh kakšno dekle hotelo vzeti in zato tudi ni polagal nobene važnosti na sprotna zagotovila. Nekega dne pa je pogovor spet nanesel na to zadevščino in sicer pri nekem velikem poslovnem obedu, katerega se je Schagerstroem prisiljen udeležil. Ko se je na običajen način začel otepati nasvetov, je začel nekdo od sosedov iz Korskyrke pripovedovati o mladem dekletu, ki bi dala svojemu zaročencu slovo, če bi jo Schagerstroem zasnubil. Bila je prijetna opoldanska družba in vsi so se sladko smejali nad zgodbico ter so jo smatrali za nedolžno šalo, kakor prej oni tam v prošti ji. Da govorimo resnico: Schagerstroem je že velikokrat pri takšnih prilikah občutil težavo, da je moral nastopati brez hišne gospodinje. Toda svojo rajno je še vedno vroče ljubil in zato je že sama misel, da bi katera druga utegnila zasesti njeno mesto, vzbudila v njem odpor. Dozdaj si je zakon vedno zamišljal le s takšno žensko, ki bi morala biti natanko taka kakor njegova umrla. Ko pa je slišal zgodbo o Karlini Loevvenskoeld, so njegove misli ubrale drugo smer. Če bi se na primer spustil v razumski zakon in če bi se poročil s preprosto deklino, ki ne bi mogla zasesti niti pokojničinega mesta v njegovem srcu niti ne visokega socialnega položaja, ki ga je sam zavzemal zaradi svojega bogastva in svojih zvez, take vrste zakon bi se mu zdel kot nekaj sprejemljivega. Tako bi se rajni ne zgodila nobena krivica. Naslednjo nedeljo se je odpeljal Schagerstroem v cerkev in si ogledal mlado dekle, ki je sedelo v klopi zraven proštove žene Bila je preprosta in nerazkošno oblečena, pa tudi gizdava ni bila videti. Vse to ga ni vznemirjalo. Prav nasprotno. Če bi bila s\e-peča lepotica, mu sploh v glavo ne bi padlo, da bi jo poročil. Rajna ne sme misliti, da bi jo mogla nova na kateri koli način ndomestiti. Medtem ko je tako sedel v cerkvi in opazoval Karlino Loevvenskoeld, si je Schagerstroem v domišljiji slikal prizor, Kako se bo vedla, če bi se zares zapeljal v proštijo in jo vprašal, če bi hotela postati gospodinja na Velikem Sjoetorpu. Saj si vendar nikoli niti v sanjah ne bi mogla predstavljati, da jo bom zasnubil. In prav zaradi tega bi silno rad videl njen obraz, ko bi stvar postaia resna. Na povratku proti domu si je slikal pojav Karline, oblečene v dragocena in lepa oblačila. Takoj mu je nekaj postalo jasno: Med misli na drugi zakon se je vtihotapilo nekaj vabljivega. Na sebi je nosilo pečat nečesa silno romantičnega, kar mu na noben način ni vzbujalo neprijetnih čustev. S srečo obsuti ubogo deklico, ki si kaj takega nikdar ni mogla niti misliti. Čim pa si je bil Schagerstroem na jasnem glede tega, pa se je odtrgal od teh misli in jih odgnal kot neprijetno skušnjavo. Zmerom je živel v prepričanju, da je njegova žena odšla od njega le za kratek čas, in zato ji je hotel do povratka ostati zvest. Ponoči je videl v sanjah svojo umrlo ženo in ko se je prebudil, je bilo njegovo srce spet prepojeno s staro ljubeznijo. Predstave, ki jih je imel na povratku iz cerkve, so se mu zdaj zdele čisto odveč. Njegova ljubezen je živela in ni je bilo nevarnosti, da bi moglo preprosto dekle, katero je nameraval vzeti za svojo ženo, iztisniti iz njegovega srca podobo pokojne. Rabil je razumnega in pametnega prijatelja za svojo družbo in za svojo zabavo. Dozdaj si ni mogel najti nobene primerne oskrbnice in prav tako tudi ni našel nikogar v družini, ki bi znal voditi njegovo domače gospodarstvo. Zaradi tega ni videl nobenega drugega izhoda kakor zakon. " , . . ... , • , a Ini. Sod in — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vročamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 Me- V ^ Kopitarjeva - Mi ta M. do — - M*** N- —i