Siev 269. Posamezna številka stane 1 Din. V (Mni. v sreda M e, decembra 1922. Leto L Naročnina za diiaTO SHS t t) pa posti meseCno Din 11 k; dobavljeno n. dom mesečno 10 sa inozemstvo: Mesečno ....... Din SO jg& Sobotna Izdaja: s t Jugoslaviji.....Din 19 v Inozemstva...... 3S a Cena lnseratom:se Uaoitolpni petltns vrsta mali oglasi po Din. I-— la Din. 1-50, veliki oglati nad 45 mm višine po Dla. 'i —, poslane (UL po D n. 3— Pri večjem uročila popust, Izhaja vsak dan lzvzomll -onedetijk« In Jneva po praz« ulhn ob 5. url zfntTaj. Poštnina plačana v sctoviiri. MT OrednUtvo je v Kopitarjevi altot itev. 6/Itt Rokopisi se ae vračajo; aelreaklrana plsms se ae sprejemajo. Ure do. telet itv. 50. npravn. itv. 328. Političen list za slovenski ml JJ Uprava je v ilosltarjevi al. ti. — Retun poštne hran. t|ubl|sn>»ke lit. 650 za naročnino ta St 349 z t oglase »»ij-eb 39.011 sarajev. 75W, prtikeiSdanaj.24.707 Or. Aureiio Paimieri:* Za sporazum z Italijo. »La vieille Enrope s'ennuie« — >stara Evropa ae dolgočasi«. Te besede, ki jih pripisujejo Napoleonu Velikemu, bi ee mogle danes ponoviti morda z večjim povdar-kom. Velika vojna je nedvomno prinesla znatne dobrine. Toliko po številu majhnih, a po Btari kulturi, zgodovinskih tradicijah, delavnosti in sposobnosti v bojih za obstanek slavnih plemen je vstalo i % smrti v življenje. Despotizem, ki je bil vteiešen v treh gorostasih, je padel. Sedaj bi bilo potrebno, da ee stara Evropa obnovi, da da svoboden razmah energijam novih narodov, novih držav; a zdi se, da se ta stara Evropa dolgočasi nad mirom, pridobljenim i desetimi milijoni žrtev. Neprestano se pojavljajo novi spori in zatemnujejo njena obzorja. Ti spori med bližnjimi, sosednimi narodi ao, bi rekli, zamljepisna potrebo. Na splošno se spori dogajajo med mejaši in ne med oddaljenimi sosedi, kajti meti prvimi lažje trčijo drug ob drugega interesi, gospodarska in teritorialna nasprotja. Na nesrečo obstojajo ti spori do danes med-j dvema narodoma, katerima je Previdnost izročila isto morje in katerih zemlja se raz- ' prostira na obeh nasproti si ležečih obalah tega morja. Spor med tema plemenoma je obžalovanja vreden. Izvira iz novejšega časa, kajti Italija je vedno gojila simpatije do slo-vanstva, tembolj ker je med slovanskim in italijanskim čuvstvovanjem velika sorodnost in je imela italijanska kultura na umetnost in književnost slovanskih narodov globok vpliv. A kakor je žalosten ta spor, tako bi bila težka zmota, ako bi ga smatrali za neozdravljivega. In jaz sem med tistimi, ki v Italiji trdno verujejo v skorajšno likvidacijo spornih vprašanj z Jugoslavijo in v trajen ter plodovit mir med obema narodoma. Razlog temu mojemu paradoksu obstoja v tem, da izpremenjeni notranje politični pogoji v Italiji omogočajo sedaj sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Na prvi pogled bi se zdelo čudno, da naj bi bojeviti fašisfcovski nacionalizem odpravil zamero med obema narodoma. Vendar sem prepričan o tem, kar trdim. Vzrok, da se je v Italiji večno odlagala izvršitev rapallske pogodbe in dogovora v S. Margheriti, je bilo pomanjkanje močne vlade, ki bi znala brzdati mase, pobijati to, kar Mussolini sam imenuje faši-stovski ilegalizem, Z vsem svojim nasiljem je fašizem Italiji ipak prihranil nevarnost boljševiške izkušnje, ki bi jo bila uničila in ob enem ogrozila mir v Evropi. Osvojivši oblast je fašizem nehal biti nezakonit in se je povrnil k redu. In prvi njegov zakoniti čin bo — Mussolini je to jasno izrekel — celotna izvršitev pogodb, drugi pa sistematična ureditev reškega vprašanja. Samo mož, kakor je Mussolino, je mogel obvladati fašiste, jih obvezati, da opu-ste svoja nasilja in jih dovesti do tega, da spoštujejo medsebojno dane obljube v Ra-pallu in S. Margheriti. In kadar se to zgodi, bo odstranjena najtežja ovira proti ita-lijansko-jugoslovanskemu prijateljstvu in v medsebojnem zaupanju se bodo mogle ukreniti tiste določbe, ki bodo odstranile ostale vzroke nesoglasja med obema narodoma. Mislim, da sodi jugoslovansko časopisje čuvstva italijanskega naroda po nekih bolestnih epizodah, ki so se razvijale na mejah in ki so kot zadnji tresljaji nravnih krčev, katere je povzročila vojna. Zanašajoč se na svoje osebne izkušnje, morem zagotoviti, ne da bi se bal zavrnitve, da domalega vsi Italijani goreče žele najboljših odnošajev z Jugoslavijo, katero smatrajo po svojem zemljepisnem položaju, napredujoči kulturi, energiji svojih prebivalcev in gospodarskih virih določen, da se * Z veseljem priobčil jemo članek plovnega Poznavalca slovanskih vprašanj, ustanovitelja >Za-voda za vzhodno Evropo-- v Rimu, urednika Itaseariona«, enega največjih pospeševalcev kato-liško-pravoslavnega sporazuma in voditelja revijo '.'Kuropa oriontale<. Želimo le, da bi odkritosrčna Cuvstva prijateljstva A. Paltniorija do nas -"jili vsi, ki imajo v rokah usodo Italije. Op. uivrl. v novi Evropi čudovito razvije. Italija je bila vedno narod, v čigar srce ni nikdar prodrl črv militarizma. Trajni mir ji je potreben, ker ji je vojna pustila dolg približno sto milijard lir. Njene meje so sedaj ustanovljene v zmislu njenih teženj. Kaj bi ji mogla dati nova vojna? To, česar sednj potrebuje Italija in sploh cela Evropa, je vsakdanji kruh, rešitev tistih gospodarskih problemov, ki razvijajo v masah kali prevrata. In jaz mislim, da enaka čuvstva prevladujejo v Jugoslaviji. In če je tu ljubezen do miru ter bodo enkrat odstranjene težavo, izvirajoče iz odlaganja pogodb, sem prepričan, kakor sem to jasno izrazil v okto-berski Revne Balkanique;i:, tla bosta oba naroda, sedaj svobodna soseda, imela korist od medsebojne zamenjave intelektu-alnih in gospodarskih dobrin ter da bosta skupaj delala za novo kulturo, ki jo svetu pripravlja slovanstvo. PAŠIČ NAZNANI SKUPŠČINI DEMISIJO. - INVALIDI PROTI DR. ŽERJAVU. -BORBA V DEMOKRATSKEM KLUBU. — RADIKALI ČAKAJO. - SKS ZA VSTOP V VSAKO VLADO. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Danes ob petih popoldne se je vršila seja narodne skupščine, katera je trajala 20 minut. Po raznih formalnostih je predr dnik skupščine dr. Lukinič prebral pismo ministrskega predsednika Pašiča. Pismo se glasi: Gosp. predsednik! Ker sem včeraj ob pol 12. podal kralju ostavko kabineta, kojemu sem predsedoval, mi je čast. da Vas prosim, da blagovolite odgoditi seie narorlne skupščine do sestave nove vlade. — Nato je predsednik zaključil sejo in izjavil, da prihodnjo se;o naznani pismeno. Nato je nastal med poslanci velik hrušč. Demokratski levičarji so vpili: >Doli z vlado!« Na galeriji je kričal odbor >100 invalidov«. Nekateri invalidi so stopili preko ograje v dvorano in hoteli napasti vladne poslanec Posebno so bili razjarjeni na ministra dr. Žerjava. Orožništvo je nato invalide irtiralo iz dvorane. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Vsled vladne krize je zaostalo delo tudi v vseh parlamentarnih odborih. Kar se tiče krize, iia-nes ni bilo nobenih poskusov, rešiti io. Ra-dikabii klub danes ni imel seje, marveč čaka na odločitev demokratskega kluba. Šele nato bo pričel s pogajanji. V vseh ostalih parlamentarnih klubih se je razpravljalo o krizi in položaju. Klub SKS je imel ceio. na kateri 'e sklenil, da se bo pogajal za vstop v vsako vlado. Muslimanskemu vladnemu klubu pa je ta kriza prišla kakor nalašč, ker sta že itak oba ministra hotela odstopiti. Belgrad, 5. decembra. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se je pričela seja demokratskega kluba, katero so pričakovali z velikim zanimanjem, ker se je vedelo, da bo Svetozar Pribičevič napel vse sile, da onemogoči akcijo Ljube D a v i d o -v i 6 a. Seji je predsedoval g. Davidovič, ki je takoj začetkoma, izzvan od Valerija-na Pribičeviča, zakaj da se pogaja s Hrvati, imel dolg govor, v katerem je izjavil med drugim: -Gospodje poslanci! Ali sem jaz predsednik in šef demokralske stranke ali ne? Ali imam kot tak pravico voditi taktiko demokratske stranke ali ne? Jaz sem imel to pravico, toda tega svojega položaja kot predsednik nisem izrabljal. Če se smejo radikalci pogajati z drugimi skupinami, zakaj tega ne bi smel predsednik demokratske stranke? Ako bi imel samo g. Pašič pravico, da vodi politiko, mi pa ne, ampak bi mi imeli samo dolžnost, da se slepo pokoravamo Pašiču, tedaj bi ne imelo nobenega pomena, da demokratska stranka sploh obstoja. V tem slučaju bi bilo boljše, da demokratska stranka likvidira in da se pridružimo radikalni stranki. Ako to sto- rimo, nam ne bo nihče mogel ničesar očitati. Vodil sem pogajanja doslej, pa jih bom tudi v bodoče, in tudi še z drugimi strankami, če se mi bo lo zdelo potrebno. Če se pogajanja z uspehom zaključijo, je moja dolžnost, to poročati klubu.< Nato je Davidovič branil svoje stališče in ostro napadal tiste, ki so po demokratskih listih skušali izpodkopavati njegovo stališče. Med Davidovičevim govorom je bilo več medklicev. Pribičevičevi pristaši so nameravali napasti Davido-viča, toda njegovo poročilo je na nje tako vplivalo, da so svojo namero opustili. Za Davidovičem je govoril notranji minister Timotijevič, ki pa ni imel poguma napasti Davidoviča, pač pa se je letil poslanca A n g j e 1 i č a. Branil je vi-dovdansko ustavo ter izjavil, da je Hrvatom dati na prosto, ali pridejo v Belgrad ali ne, ne pa se ž njimi za to še pogajati. Po seji narodne skupščine se je seja demokratskega kluba nadaljevala do pol 9. zvečer. Prvi je govoril Svetozar Pribičevič, ki je ostro obsodil pogajanja s Hrvatskim blokom ter izjavil, da je vsak sporazum s Hrvati nepotreben. Zato so nepotrebna tudi vsaka pogajanja s hrvatskimi poliliki. Branil je svoje znano centralistično, velesrbsko stališče. Izjavil je, da je Davidovičeva politika škodljiva za demokratsko slranko, in navajal za vzgled občinske volitve v Ljubljani, v katerih so bili demokrati poraženi radi Davidovičeve pomirljive politike. Poudarjal jc, da je nasprotnike treba tolči z vsemi sredstvi, ne pa se ž njimi pogajati ali celo sodelovali ž njimi. Za njim je govoril posl. Pečic, ki jo branil Davidovičevo stališče. Posl. A n g j e 1 i č je ostro odgovoril Pribičeviču in ga napadel radi njegove strankarske politike in posebno radi njegovega klečeplazništva pred radikalci. Izjavil je, da bi bilo za demokratsko stranko bolje, da Pribičevič sam izstopi, ker se sicer utegne zgodili, da ga bodo lastni pristaši vrgli iz stranke. Pribičevičevo delovanje je škodljivo ne le za stranko, temveč za celo državo. Vsi volivci so proti sedanji politiki in režimu. Kontno je zagovarjal načelo sporazuma s Hrvati in Sio-venci ter izjavil, da hi za ta sporazum bilo treba še bolj delovati. , Nato je bila seja zaključena. Nadaljevala se bo jutri ob 10. dopoldne. Zdi se, da je Pribičevič nezadovoljen z izidom te seje, ker po seji ni bolel sprejeti nobenega časnikarja. V demokratskem klubu se je pojavila struja, ki hoče, da se položaj v klubu razčisti in klub razcepi. Če se bo to zgodilo, se bo videlo jutri. Hrvatski btok čaka odločitve v demokratskem klubu. Zagreb, 5. dec. (Izv.) Hrvatski blok je imel snoči takoj po povratku dr. Drinkoviča i t. Belgrada sejo, na kateri je sklenil, da za sedaj no pojde še v Belgrad. Počakali hoče uspeha seje demokratskega kluba. Keroševič pomiloščen. Posredovanje Jugoslovanskega kluba. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Jutri bi se imela izvršiti v Tuzli smrtna eksekucija nad rudarjem Keroševicem. Kakor znano, so se poslanci Jugoslovanskega kluba dr. Duli- I bič, dr. Šimrak, Barič in Banič zavzemali j za poiniloščenje Keroševiča. Danes so otne-, njeni poslanci ponovno posredovali pri Pašiču in pravosodnem ministru dr. Marko-viču, da se ta obsodba ne izvrši. Izgleda, da je imelo to posredovanje uspeh, ker današnji popoldanski listi poročajo, da je kralj podpisal ukaz, da se smrtna kazen iz-premeni v 20 letno ječo. Sestanek dr. Ninčica z Mussolinijem. Rim, 5. dec. (Izv.) Mussolini je včeraj zvečer odpotoval iz Lausanne. Messagge-i.o javlja, »bi s« bo ustavil nekaj dni v Mi- lanu, kjer ne bo sestal z jugoslovanski« ministrom vnanjih zadev dr. Ninčičem. S tem se bosta razgovarjala o možnosti nekaterih sporazumnih izprememb v St. Margheriti sklenjene pogodbe, zlasti onih točk. ki se tičejo Reke. Zatira in solunskega vprašanja. ^al preobrat v Bolgariji. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Sem so došle vesti, da je na Bolgarskem nastal mal prevrat. Popoldne je izšla posebna izdaja »Epohe«., ki poroča, da je načelnik mace-'ionskih komitašev general Protogerov že dalj časa nekaj pripravljal. Sedaj je s lisoč možmi in Todorovom Aleksandrovom zavzel mesto in okraj Čustendil. Zveza n Sofijo je prekinjena. Na Bolgarskem je proglašeno obsedno stanje. Povsod se zbirajo prostovoljci (ker ne smejo Bolgari imeti stalne vojske). Tudi drugi belgrajski listf poročajo v islem smislu. Vaš dopisnik se je informiral na merodajnem mestu in izvedel, da se je v resnici nekaj pripravljalo. Toda do upora ni prišlo in ne bo prišlo nikjer drugje nego le v Čustendilu. Ta upor je lokalnega pomena. Miren potek orientske konference. Lausanne, 5. (Izv.) Vesti o nesporaz-utnljenjih med zavezniki radi morskih ožin so zelo pretirane. Doznava se, dn se italijanska delegacija ni branila podpirati skupni j>redlog zaveznikov v odgovoru na rusko izjavo. Izrekli so le nekatere pridržke, ki so jih vzdrževali še danes dopoldne. Zagotavljajo pa, da se je dosegel popoldne sporazum ter da bo predlog glede morskih ožin jutri predložen komisiji. Lausanne, 5. (Izv.) Izmet paša je pre-fekturi sporočil svojo izjavo, da se poročila o težkem položaju kristjanov v Carigradu, ki vzbujajo resne skrbi, širijo zgolj s tem namenom, da vplivajo na razprave konference v smislu, ki ie za Grke ugoden. Lausanne, 5. (Izv.) Turška delegacija je dala objaviti iziavo kot popolnilo že včeraj v komisiji podane izjave, da je splošen vtis teh razprav neutemeljen. Izjava pov« darja, da so morske ožino Dardanel in Bost-pora ozemlje, nad katerim ima Turčija neomejeno oblast. Ker pa velesile žele prosf prehod skozi morske ožine, hoče turška delegacija tozadevne predloge in ponudbe zaveznikov slišati in proučiti. Ruske zahteve na lausannskl konferenci. Lausanne, 4. dec. (Izv.) Komisija za rešitev teritorialnih vprašanj se je danes sestala in razpravljala o morskih ožinah. Navzoča sta bila tudi zastopnika Bolgarije in Rusije. Potem ko je Izmet paša nn kratko objasnil turško stališče, je stavil Či-teriu sledeče zahteve: L Svoboda morskih ožin za trgovske ladje, 2. Prepoved plovbe vojnih ladij skozi ožine, Priznanje pravice Turčiji, tla sme morske ožine utrditi. Stambolijski in Dura sta zastopala stališče bolgarske odnosno romunske vlade. Končno je izjavil Izmet-paša, da se ruske in turške zahteve skoro popolnoma krijejo. London, 4. dec. (Izv.) Neka osebnost, ki je prisostvovala konferenci teritorialne komisije v Lausanni, je izjavila, da hoče čičerin očividno delo konference zavlačevali. Vendar pa upajo zavezniki, dn bodo delo uspešno končali. ANO LESKO BRODOVJE PRED CARIGRADOM SE ODPOKLICE? London. 4. nov. (Izv.) Poti tajni k /a .nanje zadeve Mac Neil je izjavil, da vlada resno razmotriva vprašanje, če ne bi kazalo vojnega hrotlovja od Carigrada odpo-klicati. MAŽARSKA IN LOZANSKA KONFERENCA. PeSla. 5. dec. (Izv.) Na vprašanje, zakaj Ogrska ni zastopana na konferenci v Lausanni, je v parlamentu odgovoril groV Bethlen, da Ogrska ni bila povabljena na konferenco, čeprav je zainteresirana nn vprašanju kapitulacij in morskih ožin. Ogr--kn vlada pa je naročila svojemu zastopn> SLDVENED, m 9:-fj?mmm% ku v Bernu, naj odpotuje v Lausanno ln | tam sledi dogodkom. Ogrska danes res ni več velesila, ampak je premagana državi- i ca. To pa ue izključuje možnosti energič- i nega zastopanja državnih koristi. DOGODKI NA GltŠKEM. Ateue, 4. dec. (Izv.) štiri zaprte grško ministre so izpustili. Rim, 5. dec. (Izv.) V svojem pismu, ki ga je pisal papež grški vladi, prosi za milostni postopek s člani kraljevske rodbino in z zaprtimi ministri, kar bi gotovo ua celo Evropo napravilo najugodnejši vtis. Gonatas je papežu odgovoril v ugodnem smislu. PROVIZORICNA REŠITEV REPARACIJ- SKEGA VPRAŠANJA? London, 4. dec. (Izv.) Ako bi se vsled nepričakovanih zaprek ne mogla vršiti finančna konferenca v Bruslju že letos, namerava angleška vlada nastopiti za določitev kratkega roka, v katerem naj bi Nemčija plačala primeren znesek na račun reparacij. VPRAŠANJE PORKNJA. London, 5. dec. (Izv.) V dolnjem domu je vprašal Kenmvorthy Bonar Lawu, če ima angleška vlada kake informacije o francoski nameri glede zasedbo Porenja in če je morebitni sklep glede zasedbe odobrila hidi angleška vlada. Bonar Lav/ je obe vprašanji zanikal. SANACIJA AVSTRIJE. London, 5. dec. (Izv.) Dolnja zbornica je sprejela zakon glede garancije angleško vlade za mednarodno posojilo Avstriji. Pri tei priliki je naglašal finančni tajnik Bald-win veliko važnost tega posojila za vso srednjo in jugovzhodno Evropo, ker bo poslej zopet mogoča redna trgovina s temi deželami. CLEMENCEAU V AMERIKI. Washington, 4. dec. (Tzv.) Clemenceau je prišel v VVashington. .hitri ga bo sprejel predsednik Harding. AMERIŠKI KONGRES. Washington, r>. dec. (Izv.) Redno zasedanje kongresa se jo pričelo danes. IRSKA USTAVA. f/ondon, 4. dec. (Izv.) Zbornica lordov je sprejela zakonski načrt ustave za Trsko v treijem branju. KRIZA BELGIJSKEGA KABINETA. Pari«, 4. dec. (Izv.) V političnih krogih zelo govore o padcu belgijskega kabineta Krizo nameravajo izzvati pri debati o vojnem proračunu. RTVŠI SULTAN POTUJE. London, 5. dec. (Izv.) Bivši turški sultan je sprejel povabilo egiptovskega kralja Husseina in bo krenil v kratkem v Mekko. Vaš dopisnik se je informiral z ozirom na razne glasove v ?,Slov. Narodu« in »Jutru«, kaj je glede zboljšanja budgeta za slo-venslM univerzo in slov. šolstvo sploh, pri poslancu Škulju, ki ga oba lista omenjata. Dobil je sledeče informacije. 0 krivdi in o krivcu, da je bndget tako katastrofalno Izpadel za slovensko univerzo in slov. prosveto sploh, danes ne govorim. Iz gotovih %-zrnlcov tudi ne reagiram na napade v »Jutru« in govorice, ki jih gotovi ljudje razna-sajo po Ljubljani glede črtanih kreditov za zasilno šolo, ženska ročna dela in katehet- ske remuneracije. Splošno manjka v proračunu za l. 1922-23 za prosveto v Sloveniji tO in pol milijonov dinarjev, čo se budget no popravi, bodo do polovice marca zaprto prav vso šoie, višji šolski svot pu ukinjen z vsem uredništvom. Od zasilnih Šol pa do univerze ne izključivši nar. gledališče, vm je po 31. III. 1923. ogroženo v l|jpjem obstoju. Ker je pa za učne potrebo c&obito za novo nastavljeno učiteljo že zmanjkalo kredita, se je po sklepu oddelka za prosveto v Ljubljani poseglo po katehetskili plačah, tako, da bodo tudi v mestih kateheti brez plač, celo oni, ki imajo nad 20 tedenskih ur. Ko je bil proračun tiskan, sem šel v Belgrad, da protestiram pr>ti črtanju postavk, ki so bile v budgetu že cd 1. 1920 in so bile sprejete v fin. odboru. Od takrat pu do danes so člani .Tugoslov. kluba na dolu priznam pravo Sisifovo delo. Po avdijenci pri ministru prosveto hi finančnem ministru ae je doseglo, da se jo ustreglo opravičenim zahtevani univerze glede plač def. profesorjev in direktorja bat. vrta. Upati je na zvišanje svote za eks-kursije in filozofsko fakulteto. Tov. Sušnik sc je z uspehom zavzel za kredite naduram. Gre za tem, da se osigura ljudska šola v dosedanjem obsegu iu no pusti obsekafi univerza, saj je v eni seji fin. odbor dovolil ministru prosvete (j milijonov dinarjev za nove zgradbe ljudskih šol, kar se bo po izjavi ministra porabilo z malo izjemo za Prekmurje, za druge pokrajine, a za Slovenijo nič. Glede drugih jmstavk, oso bi to hSloven. Naroda' zbrali voditelji »Zajednice« na posvetovanje. Poleg dr. Trillerja je prihi-tel narodni socialist Ivan Tavčar, kar se je zelo lepo podalo. Sklepali so o tem, kaj naj ukrenejo po tem nepričakovanem porazu. Kakor se doznava, se nameravajo gospodje zoper volitve pritožiti. Da bi utegnila vest biti točna, sledi tudi iz namiga-vnnja snočnjega >Slov. Naroda*, ki piše: "Slovenec piše, da se ima vršiti volitev novega župana tekom 8 dni po izvršeni občinski volitvi. Ta trditev ni utemeljena. Po § 42. volivnega reda je rok 8 dni po volitvah določen za eventualne ugovore. Šele ako ta rok preteče, ne da bi proti volitvam bil vložen kakšen ugovor, je smatrati volivno postopanje za končano. Ako pa se vloži kakšen ugovor, se mora še čakati na končno pravomočno rešitev ugovora, in šele od tega časa naprej teče potem rok 8 dni ko se skliče prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, da si izvoli iz svoje srede župana in podžupana/: — Če mislijo gg. dr. Triller, dr. Ravnihar in NSSar Iv. Tavčar, cla bi jim nove volitve kaj pomagale, se zelo motijo. Njihova oblast je na tleh. Drugič bo ljudstvo zmagalo še sijajnejo. I Stvarno pripominjamo, da je razlaga »SI. i Naroda« pač logična, toda ne odgovarja paragrafu 44. volivnega reda, ki brez vsakega ozira na § 42 določa: Po končanih volitvah občinskega odbora je voliti župana... Ta volitev se vrši najdalje v roku 8 dni... Zakon je v tem oziru pomanjkljiv. '+ Modrosti »Jutra«, Za silno naivne smatra »Jutro:: svoje čitatelje. Še pred par dnevi jih je prepričevalo, kako da farbajo javnost listi, ki so napovedovali vladno krizo. Sedaj, ko je vlada podala ostavko, s Jutro: z vso resnostjo zatrjuje, cla ne gre za vladno krizo, marveč za krizo — opozicijo ln da jo ostavka vlade iznenadila ves svet. Če predstavlja »Jutror ves svet, potem utegne biti to žo resnica, dasi je 'Jutro« že iz našega poročila pred dvema dnevoma lahko zaznalo, kar je vedela vsa politična javnost v Belgradu. Kdo se ne bi smejal takini otrobom 1 -{ Po izgubljeni bitki piše Jugoslavija: : všlo je za režim ali proti režimu, šlo je za dosedanji sistem vladanja v naši državi ali proti njemu.« Čo bi bilo Jugoslovanski zajednici šlo res za to, potem bi bila morala dati parolo: Vsi za Zvezo delovnega ljudstva! V volivneiu boju je udarjala Jugoslovanska zajednica pač tudi na svojo bojne struno proti svoji koukurenti-nji JDS, toda v glavnem je bruhala ogenj in žveplo na »klerikalizenir iu se je kar kosala z JDS v medsebojnem očitanju, da bo radi zdražbe v »naprednem« taboru zmagal »klerikalizenK. Po velikanski polomil;! so »Jugoslavija* tolaži, da bo .reakcionarno gospodarstvo in reakcionaren politični režime prenašala Ljubljana samo štiri leta. V teh besedah leži ravnotoliko neodkritosrČnosti in neresničnosti kakor v trditvi, da se je Jugoslovanska zajednica berila proti — režimu: verjamemo, da je eden ali drugi verjel — nasedel tej trditvi, toda vsej javnosti je znano, da so so sprli v JDS samo radi — fondov in oblastnega vedenja demokratskih mladinov. Besede reakcija« bi so morala »Jugoslavija« že iz previdnosti izogibati, ker so so ravno najreakcionamejši gospodarji na ljubljanskem magistratu po 40 letni najreakcionar-nejši dobi zvezali z NSS in započeli borbo s tistimi skupinami, ki so v kratki dobi svojega delovanja v občini ljubljanski pokazalo v enem mesecu več socialnega in moderaot-gospodarskega razumevanja kakor demokratski starini celih 40 let. -f- Dr. Korošec in Tomljenovič. Bel-grajska demokratska »Pravda« poroča: »Včeraj (v soboto) zjutraj se je vrnil s svojega potovanja vodja klerikalne stranke g. Korošec, ki se je v petek mudil cel dan v Zagrebu. Tam se je razgovarjal s člani Hrvatskega bloka. Naš dopisnik nam javlja, da ga je v Zagrebu stalno spremljal bivši ban dr. Tomljenovič. Ta je opozarjal dr. Korošca, da bi bilo za klerikalni klub neoportuno, če bi se spuščal v kake kombinacijo s Pašičeni, ker mu ta ne moro izpolniti niti ene točke njegovega programa, dočim nova vlada, ki jo pripravlja on skifp-no 7, opozicijo, jamči za avtonomijo Slovenije. O tem se je dr. Korošec, prepričal tudi v svojih razgovorih 7. blokom. Izgleda, da jo dr. Korošec naklonjen tej izjavi dr. Toinljenoviča in to toliko bolj, ker se jo dr. Tomljenovič od dr. Korošca poslovil na kolodvoru z besedami: >Na svidenje v avtonomni Sloveniji!« f Shod SLS v Kresnicah. V nedeljo dopoldne ob 11. uri se je vršil v Kresnicah javen shod SLS, na katerem je govoril poslanec Gostinčar. Shod je bil dobro obiskan, zborovale! so pazno sledili, izvajanjem govornika. Zahvala volivcem SLS. »Zveza delovnega ljudstva« je pri ob-črnskih volitvah zmagala. Nihče izmed naa ni pričakoval tako velikega uspeha. Zahva-la za ta sijajni uspeh, ki jo končno zrušil v Ljubljani nadvlado ljubljanske liberalne kapitalistične gospode, gre vsem volivcem in agitatorjem »Zveze«. Podpisano načel-stvo SLS za Ljubljano pa so še prav posebej zahvaljuje somišljenikom SLS v Ljub. ljani, ki so se s tako disciplino in možato odločnostjo odzvali pozivu svoje organizacije. stopili ua volišče ter s svojo požrtvovalnostjo pomagali vreči tudi v Ljubljani ob tla nadvlado starih protivnikov slovenskega ljudstva. Iskrena zahvala vsem volivcem in bojevnikom! Trdnjava je padla! Sedaj naj živi pošteno delo! Ljubljana, 5. decembra 1922. Za vodstvo SLS v Ljubljani: France Kreiuzar. — Draga pri Ribnici. Umrl je 26. no vembra Jožef M i ki i č, bivši cerkveni kiju čar, ki je nad 20 let vneto deloval v korisl župno eerkve. Bil je zgleden gospodar te; skrben oče svoje družine. Vedno in povsod je neustrašeno nast nI za pravico in po štenost, imel pa je tudi pogum svojo globo ko versko prepričanje javno pred nasprot niki zagovarjati, kadar je bilo treba. Po greb je bil nad vse lep, kakršnega že dol go ni videla naša fara. Tudi sin blagopo lcojnega, gospod Miklič, lesni trgovec in ho lelir v Ljubljani, je prihitel izkazat svoje mu ljubemu očetu zadnjo čast in slovo. Tu di mnogo prijateljev od blizu in daleč gi je spremilo s prižganimi svečami do gro ba. Blagemu pokojniku večni pokoj — rod binl Mikličevi pa naše iskreno sožalje. — Interpelacije. Poslanec Šleulj je m-terpeliral vlado, kaj je s podpornim fondout podoficiriev v avstro,ogrski armadi, v kn-terega so podoficirji prostovoJjno prispevali. Interpelacija zahteva odgovor glede tan-gente, ki pripado na podoficirje na teritoriju SHS. kakor tudi glede valute v kateri se ho izplačalo in keclaj. Ista interpelacij« zahteva pojasnila glede odpravniue iz istega fonda. Podoficirji v Avstrijski republiki so prejeli del fonda in odpravnino, dočim naši podoficirji bivše avstroogrske armade niso prejeli niti pojasnila niti denarja. —• Posl. Skulj je dalje interpeliral finančnega ministra, cla nemudoma uredi o-arinsk© zadeve na meji med našo in italijansko državi v Planini pri Rakeku, kjer je državna meja tako nesrečno potekla, da reže občino Planino na dvoje. S tem se je ustvaril takozva-ni dvoposestm sistem, po katerem imajo posamniki svojo last tostran in onstran dri, meje. če hočejo ljudje v mlin ali na žago v vas Malne, delajo variniki neprestano težave. -- Hipotekama, banka. V članku pod tem naslovom, ki smo ga objavili dne 1.1 m., se popisuje, kako se je osnovala Hipo tekarna banka in kako se je Zvezi slovenskih zadrug od 10 milijonov akcijskega kapitala dodelilo za 4 milijone akcij. Od strani, ki jo v tej zadevi poučena, smo prejeli obvestilo, da smo se motili, ko smo, sodeči čisto naravno po zadnjem občnem zboru Zveze slov. zadrug, smatrali za akterja v zadevi Hipotekarne banke g. Ivana Hribarja. Za to akcijo, ki jo je baje g. Ivan Hribar celo zadrževal, so bili demokratski mladini, ki pa so potem na občnem zboru Zveze slov. zadrug pogoreli. Ne da bi nas bil g. Ivan Hribar na našo pomoto opozo ril, popravljamo s tem, v kolikor je bil Franc Packa. .i napisal Ren6 Bazin venil A. B. fDalic.l 49 Poslo- I 2. avgusta. Po desetih dneh čakanja, med katerim sem prosil zdaj Lamprona, zdaj Flamara-na, da posredujeta zame, po desetih dneh smrtnega strahu in nesmiselnega upanja, ko sem napravil, podrl, obnovil in zopet opustil več načrtov kot kedaj prej ali pozneje v življenju, sem dobil včeraj ob petih sporočilo od Chamota. naj pridem drugi dan zvečer k njemu. Šel sem tja obupan. Sprejel me je v istem kabinetu kakor pred sedmimi meseci, ko sva se prvič videla, toda resno vljudno. Med prsti drži pisemski obtoževale«, ki ga je vzel z mize, ko se je obrnil na svojem premičnem naslonjaču. Vsedem se v isti naslonjač, kjer sem se takrat čutil Isko nesrečnega in danes nič manj. Gospod Charnot je to opazil, zato me hoče ohrabriti. — Gospod, pravi, sprejmem vas kot prijatelja. Naj bo po najinem pogovoru karkoli hoče. lahko mi verjamete, da vas bom vedno cenil. Zatorej se ne bojte in odgovarjate mi prosto. Stavi mi več vprašanj o moji družini, o mojem znanju v Parizu, o tem, kaj me veseli. Nato mu moram pripovedovati o onih par bornih dogodkih, ki so značilni za mojo otroško in mladeniško dobo, o spominih na domačo hišo, zavod v La Cha-he, na počitnice v Buržu in o svojem visokošolskem življenju. Posluša me, ne da bi me prekinil, in se igra pri tem z obteževalcem. Ko dospem do onega decemberskega dne, ko sem prvič zagledal Jeanno, mi pravi: — Tu se lahko ustaviva. Ostanek vem ali pa si ga morem misliti. Moj dragi, obljubil som vam odgovor. Tu ga imate ... Mislim, da mi je tisti hip sapa zastalo, da mi je srce nehalo biti. ■— Moja hči, nadaljuje Charnot, ima v tem trenotku več snubcev. Vidite, cla vam ničesar ne prikrivam. Dal sem ji časa za premislek; potem ko je vse preudaril, vse pretehtala, mi jc včeraj povedala zaključek. Pred bogatejšimi, sijajnejšimi snubci da prednost poštenjaku, ki jo ljubi zavoljo nje same, in bi poštenjak ste vi. -— Oh, hvala vam, gosj>od, hvala) — Počakajte, dvoje pogojev imam. — Ali pa tisoč, sprejmem jih že vnaprej! — Ne prenaglite se. Takoj jih izveste: eden je od hčere, drugi od naju obeh. — Mogoče, da dobim službo? — Ne, ne gre za to. Samo ob sebi jc umevno, da moj zet ne bo pasel lenobe. O tom vam bom povedal svoje mnenje pozneje, čo bo potreba. Ne. prvi predpogoj, ki ga je postavila hčerka in ki ga ji narekuje njena otroška ljubezen, je, da nikoli ne zapustite Pariza. — Oh, gospod, obljubim, prisežem z največjim veseljem! — Res? Mislil sem, da ste mogoče žo kaj vezani. — Nikakor. — Ali da imate kako mržnjo do življenja v prestol ici. — Ne, gospod, samo nagnjenje in proste roke, da mu sledim. In drugi? — Drugi, ki sva si ga izgovorila oba s hčerjo, da se pomirite s stricem. Flamaran mi je povedal, da .sta sprta. — Res je. — Upam, da ni nič hudega. Navadna meglica, ali ne? — Žalibog ne. Stric ima jako odločen značaj... — Pa tudi dober, vsaj ta vtis sem dobil o priliki njegovega obiska v juniju. — Da. — Ali hočete storiti prvi korak k opravi? — Vse, kar bo treba. — Saj sem vedel. Vendar nI mogoče, da bi bili sprti z bratom vašega očeta, s poslednjim sorodnikom. Ta sprava je v najinih očeh nekaj neobhodno potrebuega. nekako dolžnost. Mislim, da si jo vi prav tako želite kot midva ali pa še bolj. — Napel bom vse svoje moči, obljubljam vam. — No, potem se vam bo posrečilo, xa to vam jamčim. Gospod Charnot mi ves bled proži roko; sili se na smehljaj. — Mislim, da sva se popolnoma sporazumela, gospod Fabien, in da je prišel čas... Beseda mu zamre na ustnicah, vstane in odpre vrata v ozadju med obema knjižnicama. — Jeanna, moje dete, gospod Fabien sprejme oba pogoju. Jeanna mi smehljaje se prihiti nfl-proti. In ja7, ki sem se tresel, jaz, ki mi F ob sami misli, da jo bom videl, zmanjkovalo sape, ki sem se tolikokrat strahom« spraševal, kaj ji bom najpreje povedal, cc bo enkrat moja zaročenka, jaz se čutim pokojnega, besede mi vro na dan, da se ji zahvalim, da ji izrazim svojo radost. Sicer pa bi bil lahko molčal, sreča s" mi bere na obrazu. Prve pol urice se pogovarjamo vsi trije. Nalo gospod Charnot umakne svoj naslonjač, ostaneva sama. Vzel je v roke časopis, pa mislim, d'1 ga je držal narobe. Na vsak način pa zmi brati med vrstami, kajti ves večer ni obrnil strani. Pogosto pogleduje nad zganjenim l'* stom na najino stran in oči se mu ustavijo na sličiči jeanne kot otroka, ki visi pn peči ua steni. članek naslovljen na zgrešen naslov, ker ne maramo delati nikomur krivice. — Novomeška občina t preiskavi? Iz Novega iue3ta poročajo: Kakor čujemo, se vrši v naši mestni upravi revizija po vladnem odposlancu. Čudno se nam zdi, da o vsem tem molči naša »napredna* večina. Morda hočejo naši demokrati združeni z raznimi naprednimi priganjači prikriti to velezanimivo preiskavo? Liberalna gospoda, pojasnite nam to zagonetko! Na dan z resnico 1 — Gospodinjski tečaji po deželi. Oddelek za kmetijstvo je priredil v L 1920-21 in 1921-22 skupaj 29 gospodinjskih tečajev po deželi s skupnim številom udeleženk 525.1j. 1920-21 se je vršilo 15 tečajev s 274 udeleženkami in 1. 1921-22 pa 14 tečajev s 251 udeleženkami. Od teh odpade na Štajersko 22 tečajev s 397 gojenkami in na Kranjsko 7 tečajev s 128 dekleti. Kakor se vidi, se Štajerci bolj potegujejo m te tečaje kakor KranjcL Letošnjo jesen se je otvorilo 6 takih tečajev in sicer v Radovljici in v Leskovcu pri Krškem, v Gotovljah pri Žalcu, v Kanjioah, v št. Janžu na Dravskem polju in v Beltincih v Prekmurju. Prihodnji tečaji se piičuo z mesecem januarjem. Ti tečaji trajajo po 10 tednov. Povprečno število deklet, ki obiskujejo bo tečaje, ?na-ša za en tečaj 18. —- Kristan, upravnik Belja, zapusti svoje mesto, kakor poročajo zagrebški listi, še to leto, dasi bi moral po pogodbi ostati tam do konca leta 1923.. in kljub temu, da mu donaša sedanja služba šest milijonov kron. Preseliti se namerava baje v Zagreb, kjer prevzame vodstvo velikega denarnega zavoda. — Izgredi na narodni praznik v Vojvodini. V Petrovaradinu so imeli trgovci na narodni praznik svoje trgovine zaprte samo eno uro, nato pa so jih ta >D»H Bačka« v Novem Sadu eksplodiral peklenski stroj in povzročil znatno škodo. Človeških žrtev ni bilo, ker ni bilo v uredništvu nobenega urednika. Kdo je položil stroj, ni znano. — Tatvine in vlomi Lesni tvrdki Hapler & Aich nn Rečici je bila ukradena 8000 K vredna plahta. — Orožniki v Velikih Laščah no zaprli Matevža Tomšiča iz Malih Lašč, kateri je 6. novembra letos okradel v Ljubljani stavbenika Curka tn ga oškodoval xa 6720 kron. štajerske novice. s Dan katoliškega dijaštva v Mariboru. Na praznik Brezm. Spočetja, t. j, dne 8. decembra, proslavi katoliško dijaštvo v Mariboru svojo Zaščitnico po sledečem sporedu: 1. Zjutraj ob pol 6. uri skupna sv. maša in sknpno sv. obhajilo v Alojzijevi cerkvi. 2. Ob pol 11. uri slavnostni sestanek v telovadnici šolskih sester s sledečim sporedom: a) poklonitev Brezmadežni s petjem (mešan zlbor). b) Deklamacija (deček). c) Slavnostni govor (govori g. prof. Vesenjak). č) Deklamacija (deklica), d) Govor predsednika Mentorja, e) Govor predsednika Brstja, f) Petje (moški zbor). 8. Popoldan se vrši v veliki dvorani Na-rodnega doma akademija s telovadbo in petjem. Začetek točno ob pol 5. uri. — Vsi somišljeniki in prijatelji mladine iz Maribora in bližnje okolice so vabljeni, da se po možnosti udeleže dopoldanskega sestanka, gotovo pa telovadne akademije. — Rog živil k Socialno izobraSevalni tečaji v (ksljo- Živimo t časih, ko bije delavstvo pri nas, kakor v vseh državah težke boje, za človeka vredno življenje. Socialno vprašanje je postalo v dobi, katero preživljamo tako važno, da se morajo baviti ž njim tudi oni, Id so »e ga dolgo previdno ogibali. Delavske organizacije, kakor posamezne skupine pogrešajo pri svoji borbi t vseh važnih in aktualnih dolavskih, gospodarskih, strokovnih ln organizacijskih vprašanjih dobro poučenih in izobraženih voditeljev ter funkcionarjev, kakor se pogreša tozadevno izobrazba splošno med delavstvom. Ako hočemo, da bo naš delavski pokret za zboljšanje naše.ga položaja imel uspeh, moramo začeti predam z izobraževalnim delom. Tajništvo J. S. Z. * Celju je organiziralo redne tedenske socialno iz-"hvaževaluo večere, ki bodo vsako sredo zvečer od 7. do 9. uro v hotelu >Beli vol<, soba 10. I. Ti večeri bodo urejeni po svojem programu In dnovnein redu tako, da bodo nudili obiskovalcem fiauom J. .S. Z. In našim prijateljem poleg prilike >* pridobitev izobrazbe tudi družabno zabavo in razvedrilo. Prvi večer, t. j. v sredo dne 6. t. m. 1'Tedava prof. dr. Dornik. Predmet: »Temeljni pojili socializma«, na kar bo pol ure prosti razgovor, Pri katerem se naznani tudi program, ki je jako i ni i v za bodoče ioc. večere. Sodelovali bodo redno naši odlični prijatelji in tovariši. Iv obilni udeležbi vsakokrat vabimo vse člane J.S. Z. in tudi druge naše somišljenike. Na delo za izobrazbo. -- Tajništvo J. S. Z. v Celju. š Društvo stanovanjskih najemnikov se je 3. t. m. ustanovilo v Mariboru. Zn načelnika je bil izvoljen dvomi svetnik dr. Kron-vogel. ii Samomor vojaka. V gozdu nad Zidanim mostom se jo obesil pri vojakih službujoči Robert Weitzl. Vzrok samomora neznan. Ljubljanske nmlm. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani bo imelo na praznik Marijinega brezm. spočetja, v potek dne 8. t. m., sv. mašo in skupno sv. obhajilo v Križan,ski cerkvi. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. — Društveno predavanje je danes, v sredo zvečer ob osmih v dvorani Rokodelskega doma. lj Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo prosi vso dobrosrčno javnost, naj mu priskoči s prostovoljnimi prispevki na pomoč in naj ne odpusti brez daru od sebe njegovih nabiralcev, ki pobirajo prispevke od hiše do hiše, kajti brez splošne ljudske pomoči društvu ni mogoče uspešno delovati ter nuditi pomoč in tolažbo v nesreči. I j V oknu Jugoslovanske knjigarne je razstavljen nov oltarni prt za Rakovnik. Slikala ga je z oljem na svilo g. Julka Gu-zel-Kafol, vezla s svilo in zlatom g. Antonija Račič. lj Sezonske five o' clock čajanke na namestništvu začno v četrtek dne 7. t. m. in bodo potem do konca marca vsak prvi in tretji četrtek v mesecu. jI Umrl je sinoči kralj Matjaž. v Sokol« mu je priredil včeraj sedmino v Narodnem domu. lj Nalezljive bolezni. Od 26. nov. do 2. dec. t. 1. so bili prijavljeni naslednji slučaji nalezljivih bolezni : 1 davice, 1 otročič-ne vročice (končal s smrtjo), 1. trahoma. I j Gledališka predstaia v Rokodelskem domu. V nedeljo, dne 10. t. m. ob 5 uri popoldne bo uprizorilo Katoliško mladeniško društvo na odru Rokodelskega doma veseloigro »Scapinove zvijače«. Opozarjamo že sedaj na to prireditev naših mladih lokodelcev. lj »Ljubljana«. — Drevi ob osmih imamo važno odborovo sejo. — Predsednik. Ij Orkestralno društvo Glasbene Malice. Danes v sredo zvečer je vaja orkestralnega društva Glasbene Matice ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Radi bližajočega so koncerta, obisk neobhodno potreben. lj Dar g. Mllianoviča za sirote. Oddelek za socialno politiko poroča: Gospod minister za socialno politiko dr. Gregor šerjav je nakazal oddelku za socialno politiko v Ljubljani znesek Din 10.000 iz darila, ki mu ga jo izročil g. M. Mihanovič za sirot no deco v Jugoslaviji. Znesek Din .10.000 je namenjeu za revno deco v Ljubljani. Oddelek za socialno politiko v Ljubljani je nakazal celotni znesek Upravnemu odboru dnevnih zavetišč za revno Šolsko mladino v Ljubljani, da ga uporabi zn pre-hvano deee, ki pohaja dnevna zavetišča. lj Prosvetno društvo Krakoro-Truo\o vabi vse svoje člane 1; zanimivemu predavanju, ki se vrši danes ob pol osmih zvečer v Kolezijski ulici 1. Predavatelj g. prof. V. 8a rabim. lj Pevski zbor Gbsbono matice v Ljubljani. Danes zvečer ob tričeirt na osem ne vrši skupna pevska vaja. Prosimo člane zbora, da se točno in polnoštevilno udelože vaje. — Odbor lj Društvo delovodij io industrijskih uradnikov opozarja vse svoje društvonike, da se vrši prihodnje zborovanje v soboto 9. decembra ob pol 19. uri v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Ker so zelo važne točke na dnevnem redu. prosimo vse člane, da gotovo pridejo k zborovanju. K pristopu so vabljeni tudi .vsi tovariši, kateri še niso včlanjeni. Odbor. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Sln-renijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo, dne ti. 12. 1922 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritlično desno. lj Umrli so r Ljubljani: Marija Okorn. služkinja, 44 let. — Ivan Sušteršič mizar, invalid, 45 let. — Marija Porenta, občin, uboga, -17 lot. — Marjeta Lunder, posestnikov« žena, 24 let. — Fran Pangerč.ič, dninar. 68 let. — Fran Japelj. užitkar, 64 let. — Marija "Ozebok, hiralka, 80 let. — Katarina Samoc, občin, uboga, 75 Ift -- Frančiška Sever, delavčeva žena, 88 let. lj Obrtna zadruga čevljarjev za Ljubljano in okolico vljudno naznanja svojim cenj. naročnikom in odjemalcem, da je na seji dno 3. dec. 1922, z odobrenjem vseh članov zadruge sklenila, izvrševati nadalje delo le proti takojšnjemu plačilu, krr morajo tudi čevljarski mojstri tudi vso blago in drugo življenske potrebščine takoj plačati. — Načelstvo. Ij Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 26. nov. do 2. dec. ti. ja bilo v Ljubljani rojenih 28 in 2 mrtvorojenca; umrlo je 17 osob, od tega 8 tujcev. Vzrok smrti v 2 slučajih jetika, v l rak, v ostalih razno druge bolezni. BORZA. Zagreb, 5. 12. Devize: Pešta 3.13-8.45, Ror-ffn 0.90—1.10, Italija 3.5650 - 3.0050, Gondon 324.0 —329.0,Newyork 71.50—72.50, Pariz 5.0250 -5.0750. Praga 2.2650—2.2950. Dunaj 0.11—0.1150, Ziirich 13.68—13.73. Bukarešt 15.50—46.75. Amsterdam 28.44—28.56. Stockholm 19.25, Briissel 4.6750-4.7250. Varšava 0.45—0.55, Kristijanija 13.40, Kopei;-hageu 11.60. Valute: Lir 3.5250—3.5650, funt »r. 821.50, dolar 70.50-71.50, fr. frank 4.9750—5.0250, Psi. K 2.25, n. a. K 11.30, Levi 50.50—52.50. Ziirich, 5. 12. Devize: Pešta 0.23, Berlin 0.065o, Italija 26.65, London 24.04, Newyork 530«. Pariz 37.10, Praga 16.65, Dunaj 0.0076, Bukarešt 3.35. Soiija 4.0, Zagreb i8o, Varšava 0.0350, Holl 210.50. Valute: n. a. K 0.0076. Vestnik S. K. S. Z. Odbor SKSZ. Na svoji zadnji seji se je odbor SKSZ konstituiral sledeče: Predsednik dr. Val. Rožič; L podpredsednik monsg. V. S t e s k a; Ii. podpredsednik dr. •Jos. 1' u n t a r; tajnik Jan. P i n t a r; tajnikov namestnik Vek. Vrtovec; blagajnik R. P1 e n i č a r; blagajnikov namestnik dr. A. A ž m a 11; knjižničar dr. K. C a p u d e r; knjižničarjev namestnik dr. .Tos. Debc-vec; gospodar Jos. Lončar,- odbornika dr. Angela P i s k e r n i k in prof. Iv. M a -z o v o c; namestniki dr. V. Š a r a b o n, dr. •lak. M o bori č in inž. V. Molka. K1UZ IZ ZGODOVINE UMETNOSTI, ki ga priredi Umetnostno zgodovinsko društvo se prične v soboto, dne 9. t. m. ob šestih v zbornični dvorani bivšega deželnega dvorca na Kongresnem trgu. Vspored predavanj: 1. — 9. XII. Dr. V. M o U: Uvod. Atene o Periklejevem času. 2. — 16. XII. Isti: Svetovna umetnost he- lenizma. 3. — 13. I. 1923. Isti: Cesarski Rim. 4. — 20. 1. Msgr. J. D os tal: Umetnost slarokrščanskega srednjega veka. 5. — 27. r. Dr. Fr. S t e 1 e: Gotska arhi- tektura in plastika. 6. — 3. II. Isti: Giotto. 7. — 10. II. Dr. I. Cankar: Toskanska umetnost XV. st. -S. — 17. II. Tsti: Michelangelo in začetki baroka. 9. — 24. 11. Isti: Rubens in Rembrandt. 10 — 3. III. Dr. V. Mole: Francosko slikarstvo XVI IT. st. 11. — 10. III. Dr. Fr. St e 1 č: Umetnost in Slovenci. 12. — 17. III. Dr. T. Cankar: Sodobne umetniške težnje. Vstopnice za cel ciklus se dobe v prodajalni Tiskovne Zadruge v Prešernovi ul. in Nove Založbe na Kongresnem trgu in stanejo 30 Diu; vstopnice za posamezna predavanja se bodo dobile pri vhodu po 5 Din. prBetettov koncert je iznova samo to dokazal, kar davno vemo: da Betetto že posamezen ton tako zapoje, da bd ga človek kdovekajkrat najrajši za roko prijel in iskreno zaprosil: nikar naprej, je sedanji trenotek prelep, škoda ga je izpustiti; njegov glas zapoje kot valovi morja, se razle-že kot glas zvonov in zadrhti kot tajni utripi srca... (zmed tujih je pel dve P. Straus-sovi, ki delujeta samo z mirno, malo da se ne zarečein: objektivno hladno deklamaci-jo; toda pod tem navidezno ugaslim pepelom tU vroče, živo oglje; i7. B. petja je ta vročina dobro izžarevala. Dalje dve Brahm-sovi, pri katerih smo si pripomnili: za vsak ton vsaj en clinar, in IVeingartnerjev »Ljubezni pire, ki nam je po čuvstvu veliko bliže: to kar podaja klasični predstavitelj v notranjost obrnjene nemške duševnosti — Brahms — nekako nerad in v tajnost zastrlo, so pri Weingartnerju živahno, jasno meta h srca. In Korngoidova »Pierrotova pesem iz : Mrtvega mesta", ld se povzemajoč vse pridobitve novejše glasbene tehnike, naslanja v melodični tvorbi na preproste prvine1 narodne pesmi. Ta skladba je prav izrazita za tisto vrsto, ki rastejo ob poti. v čim prvobitnejši' izraz, ld za njim naše čuvstvo teži in so vsakega novega žarka razveseli, ki nam stopnjo naprej posveti. Mislim, da je tudi škerjančev Korak tja usmerjen, dasi ga še moti bujna, pestra okolica, mu jemlje vid žarki svit, ki ga obdaja. Njegov »Fragment« stopa z velikimi koraki in se razmahuje v širokih kretnjah, dasi nas iz množice gostih ban- tudi večkrat doseže mehek svit v očesu. »Slovo« in ^Samotno pirovanje« sta njega pravo nasprotje1: saina raiilost ju je, napev1 hodi kot po prstih; in če se razvname (zlasti v drugi), se končno vse vendar le razreši v mehko, sanjavo prelivanje iz barve v barvo v ozadju, v ospredju pa plava zibajoča se črta čuvstvenega uapeva — kot lahna meglica na obzorju. .Te iskrenega čuvstva v njih. — Nekdo je ob tej priliki prašal, zakaj slovenski skladatelji uglasbljajo tuje besedilo. Vzrok je menda prodoren: najmanj rahel opomin slovenskim pesnikom, da ne kaže gojiti samo ene smeri v več ali manj — i zvečine manj — jasnem simbolizmu. K. 1 Prvina — element; prvobiten = elementaren; Jiasprolje — kontrast: napev melodija. pr Glasbena zgodovina. Na konservaloriju Glasbene Malice v Ljubljani ho predaval tudi v tekočem šolskem leiu o glasbeni zgodovini mu-zealni. ravnatelj in priznani glasbeni pisatelj dr. Josip Mantuani. Predavanje se vrši v pondeljkih in četrtkih od četrt na tri do štirih v pevski dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica. Prva ura je v četrtek dne 7. t. m. Kdor želi prisostvovati predavanjem, naj se Iakoj oglasi v pisarri Glasbeno Matice, Gosposka ulica 8. pr Na predvečer dijaškega praznika 7. t. 111. ob R. uri zvečer uprizori katoliško dijaštvo v Ljudskem domu dramo »Polet«. Drama je delo odličnega laškega pisatelja Darija Nicodemi. Dejanje sc vrši v liisi aristokrala Luseua v miljeju. ki ga je ustvarila svetovna vojska. V obliki ljubezenske zgodbe Lusenovc hčerke Dore do delavca Marija opisuje pisatelj zijajoč prepad med dvema svetovoma: ine-d palačo aristokrafa Lusena in tovarno delavca Marija. »1'oletc je naravna, psihološko izvrstno zadeta slika mlade, misleče in čuteče duše, ki si vzgoji v sebi eergijo, da se dvigne iz nedelav-ne, plitve okolice do pravega življenja, ki se zaveda cillja in svojega pomena. Vsi, ki se zanimate za naš pokret, iskreno vabljeni! Vstopnice v predprodaji od danes naprej v prodajalni K. T. D. (Ničman) in jutri od 16. ure dalje v pisarni Ljudskega odra. pr ZgodnTiiut zn meščanske 1,'ole. II del. Nori vek. spisal ravnatelj Josip Brinar. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena vezani knjigi je Din 18.—. V vseli meščanskih šolah težko pričakovana knjiga jo izšla pravkar v novem natisu. Knjigo je v rokopisu odobrila šolska oblast kot učno knjigo za vse meščanske šole. pr Oton Zupnni-ič: Ciciban. V založbi »Jug« v Ljubljani jo izšla to dni gotovo najpriljubljonejša mladiuska knjiga kur jih je dosedaj izšlo v naši literaturi: Ciciban. Knjiga se dobiva v Matični knjigarni nn Kongresnem trgu (poslopje Filharmoničn* družbe) in stane trdo vezana 0 dinarjev. Ljudski oder. 1« pisarno Ljudskega odra. Vsled nastalega mraza so bo z uprizoritvami igor nekoliko časa prekinilo, dokler se ne popravi centralna kurjava. Med tem časom pa so bo vršila rodno dramatična šola in sicer vsak torek in vsak petek. Začotek vselej točno ob 8. uri zvečer. Ti večeri bodo ob-eiiom tudi sestanki celega igralskega osobja, zato naj posečajo to šolo tudi vsi starejši igralci in igratke. Pri razdelitvi vlog se bo v prvi vrsti oziralo na one člane in članice, ki redno obiskujejo dramatično šolo. Tudi se bo takoj pričelo s študi-ranjem novih iger. Nadaljne odredbo izdajo dotični režiserji ustmeno. Razdelitev vlog je razvidna v bralni sobi Ljudskega odra in na oderski deski na hodniku. Dijaški vestnik. d Pravnik katoliškega dijaštva jo pred durmi. Vabimo vso kat. občinstvo Ljubljano, da sc njegovih prireditev sigurno udeleži. — Spored* 7. ob 8 zvečer igra »Polet« v Ljudskem domu. 8. ob pol 6. zjutraj v stolnici sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Ob pol 10. zborovanje v Ljudskem domu. Ob 8. zvečer telovadba in komerz v veliki dvorani Uniona. Pokažite vsi, da znate ceniti najmlajše — pa najidealnejše! — Pripr. odbor. porota. Ljubljana, 5. decembra 1922 ROPAR TONE ČUDEN PRED POROTO. Po enoletnem odmoru, katerega je povzročila dolgotrajna bolezen, je danes dvorni svetnik Ite,-cally vodil težko razpravo proti roparju Tonetu čudmi iz Dragomera pri Logarju. Zadeva sama je našim bralcem že znana, saj jo tovariše roparja Toneta Čudua 10. septembra 1920 ljubljanska porota sodila in obsodila Jožefa Skubica, Ivana Skubica in Ignacija Sojerja na 20 let težke ječe. Ivana Mazija pa na 15 let težke ječe. Mazi je nied tem ie umrl. 1'one Čuden se je moral zagovarjati zaradi sledečih zločinov: Rop nn Planinci. Skubiceva, Sojer, Mazi in brala čuden so odšli 15. februarja 1920 na Planinco z namenom, da oropajo Janeza Kavčiča. Oboroženi s puškami in r. revolverji so oblekli vojaške obleke. Ko so prišli do Kavčičeve hiše, so trkali in klicali: >Odprite! Orožniki smole S puškami so grozili domačim ljudem. Denarja in drugih reči so Kavčiču uropali r vrednosti 9366 kron. Na Skubicevem domu v Notranjih Goricah so si plen razdelili. 9 Trijo drzni ropi. Ker se' je roparski družbi pohod na Planinco tako posrečil, so odšli 5. marca 1920 na Brezje, kjer so razbijali iu kričali, da so srbska patrulja, ki bo pregledovalo, ker imnjo Tehovnikovi kontra-bant in tobak. Pri Tohovnikovih so nastavili Frančiški in Mariji Tehovntkovi karnbinki; pred hišo so tudi streljali, zahtevali so od nje 20.000 kron: odnesli so Tebovnikovi blaga v vrednosti 21.037 K 50 v. — Od Tohovnikovih so šli roparji v Zaklano k Brunarjevim, kjer so v hiši streljali, kakor da bi bili zdivjali. Ker v hiši niso ničesar našli, so odnesli le hleb kruha. — Nato so šli na Lesno Brdo, kjer so vdrli skozi okno v hišo Lončarjevih. Starega očeta, ki je ležal, sta dva zgrabila in zahtevaln denar od njega. Ko jo prišla hči Marija Velkavrb. jo jo precej zagrabil ropar iu zahtevat denar od nje. Roparji so kričali: »Boljševiki smole Velka-vrhovim so odnesli roparji gotovine in blaga v vrednosti 2661 K. V hiši so dvakrat ustrelili s puško. Med lem divjanjem so prihiteli sosedje, nakar so roparji streljali na nje. skozi okno, nato to zbežali skozi zadnja vrata v gozd. THiotapoc iu tat Roparja tone čuden in njegov brat Matij« sta po izvršenih ropih pobegnila v italijansko ozemlje. Matija čuden se jo zadrževal v Novem svotu pri Vipavi Tono Čudon je pa služil kot hlapec pri Francu Snjovcu v Podkraju. Tone Čuden je tako predrzen človek, da je nadaljeval v naši državi svoje zločine. Meseca marca letos je Ton* čuden kupil v naši državi svojemu gospodarju Francu Snjovcu pnr konj, katere so mu pa laški financarji zaplenili in jo moral Sajovie plačati še 4200 lir kazni in carine. Čez nekaj dni je pa Tone Čuden prignal svojemu gospodarju Sajovcu zopet par konj, katera sta bila 25. innrca 1922 Josipu Kavčniku v Drngomcru — ukradena, čuden je rekel, »la je kupil konja za 32.000 kron. Prigovarjal je Snjovcu toliko časa, da jo ta konja prodal v Gorici, nakar so karabinjerji končno Čudna aretirali in Izročili našim oblastem. Obtoženi čuden so je danes zagovarjal popolnoma hladnokrvno. Tajil nt, le olepšati jc hotel svojo zločine. Porotni ,senat ic stavil porotnikom 6 glavnih in 8 dodatnih, skupaj toraj 14 vprašani-Tričclrt na 8. zvečer ic dvorni svataik Rc-jjaI.Iv zaključil dokazovanj« Govorila sla nato državni prardnik dr. Otforeutz in Cudnov zagovornik dr. Konrad Vodušek. Dvorni svetnik Regallv se ie v svojem resumeju omejeval na konstataciio. da sta državni pravcinik in zagovornik ves položaj nainatančnejc opisala. Nato ie poliudno opisal razloček med tatvino in ronom. kateri ni nič drugega, kakor s silo izvedena tatvina in pojasnjeval vsebino stavljenih iim vprašani. Porotniki so vsa na nje stavljena vprašanja soglasno potrdili, nakar ie dvorni svetnik Regallv ob desetih zvečer razglasil sodbo, s katero ie bil Anton Čuden obsojen na 20 let težke in poostrene ieče. Zavarovalni in preiskovalni zapor se Čudna ni vštel, ker ie ušel po storjenih zločinih iz naše države, Turistika in šport. Smučarski odsek T. K. Skala poživlja vse svoje člane in članice, da se zanesljivo udeleže važnega sestanka in I. diskusij-skega večera, ki se vrši dne 9. t. ni., v soboto, ob 7. uri zvečer v hotelu :>Tivolte. Članstvo mora zanesljivo prinesti s seboj prijavnice za verificiranje. Članom so razdelijo smuči in določijo se smučarske vrste. Ker se bo predavalo o smučarski tehniki ter se s tem otvori v smislu programa teoretski tečaj, so poživljajo posebno vsi novinci, da se zanesljivo udeleže našega prvega smučarskega večera. Z ozirom, da so priprave za naše prireditve na Gorenjskem v polnem teku, moramo imeti naše smučarske vrsto v najkra šem času vestno na važne prireditve v letošnji sezoni pripravljeno. Hodni občni ubor S K. Iliri,|r v Ljubljani se vrši v torek dne 19. decembra t. I. ob 7. uri zvečer v dvorani .jug. nap. akad. dr. .-»Jadran«, Akademski dom, Tomauova ulica 3 (nasproti I. dr. gimnazije). Dnevni red: t. Letno poročijo. 2. Poročilo revizorjev o elanju ielnega zaključka. 3. Volitev odbora. 4 Sklepanje o odhorovih predlogih in o samostojnih predlogih f tonov. 5. Proračun. — V slučaju nesklepčnosti -e mora vršiti uro pozneje nov občni zbor, ki jc sklepčen ob vsaki udeležbi. Samostojni predlogi članov morajo biti upoalaui najmanj 8 dni pred občnim zborom kluba. Prosimo članstvo, da se občnega '/bora sigurno udeleži! Goriška podružnica S, P. D. vnbi svoje člane na redni občni zbor za leto 1022, ki so vrši 15. t. m. ob 20. t običajnim dnevnim redom v Narodni kavarni (aadnja soba). Odbor. Smučarski tefrij. JZSS priredi letos med oljema Rožičema svoj redni, dvanajst dni trajajoči smučarski tečaj za novince v Bohinjski Bistrici. Tečaj bo vodil načelnik smuškotehn. odseka JZSS g. R. Badjura. Prijave sprejema in dajo obenem brezplačno (znamko za odgovor pritožiti!) vsa tozadevna pojasnita ^Jugoslov. Zimskosportni Savez*, Ljubljana, Narodni dem, športna soba. TPR. S. K. Hevmes: Redni občni zbor se vrši dne 15. decembra ob pol osmih v gostilni pri Stepiču 7, običajnim sporedom. V slučaju, da občni zbbv ni sklepčen, se vrši pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Tajnik. Poizvedovanja. Našla se je pri koncertu dne i. decembra t. 1. v Unionu denarnica s srednjo vsoto denarja in ena volnena dekliška čepica. Dobi se pri Ivanu Frasu, Kongresni Irg št. 2, III. BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Felleriev klzafluid! Vi sc boste čudili! Do- TXT~ lll»l»——w— m— brodejen pri drgneniu celega telesa in kot ko- srnetikum za kožo, zobe in negovanje usti Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter nad 25 let priljubljen! Z omotom in poštnino 3 dvoi-n«te čili t Specialna steklenica 24 Din; 36 dvoj-natih ali 12 Specialnih steklenic 208 Din s 5 % doplačilom razpošilja: lekarnar EUGEN V. FEL-LER, STUB1CA DONJA. Elzatrg St. 134, Hrvatsko. Meteorologtčno poročilo. Ljubljana 30« m n. ui. »la. Cm, OpHlO* »ania Ua romate r v mm Tormo-mutor v O L'.Ilirom ditoreucm T O M »bo, vetroTi ft.l»U!u r mm 4./12. 21 h 7413 2 05 megla 5./12. 7 h 742-9 2 0-6 rnegia — 5./12 14 h 741-9 4-6 0-8 d. obl. Nosile zaradi nj ihovih velikifo prednosti Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 dinarje.) ŠPEDICIISKA PODIE iJA: lOrient« d. d., Sodna ulica 5, Tel 165 Ranzinger R., Cesla na juž. železu. 7—9. TRGOVINA Z 7.ELEZN1NO: Sušnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljana KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev jn krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Korn T., Poljanska ccsta štev. 8. KLOBUKE in TELO V. POTREBŠČINE: Ktmovar Ivan, Stari trg štev. 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo. PARNA PEKARNA: |ean Schreva "asi Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. STAVB. IN G AL ANT. KLEPARSTVO: l erenc Fuchs, Ljubljana, Mirje štev. 2 Za božično darilo in NOVO LETO je več novih modelov lično izdelanih sporlnih vozičkov za otroke poceni na razpolago. »TRIBUNA« tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kariovska cesta štev. 4. Blago za previdno dimu in druzegu pobi-št /a v veliKi izberi dalje različno platno in jute zatipstoike. sedlarje itd. priporoča tvrdka i. 8 B. Mera t Jjjff ,„ Naprodaj je velik lestenec 52-svečen, za plinovo, električno in ace-ilensko razsvetljavo, v popolnoma dobrem stanju Uporaben jc za velike dvorane, cerkve itd. — Vprašanja na: ZAGREB. Telefon 23—68. instalater, Kačičeva ulica št. 2-a, /cli v dopoldanskih urah primerne službe. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 3244. TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L, Mestni trg 15. IRGOV. Z ŽELEZN1NO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »Zlati lopati i, Valvo-zorjev trg štev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: j F. Fajdiga sin, Sv. Petra cctta štev. 17. Singerjev šivalni stroj originalni, skoraj nov, naprodaj. Naslov pri upravi lisia pod številko 5246. emojliramo in z ognjem ponikljamo v last. delavnicah in shranimo preko zime F. BATjEL, »TRIBUNA«, Ljubljana Kariovska cesta štev. 4. PRODAJA ■ Za lesno industrijo Ravnateljstvo nadbiskupskih dobara v ZAGREBU prodaja vino letnikov 1921 in 1922 v večjih iri manjših partijah. Reflektanli za to blago naj se izvolijo obrnili na gornje ravnateljstvo (Zagreb, Vlaška ulica šlev. /51. S^eže zelje, krompir, knjigovodja zmožen laščine, event. iracoščine, (kot namestnik šela) jarmista (gatrista) Vsi le prvovrstne, zanesljive in izkušene moči! VSTOP 1. januarja 1.1923. V ponudbah so staviti poboji! — Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod številko 5190. Visokošolec isčc s 1. januarjem STANOVAN1E S na drobno stilni Drva dostavljamo in ti e h e 1 o v 2;o-! REININGHAIS, SP. ŠIŠKA kupujem. _ Ponudbe prosim z označbo cene in količine na naslov n u (1 o m. lep, temen marmor, zelo poceni naprodaj. Naslov pri uprav lisla pod št. 5247. Novo hišo prodam ali zamenjam. — Nahaja se 15 minut od Ljubljane. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 5245. KUPIM dobro ohranjen pietilni stroj št. 8, Ponudbe na naslov: J. SOTELŠEK KAMNIKU. NOVAK, Zagreb, Maksimirska cesta štev. 64. — Telefon 20—60. svila, modni nakit, predpasniki, spounja krila • v Ljubljana, M stm trn štev. 19. Suho- prekajeno svinjsko meso vrsla po želji, 5 kg po 120,— Din, 5 kg Kdo naloži i. 400.000 D. na novo industrijsko podjetje? Vknjižba na prvo mesto proti visokim obrestim. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod -DOBRO NALOŽEN" 5251. biro za reklamacije pri železniški in carinski oblasti Teleion 18 % R- TOMIČ - BEOGRAD Brzojavi: TARIF, Beograd. Brzojavi: T ARIF, Beograd. Daje vsa pojasnila v železniški, parobrodski in carinski tarifi in vrši kalkulacijo za prevoz in carinjenje blaga. Vrši superrevizijo plačanih pristojbin po železniških in parobrodskih tovornih listih in carinskih deklaracijah in zahteva povračilo preveč plačanih pristojbin. Reklamira pri železniški, parobrodski in carinski oblasti nedostav-ljeno blago in obnavlja sodnim potom že izvršene reklamacije. Sprejema vsa posredovanja v železniških in carinskih vprašanjih pri pristojnih oblastih v Belgradu. Biro razpolaga s prvovrstnim strokovnim osobjem in izvršuje posle najzanesljiveje in po najsolidnejši ceni HRANO ali brez nje Naslov pri upravi SALAME 111- Din, franko pošta, raz- ->Slovenca« pod številko 5242. Hišnik išče mesta. Naslov pove uprava lisla pod St. 5229. Žagar (gaterist) s č e službe, event. prevzame no žagi žugarska dela (parna ali turbinska žaga). — Naslov pove upravo Slovenca« pod številko 5227. pošilja po povzetju JOSIP DUCHAČ, PAKRAC SLAVONIJA. Solicitatorja izurjenega v vseh poslih večje odvetniške pisarne z zmožnostjo, da samostojno obračunava, vodi ek-sekucije, koledar, evidenco Ltd., »udi vpokojenega sodn. uracl.iika, sprejme odvetniška pisarna v Ljubljani. - Ponudbe pod »Solicilator« št. 5216 na upravništvo lista. Za manjšo parno opekarno pri Ljubljani iščemo strojnika ki je vešč celotnega OPEKARSKEGA obralo. — Ponudbe pismeno ali ushne-no na OBRTNO KREDITNO ZADRUGO v Ljubljani, Pražakova ulico 3, pritličje. J Prostori a delavnico na novo urejeni, s c oddajo takoj v najem! Poizve sc v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesla 216, I. nadslropje. 5234 VSAKOVRSTNI VOZOVI »ZDRUŽENIH OBRTNIKOV, stalno v zalogi pri MARTIN MALI, sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah. — Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem lrgu (SI. Peterski most). — Sprejemajo se vozovi v popravilo in v zameno. 52JS Proda se štedilnik Ižc rabljen). Naslov sc izve v upravi »Slovmcor pod štev. 5210. *m K _ _ ruiiia Gospodarska banka d. d. v Ljubljani naznanja, da posluje od lecembra 1922 dalje v lastni palači ^ na Miklošičevi cesti št. 10 (vis a vis hotela ..Union") Telefonska številka je do nadaljnega samo 57. Tvdnifl konzorrii Simonin Odgovorni urednik Mihael MoSkerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna y Ljubljani.