Flanđmove izjave
o namenu svojega potovanja in o sovjetskem dumpingu
Moč lepega
V	časih suše je treba kopati globoke vodnjake, je rekel duhovit človek. Vsi hrepenimo po kulturi, ki naj bi nas prešinila docela, ki naj bi ne bila samo vrhnja obleka, ampak vsebina lepe duše in njen izraz obenem. Racionalizem prejšnjih pokolenj, ki so vodila našo usodo, pa nas je tako poplitvil, da se še danes, ko z vsemi silami skušamo najti sami sebe v svojem resničnem narodnem in krščanskem bistvu, na vsem našem prizadevanju pozna neka nesiguirnost, mrzlota in nejasnost. Treba je, da sc z vso dušo potopimo v krščansko kulturo, da sebe v njej preustvarimo in jo vsemu našemu narodu odkrijemo kot edini vir njegovega življenja.
Mi dolgo nismo vedeli, kaj je resnična kultura, ki smo jo zamenjavali z »izobrazbo« ali, kakor temu danes pravimo, »prosveto«. Ta prosvcta je proizvod razumarske eire, ko se je napolnjevala glava s povprečnim znanjem z vseh polj, ko se je ući'lo, poučevalo in dre-siralo, nič pa vzgajalo; ko je srce ostalo prazno, namesto globine pa gojila ošabnost napolinteligcnta. To pa prava izomika ni; omika goji dušo, krepi voljo, iztanjšuje vest in izoblikuje značaj. Ničesar ni imel narod in nima od napihnjene, a neznačajne inteligence; pač pa ga ohranjajo, krepe in dvigajo duše čistega srca in misli. To pa, kar take duše ustvarjajo, naj bo na političnem polju, v gospodarstvu in tehniki ali pa v duhovnih vedah in umetnosti, bo kakor Najsvetejše z oltarja sijalo po vsem slovenskem domu, bo vsakemu slovenskemu človeku, naj bo še tako neznaten, resnično v korist in bo narod vodilo višje in višje — dočim je mnogo, kar se (e naredilo dosedaj, bilo od danes do jutri, nas često ni dvigalo, ampak celo poourovelo ali pa je ostalo na površju, kar posebno velja o proizvodih lepih umetnosti. Če že govorimo o prosveti, potem je treba gojiti prosveto, ki ji bo središče lepota in svetost duše.
V	to smo poklicani posebno zato, ker smo izpovedovalci krščanskega, katoliškega gledanja življenja. Katoliki smo se vedno borili; poleg asceta je stal vedno borec; poleg ponižnega molivca v celici junak na areni javnega življenja. Danes velja borba v prvi vrsti, kakor pravi nek velik mož sodobnega katolicizma, za resnično katoliško kulturo proti barbarizmu na duhovnem in nravstvenem polju. To borbo pa moramo danes voje-vati le s pozitivnim ustvarjanjem v oblasti duha, bogateč naš narod, da bo veliko vedel in znal pa tudi veliko premogel kot narod poštenih in kremenitih mož, ki pri vsej praktičnosti v svojem vsakdanjem življenju ohranjajo požrtvovalen idealizem za svoje največje rodne in moralne dobrine, kakor drugi veliki narodi sveta. Noben narod se ne ohrani, če ima same premetene kramarje, izkušene kon-junkturiste in izvrstne plezalce po lestvi ka-ггјете, ampak vsakemu je treba veliko mož globoke vere v nadtvarne vrednote duha in srca.
V	tej vzgoji naroda igra danes morebiti najvažnejšo nalogo lepa kn;iga. Nobena stvar ne pridobi tako srca ko knjiga resničnega umetnika besede, ki ne prikazuje samo življenja, ampak ustvarja tudi lepo mišljenje; ki ne služi Astarti, ampak Madrni; iz kojega čiste umetnosti govori velik človek z vsem neugasljivim hrepenenjem za popolno resnico in dobroto. Hvalabogu imamo danes baš iz katoliške kulturne srede umetnike najvišje kvalitete: Claudela, Jammesa, Bernanosa, Si-grid Undsetovo, Hervviga, Le Fortovo, Bel-loca, Chestertona in nešteto drugih, da ne omenjamo velikanov katoliškega mišljenja iz minulega stoletja. Pa tudi sami imamo danes proizvode najčistejšega in najsilnejšega iskanja in izraza pa koprnenja po Najvišjem v vesoljstvu in v človeškem srcu, vredno, da se postavi v eno vrsto z najboljšim v slovstvu ostalega človeštva.
Mi smo vpliv in učinek lepe knjige doslej premalo cenili. Mojstrsko delo literature bolj vpliva ko pridiga in prodre tja, kamor beseda Iz ust voditelja in vzgojitelja duš ne seže. Zavedajmo se zato ogromne moči in pomena lepe knjige za oblikovanje človeške duše v krščansko lepoto. Morebiti bomo na tem polju in po tej poti dosegli še mnogo več nego «mo po drugih.
Belgrad, 16. okt. m. Francoski trgovinski minister g. Flandin, ki je prispel včeraj v Belgrad, je imel danes daljše razgovore z našimi oficijelnimi krogi. Ob 1 popoldne jo g. minister sprejel v francoskem poslaništvu predstavnike časopisja in jim v prisotnosti tukajšnjega francoskega poslanika g. Darda dal izjavo o namenu svojega potovanja po Evropi in posebej o svojem bivanju v Belgradu. Gosp. Flandin je izjavil:
»Predvsem vam moram noglasiti svoje veliko navdušenje nad Belgradom in njegovim razvojem. Prepričan sem, da sc bo vaša pre-stolica tudi v bodoče tako lepo razvijala, da bo v ponos Jugoslaviji. Pri svojem bivanju med vami sem imel predvsem daljše razgovore z zunanjim ministrom dr. Marinkovifein, s katerim se poznava žo iz Ženeve, razgovarjal sem se tudi s svojim kolegom, vašim trgovinskim ministrom g. Demetrovičcm, s katerim bova te razgovore še nadaljevala zvečer. Pri tej priliki sem govoril o vseh gospodarskih vprašanjih, ki interesirajo naši dve prijateljski državi, Francijo in Jugoslavijo. Popolnoma smo se sporazumeli v vseh točkah, ter ugotovili potrebo gospodarskega sodelovanja med obema državama. Ravno tako smo govorili o i vprašanjih, ki posebno zanimajo agrarne države v zvezi s konferencami v Sinaji in Varšavi in z ozirom na predstojceo konferenco agrarnih držav, ki se bo v kratkem vršila v Bukarešti. Razpravljali smo predvsem o sklepih gospodarske konference, ki se je vršila marca meseca v Ženevi. Ugotavljam, da ima Francija velik interes na tem, da se ta vprašanja rešijo, in da pride predvsem do popol-
nega sporazuma med državami na bližnjem Vzhodu. Mi želimo, du so sporazum ustvari v vseh vprašanjih in bo Francija premagala vse napore v tej smeri. To jc tudi naravno, ker je žc itak francoski zunanji minister g. Briand podal obširne smernice za gospodarsko sporazumevanje v Evropi, v svojem predlogu o evropski konfederaciji, to seveda v okviru Društva narodov. Namen mojega potovanja je bil, da nadzirani francosko atašeje pri francoskih poslaništvih in sem v to svrho obiskal že Prago in Budimpešto, sedaj pa sem prispel v Belgrad in odpotujem nato v Carigrad, Sofijo in Atene. Razume se, da sem to priliko izkoristil, da so na licu mesta poučim o vseh vprašanjih carinske, finančne, agrarne, industrijske, to jo splošno gospodarsko politike.«
Nato so mu časnikarji stavili nekatera vprašanja. Na vprašanje, ali bo prisostvoval konfercnci v Bukarešti kot oficijelni zastopnik francoske vlade, ali kot opazovalec, jc g. minister odgovoril:
»Niti eno, niti drugo, to jc v slučaju, da sc bom v Bukarešti nahajal ob priliki tc konference. Mojo potovanje in datum za potovanje je bil že davno prej določen, kakor je bila sklicana konferenca v Bukarešti.«
Na vprašanje, kakšno je njegovo mišljenje oziroma mišljenje francoske vlade o sovjetskem dumpingu, je odgovoril:
»Moje mišljenje in to je tudi mišljenje francosko vlade, jfe to, da jo potrebno podvzeti mere za zaščito domače industrijo in poljedelstva. šc pred mojim odhodom jc francoska vlada sprejela posebne odredbe, ki sc tičejo to zaščite in ki omejujejo uvoz blaga iz sovjet-
ske Rusije. Poudarjam pa, da ne gre morda za kakšno gospodarsko vojno proti sovjetski Rusiji, niti za kakšne izjemno korake. To jc samo v zvezi z našim sistemom, kjer prevladuje načelo svobodne trgovine, dočim jo v sovjetski Rusiji vse državen monopol. Ne moremo dopustiti, da v taki neenaki konkurenci naš poljedcicc, industrijalec in trgovcc trpi in bi moral prodajati svoje blago cencje. Taki ukrepi so povsem normalni v vseh državah, ki morajo ščititi svojo poljedcicc in industrijalec.«
Nato se jc g. minister Flandin ljubeznivo poslovil od zastopnikov časopisja. Zvečer je imel še daljše sestanke s trgovinskim ministrom g. Demetrovičcm, nakar jo zvečer odpotoval proti Bukarešti.
Banket na čast min. Flandintt
Belgrad 16. okt. AA. Minister za trgovino in industrijo je dal ob 8.30 na palubi ladje »Vojvoda Mišič« svečan banket na čast francoskemu trgovinskemu ministru Flandinu. Razen ministra, njegove gospe in spremstva ter francoskega poslanika na našem dvoru in osobja poslanstva bo banketu prisostvovalo 7. jugoslovanske strani več visokih osebnosti, med njimi zunanji minister g. Vo-jislav Marinkovič z gospo, opolnomočeni minister Konstantin Fotič, šef oddelka ministrstva zunanjih zadev Miroslav Jankovič, šef centralnega presbiroja Milan Marjanovič, več načelnikov ministrstev in naši delegati za konferenco v Bukarešti.
Agrarna konferenca v Bukarešto I * viadimb Gortan
Belgrad, 16. okt. AA. Nocoj ob 33 odpotirejo v Bukarešto na konferenco agrarnih držav, ki sc začne 18. t. m., kol delegati naše države načelnik ministrstva za kmetijstvo Vladimir Stojkovič, inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo Miroslav Pilja in šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Juraj Tomičič. Konferenca je nada-
■.icvanje prejšnjih konferenc agrarnih držav, Iti so se začele na inicijativo jugoslovanskega ministra za trgovino in industrijo g. Juraja Demetroviča. Delegati potujejo do Turn Sevcrina z ladjo »Vojvoda Mišič«, s katero potuje istočasno francoski zunanji minister Flandin s spremstvom.
Avstrija se pripravlja na volitve
Stranke kandidirajo mlade ljudi — Agitatorji iz inozemstva
Dunaj, 16. okt. z. Ker poteče 19. t. m. rok za vlaganje kandidatnih list, se vse stranke intenzivno bavijo s sestavljanjem. O tem se doznava samo to, da bodo stranke postavile kolikor mogoče nove in mlade ljudi za kandidate, starejši politiki se bodo umaknili. Kandidaturo je odklonil krščanski socialist Matejka, ravno tako tudi urednik »Ar-beiter Zeitung< Austerlitz. Največje težave pri sestavljanju liste pa ima dr. Schober, ker noče, da bi kandidirali profesionalni politiki, temveč hoče mlajše ljudi, znane intelektualce. On sam se ne bo spuščal v volivno borbo in ne bo sodeloval pri političnih zborovanjih. Ravno tako izjavljajo tudi
drugi politiki, da nočejo prevzeti vseh bremen na svoja pleča.
Bodoči teden je teden volilne borbe. K volilnim zborovanjem je povabljenih več uglednih političnih prvakov iz Nemčije, med njimi tudi predsednik državnega zbora Loebe, ki je hotel govoriti 26. oktobra na velikem zborovanju na Dunaju, kar l>a je policija zabranila. Govori se tudi, da pride več socialističnih prvakov iz Češkoslovaške, živahno agitacijo so razvili predvsem komunisti, ki trdijo, da bodo dobili na račun socialistov najmanj pet mandatov. Zdi se verjetno, da bo dr. Schober na Dunaju pridobil. V takem ugibanju se nestrpno pričakuje 9. november.
Danes je minulo leto, odkar je bil v Pulju m vojaškem strelišču po obsodbi j izrednega tribunala ustreljen Vladimir Gortan.
Gortanova dokazana krivda je bila v tem, da jc goreče ljubil Istro in njen narod. Svet je izvedel, česa je bil obdolžen, ni pa mogel izvedeti, da H je inkriminirani čin izvršil on, ker je bila razprava tajna. Po pravici vidi svet v njem žrtev, ki je padla za narodne kulturne pravice istrskih Slovanov.
Zalo se te žalostne obletnice spominjajo vsi Jugoslovani, Gortanovo ime pa je zapisno v naši zgodovini kot prvo v vrsti ostalih, ki so izgubili življenje za svoje brate. Italijanski narod se spominja te dni desetorice rodoljubov, ki so v Manlovi padli od avstrijskih Icrogelj, mi se spominjamo in se bomo spominjali Gorlana in tovarišev, ki so mu sledili v smrt za narodovo pravdo.
Slava in neminljiv spomin!
„Samo pot miru vodi do svobode"
Velik govor kanclerja Briininga — Pred glasovanjem za zaupnico
Briiningovemu kabinetu
Berlin, 16. okt. as. Po današnji tretji seji drž. zbornice, lahko ugotovimo, da se razvija delo parlamenta normalno. Odločitev bo sicer padla šele jutri ali pojutrišnjem, ko se bo glasovalo o predlogih za nezaupnico vladi, toda včeraj je bil že izvoljen zbornični predsednik in danes je kancler Briining prečital vladno deklaracijo brez motnje. Razprava o vladni deklaraciji se je preložila na jutri. Predlogi o spremembi dnevnega reda so bili danes z veliko večino odklonjeni.
Sejna dvorana in tribune so bile prenapolnjene in v predsedniški loži se je nahajal tudi japonski princ Takamatsura s svojo soprogo. Državni kancler Briining, ki je bil sprejet s strani komunistov s klicem: »Dol z diktatorjem lakote!«, je začel svoj govor z opisom težke gospodarske krize v Nemčiji in po vsem svetu. Izjavil je, da je predpogoj za rešitev vladnega programa, da ostanejo v veljavi zasilne odredbe, ki jih je izdal 26. julija državni predsednik. Te zasilne odredbe bodo omogočile uravnovesenje državnega proračuna in s tem izvedbo socialnih nalog. V preteklem letu je znašal defccit okoli ene milijarde. Novi davki se nikakor niso mogli uvesti. Radi tega si jc morala vlada od-pomoči s posojili, in sicer se je morala obrniti na inozemstvo, ker ni bilo mogoče dobiti doma de-nirja radi bega nemškega kapitala. Posebno podrobno se je pečal Briining s politiko cen. Rudarski minister je v pogajanjih, ki jih je začela vlada, že izjavil, da bodo cene od 1. decembra naprej padle za 6%. V zadevi agrarne krize je nemška vlada omejila uvoz inozemskih produktov v Nemčijo.
Zunanjepolitični uel njegovega govora je bil kratek. »Končni cilj nemške notranje in zunanje politike je, doseči zopet nacionalno svobodo,« je dejal Briining. »Pot za dosego nacionalne svobode jc ena edina in to pot miru. V pustolovsko politiko sc vlada nc more spuščati. Reparacijske dolžnosti
ne smejo biti povod, da med nemškim narodom pada nravstvena in nacionalna podlaga. Mednarodna banka za reparacijska plačila ima nalog, da v slučaju plačilnih težkoč določa protiukrepe. Žal, da inozemstvo še ni razumelo potrebe te določbe.«
Na koncu svojega govora se je Briining dotaknil razorožitvenega problema. Ne da se odrekati, da se pogoji versaillske pogodbe, ki govorijo Nemčiji v prid, ne izvršujejo. Prisiljeni razorožitvi Nemčije še ni sledila prostovoljna razorožitev drugih držav.
Pariz, 16. okt. AA. Po poročilu iz Berlina je bil nacionalist Grai izvoljen za tretjega podpredsednika parlamenta.
Demokratski listi se pohvalno izražajo o ponovni izvolitvi poslanca Loebeja za predsednika parlamenta, ki je zmagal nad svojim protikandidatom Schullzem. Ta zniaga je po mnenju demokratskih listov dokaz za to, da ne more biti govora o meščanski desničarski fronti, ki bi stala pod Hitlerjevo komando.
Pruska vtada dobila
150 članov indskega kongresa aretiranih
London, 16. okt. AA. Po nalogu indijskega podkralja so močni policijski oddelki zavzeli in konfiscirali palačo indijskega nacionalnega kongresa v Bombayu. Pri tej priliki jo bilo aretiranih 150 članov kongresa. Obtoženi bodo zaradi velcizdaje. V zvezi s tem dogodkom je bila proglašena obča stavka. Nacionalistično vodstvo je imenovalo novo člane kongresa.
Nov narodni praznih v Italiji
Rim, 16. okt. AA. Vlada je sprejeta zakonski načrt, ki se z njim proglaša 28. oktober za narodni praznik. 28. oktober je obletnica fašističnega pohoda na Rim. Istočasno se ukinja praznik 20. septembra, ki so z njim doslej proslavljali obletnico osvoboditve Rima leta 1870. Ta praznik Je ukinjen, ker je postal s podpisom lateranske pogodbe brez роп^гпа. Mesto 20. septembra bodo odslej praznovali 11. februar kot obletnico podpisa lateranske pogodbe.
zaupntco
Berlin, 16. okt. as. Z večino 35 glasov je bil danes predlog za nezaupnico pruski vladi pred pruskim deželnim zborom odklonjen. V zadnjih letih je bilo sicer mnogo sličnih predlogov odklonjenih, vendar pa je imelo današnje glasovanje večjo važnost radi tega, ker narodni socialisti zahtevajo po svojem velikem volivriem uspehu v državni zbor nove volitve na Pruskem, pri čemer jih podpirajo vse desničarske stranke, med njimi nemška ljudska stranka in pa gospodarska stranka. Vendar je ostala opozicija z 108 glasovi v manjšini proti 233 glasovom, s katerimi jc razpolagala vlada social. demokratov, centruma in demokratov.
Danes opozarjamo na:
Iz politike Evropa se postavlja v bran sovfetom
str. 2
Rom, politična kriza (Izv. dopis) str. 2 Otvoritev nemškega parlamenta (Izvi-
ren dopis) ........	str. 2
Iz domačega življenja
Strašen zločin nečloveškega sina	str. 3
Volitev ciganskega kneza . . .	str. 4
Iz kulture Premijera dr. Doroikove ^Jute«	v Mariboru ...... . ...	str. 7
I/ gospodarstva
Izvoz iz Slovenske krajine . .	str. 7
i , » Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Evropa se hoče hraniti
Francija začela organizirati obrambno fronto proti sovjetom — Isto mišljenje
od Baltika do Črnega morja
Paril, 16. okt. fr. V socialistični stranki se je stavil predlog, da naj stranica interpelira ministrskega predsednika o pomenu potovanja ministra Flandina po vsej Evropi ter da se mu stavi konkretno vprašanje, če je res namera francoske vlade, da se postavi na čelo gospodarske organizacije, ki bi bila naperjena proti sovjetski Rusiji. V socialističnih krogih vlada veliko ogorčenje vsled te nove usmeritve francoske politike. Socalisti poudarjajo, da je Francija gospodarsko tako ustrojena, da itak ne pride v poštev kot večji konzuinent za inozemsko poljedelstvo in se zato lahko desinteresira na gospodarski krizi Vzhodne Evrope. Socialistično in komunistično časopisje besni od jeze, ter predbaciva vladi, da se je postavila v službo velikih lmezov in belih gardistov. Vaillant-Courtier (komunist) piše v >La Vie Ouvriere«, da francoska vlada samo navidezno dela za svoje politično zaveznike v srednji Evropi, medtem ko ji je le na tem, da reši svoje kapitaliste pred rusko konkurenco. Pietri razmo-triva v -L,Humanite< isti problem ter pristavlja, da ima Flandin samo namen izrabiti sedanjo revščino srednjeevropskih držav v korist francoskih veleindustrijcev, ki bi radi na cenen način zavzeli srednjeevropski trg pod zastavo protiboljševiške borbe. Fracnija ne more konsumirati poljedelskih pridelkov teh držav, ker sama za svojo potrebo dosti proizvaja.
Socialistična ofenziva je spregledna. Poljedelske d rito ve vedo, kaj pomeni za njihov obstoj seda-
Romunska politična kriza
B u k a r e š t, 14. oktobra.
Dne 10. t. m. je sestavil Mironescu novo romunsko vlado Izjavil je takoj dopisnikom romunskih listov, da jo je treba snuitrati samo kot nadaljevanje in zamenjavo prejšnjega kabineta. To je res, in nihče ni dvomil, da bo vsaj v najbližji bodočnosti vodila romunsko politiko samo nacionalna kmečka stranka. V tem ozira bi se prav malo spremenilo, če bi stal na čelu vlade namesto Mironescu-ja Mihalake ali katerikoli drugi strankin voditelj. A rešitev ministrske krize še ne pomeni rešitve ene splošne politične krize, v znamenju katere se mukoma razvija romunsko politično življenje.
Odkar je zasedel novi kralj prestol, so kljub uradnim ugovorom stalno poročali listi o koncu Ma-niujeve vlade. Njena ostavka res ni nikogar utegnila presenetiti. Dežela bo potrebovala dolga leta napornega dela, da bi se otresla vseh napot iz preteklosti. Kmečka stranka ni mogla storiti čudežev, in tako je moralo nastopiti splošno razočaranje. Kljub vsemu še tako resnemu prizadevanju ni bil Maniu v stanu pomiriti duhove ter končati denarne ozir. gospodarske neprilike. Zato je pričel mladi kralj takoj po povratku v domovino poskušati ustvariti novo koalicijsko vlado v znamenju narodnega edinstva. A osebno in strankarsko sovraštvo je preprečilo vse njegove načrte. Nacionalna kmečka stranka, kateri pripada pretežna večina državnih *T>oslanrev, za nobeno ceno ni hotela žrtvovati svojega političnega vpliva. Seveda bi lahko krona razpustila parlament pa razpisala nove volitve, ki bi morebiti utegnile izboljšati stališče sedanje opozicije. Vendar ni hotel kralj iz umljivih vzrokov pričeti svoje vlade s slično odredbo. Oziral se je na ugled države v inozemstvu in tudi upošteval ono priljubljenost, ki jo uživa Maniu, voditelj nacionalne stranke, na Transilvanskem. Nikakor ni kazalo vnovič poostriti komaj ublaženo razmerje med starimi in novimi pokrajinami. Maniujeva vlada je ostala na krmilu. Med tem so dobile notranje politične razmere naravnost preteč značaj.
Dokler so vodili romunsko politiko državniki iz hiše Bratianu. ni kazala posebnega navdušenja za izdatno pomoč inozemskega kapitala. Nacionalno kmečka stranka je zavzela v tem vprašanju nasprotno stališče. Toda sklepanje zunanjih posojil je naletelo na resne zapreke. Slednje so celo obrodile kmečka gibanja, protižidovske izgrede. Nezadovoljstvo na kmetih je naravna posledica splošnega ob-ubožanja vsled nazadovanja cen poljskih pridelkov. V ostalem pa so poostrile položaj spletke pri volitvah po Maniuju premaganih političnih nasprotnikov. pred vsem liberalcev, ki so se ponižali do demagoškega hujskanja, da bi otežkočili stališče vlade. Nacionalno nestrpni, kratkovidni politiki desničarskega tabora so tudi pohiteli, da ribarijo v kalni vodi. Na Romunskem je zavladala ostra napetost, ki je onemogočila mirno finančno-gospodar-sko politiko.
Naposled so otežkočili itak mučni položaj kabineta načelni spori med njegovimi člani: kmečko (Mihalakejevo) in nacionalno (transilvansko Maniu-jevo) stranko. Nacionalno kmečki politiki so bili složni, dokler so v vrstah opozicije napadali ob-sovražene zastopnike stare Romunske. A čim so zmagali, so nastali med njimi nepremostljivi spori, ker se nikakor ne krijejo kmečke koristi z onimi transilvanskih nacionalistov. Ta notranja razdvojenost v vladi je ovirala izvajanje nujno potrebnih relorm in postala neposredni vzrok ministrske krize. Med krono in ministrskim predsednikom je izbruhnil načelni nesporazum. Nista se mogla zedi-niti v vprašanju o načinih pobijanja nacionalne nestrpnosti in sredstvih za olajšanje težkega kmečkega položaja.
Naposled je poklical kralj iz Pariza v Bukarešto Titulescuja, In kakor vedno je pomenil prihod tega najbolj spretnega ter previdnega romunskega diplomata razgovor o možnosti nadstrankar-ske vlade. Toda ta pogajanja so vnovič ostala brez uspeha. Vladajoča nacionalna kmečka stranka ne mara dali oblasti iz rok, opozicija pa ne kaže nobenega veselja do postranske, podrejene vloge v okviru koncentracijske vlade. Tudi pod Mironeseu-jem je ostal politični položaj v bistvu nespremenjen. A vprašanje je, Kako dolgo bo mogla nova vlada kljubovati notranjim neprilikam. Če bo izkazala isto neodločnost kakor dosedanja Maniujeva, se bo ležko uveljavila. Težavne romunske razmere kričijo po jako odločni in avtoritativni oblasti.
Maniu odpotuje v inozemstvo
Bukarešta, 16. okt. p. Bivši predsednik vlade Maniu je bil v oprostilni avdienci pri kralju, nato je odpotoval na svoje posestvo, v nedeljo prisostvuje 10 letnici univerze v Cluju. v ponedeljek pa od-potuje na Dunaj v sanatorij. Se to leto bo posetil na svojem potovanju Pariz, Berlin, Prago, Varšavo in Belgrad. V političnih krogih se trdi, da se bodo na kraljevo željo zvišale plače častnikom za 30%.
Dunajska vremenska napoved. Pretežno fc&no, topleje. Južni vetrovi pojenjajo.
nja ruska trgovinska politika. Sovjeti izrubljajo
doma svoje delavce s prisilnim delom zato, da morejo vreči v Evropo kolikor mogoče cene pridelke. Te države imajo pravico, da ee branijo, osobito da branijo svoj kmetski slan. Inicijativa Francije, ki je prav za prav neinteresirana, je zatorej velikodušna in odgovarja njenim tradicijam, ker se je vsikdar zavzela za slabejše narode. Zato prevladuje mnenje, da vladi ne bo težko odgovoriti na socialistične očitke, posebno sedaj ne, ko bo minister Flandin lahko poročal, kako navdušeno je povsod bila sprejeta njegova ideja.
V finančnih krogih se govori, da je nedavna ponudba, ki jo je stavila neka francoska skupina Jugoslaviji, in ki tiče železnic, v zvezi s Flandino-vim potovanjem po Evropi, ter da bi dovolitev industrijskih kreditov v zameno nakupa industrijskih pridelkov bila ena naloga organizacije, katero si je francoski trgovinski minister zamislil.
Praga, 16. okt. d. Praški listi ne kažejo prevelikega navdušenja za organizacijo protisovjetske fronte, kakor imenujejo akcijo, ki jo vodi francoski trgovinski minister M. Flandin. Češki listi, ki tolmačijo mnenje induslrijcev in gospodarstvenikov, naglašajo, da je Češkoslovaška tudi industrijska država, ki že ima svoj stalen trg v centralni Evropi in na Balkanu in ki ga mora braniti. Če bi Flandi-nova protisovjetska fronta res hotela postati koristna, jx>tem bi se morale industrijske države med seboj dogovoriti glede trga, in sicer tako, da bi
Češkoslovaška preveč ne trpela. Po informacijah,
ki jih je mogoče dobiti v okolici trgovinskega ministra izgleda, da se Češkosh>v«&ttj>	bolj ua-giblje načrtu jugoslovansko - romunske carinske zveze, ki je bila sklenjena na konferenci v Sinuji, ker v tem slučaju bi si zasigurala stanoviten trg za svojo industrijo, medtem ko bi v širši organizaciji morala računati s francosko in nemško konkurenco. To so bili razlogi za izjavo, ki jo je podal dr. Beneš v svojem včerajšnjem ekspozeu, in ki podčrtava jasno, da se ČSR približuje sinajskim idejam.
Bukarešta, 16. okt. d. Politiki z veliko nervoz-nostjo pričakujejo prihoda francoskega trgovinskega ministra Flandina, ki se nahaja sedaj v Belgradu in ki bo poselil tudi Romunijo. Oficijozna »La Rou-manie« naglasa važnost tega poseta za romunsko gospodarstvo, ki dolgo ne more več vzdržati. Nekateri listi namigavajo, da bo morda potrebno preveč časa za uresničenje zamisli francoskega ministra, ki je lepa, a ki bo zadela na veliko težkoč. Zato bi bilo vseeno potrebno, da se izpelje jugoslovansko-romunska carinska zveza kot predhodnica one velike zvez,e, ki jo organizira francoska vlada.
Moskva, 16. okt. (Izv.) »Izvestja« posvečajo veliko pozornost delovanju, ki ga je razvil Flandin v imenu francoske vlade. Sedaj bo francoska težka Industrija, tako se izražajo, lahko pod palriotično pretvezo in s strašilom sovjetske revolucije podjarmila tudi gospodarsko one zemlje, katere že obvlada politično.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 16, oktobra. AA. Danes popoldne je
bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom generala Petra Živkoviča, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve v stanovanju gospoda predsednika v Topčiderju. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri z izjemo g. Juraja De-metroviča, ministra za trgovino in industrijo, ki je bil na konferenci s francoskim ministrom za trgovino Flandinom. Seja je bila otvorjena ob 17 in je trajala do 20.30. Gg. ministri, so podali poročila o razmerah in potrebah v krajih, ki so jih bili pravkar prepotovali. G. predsednik ministrskega sveta je sporočil nalog Nj. Vel. kralja, naj se po zaslišanju poročil posameznih ministrov sprejmejo nujni in potrebni sklepi. Po podanih poročilih je ministrski svet sklenil tole:
Naj minister za gozde in rudnike pripravi revizijo novega zakona o gozdovih, zakaj ugotovilo se je, da novi gozdni zakon ne odgovarja specijalnim pravnim in gozdno-poljedelskim razmeram v posameznih krajih. Do sprejetja revidiranega gozdnega zakona bo minister za gozdove in rudnike izdal takoj zakon, ki se z njim razveljavlja dolo'ba čl. 33. novega gozdnega zakona (o kozji reji) in uveljavljajo prejšnje določbe m
Krvavi izgredi v
У boju s stavkajočimi kovinarji so bili težko ranjeni 3 policisti
Položaj zelo resen
Berlin, 16. okt. as. Stavka berlinskih kovinskih delavcev se je danes dopoldne pričela s težkimi krvavimi izgredi. Ko se je v Kosslinski ulici stvoril velik sprevod stavkujočlh delavcev, ki jih je hotelo spremiti nekoliko policijskih uradnikov, so fih dclavci zssramovali. Proti policiji ie padel dež kamenja. Policisti so bili primorani dati v zrak strašilne salve. KSsslinska ulica fe v onem okraju v severnem Berlinu, kjer fe 1. maja lanskega leta prišlo do krvavega spopada med delavci in policijo. Po današnjih dogodkih je Koss-linska ulica nudila isto žalostno sliko kakor tedaj. Bila je pravo bojno pozorišče. Ko je policija skn-
Baldtvin za zaščitno carino
Gospodarstvo imperija naj se iako preuredi, da bo samemu
sebi zadostilo
vse naredbe, ki so veljale do novega zakona. Minister za gozdove in rudnike bo takoj odredil, naj j se vzpostavi v krajih, kjer je prebivalstvo uživalo | pravico drvarjenja (servitute), prvotno stanje in uvede praksa, ki je veljala pred uzakonitvijo zakona o gozdovih z dne l'>. decembra 1929.
Ravno tako bo minister za gozdove in rudnike odložil iztirjavo gozdnih kazni in odškodnin, ki so bile izrečene na osnovi zakona z dne 19. decembra 1929. Z novim revidiranim zakonom bo rešeno tudi vprašanje teh kazni in odškodnin. Z j nadaljnjo naredbo ministra za gozdove bo znižana taksa za pašo na polovico dosedanjega predpisa.
V zvezi s pritožbami proti predpisu davkov in proti davčnim organom je bilo ministru financ naloženo, nai prouči in naj predlaga ukrepe, ki bi se ž njimi mogle nepravilnosti odstraniti, v nerodvitnih kraiih pa po potrebi tudi znižati in-olajšati. V krajih, kjer so dolžni zaostanki dohodni »г in imovinskega davka, bo dovolieno odolačilo dolga v petih letih in po predloženih pritožbah.
Sklepi o ostalih vprašanjih bodo storleni na prihodnjih seiah ministrskega sveta v smislu poročil pristojnih ministrov.
Sala z gumijevkami razgnati množico, ie padlo proti njej iz sosednjih hiš nekoliko strelov. Nato je policija prav tako ostro odgovorila. Iz sosednjih hiš pa dež kamenja In raznih predmetov na policijo kar ni prenehal. Trije policisti so bili težko ranjeni. Poskus, vdreti v hiše, se policiji ni posrečil, ker so bila vsa vrata dobro zadelana. Da bi preprečila nadalnje krvoprelitje. se je nato policija umaknila iz Kosslinske ulice, zaprla pa je vse dohode v njo in ni nikomur dovolila prehoda, preden ga ni preiskala radi orožja. Ob 11 ponoči je položaj ie zelo grozeč.
London, 16. okt. AA. Konservativni voditelj Baldwin je poslal predsedniku organizacije konservativne stranke pismo, v katerem pojasnjuje program, ki ga bodo predložili konservativci svojim volivcem pri prihodnjih splošnih volitvah.
Ta program vsebuje tole: slrogo varčnost, znižanje davkov, reformo zavarovanja proti brezposelnosti, zaščitni sislem za domače industrijske proizvode proti inozemski konkurenci s takojšnjo uvedbo zaščitnih carin, preprečenje dumpinga s strani inozemstva, zagotovitev primernih cen žita angleških poljedelcev, organizacijo imperijalnega in angleškega žitnega Irga in skupno akcijo z dominijoni za gospodarsko enotnost britskega imperija.
Glede zaščitnih carin Baldvvin naglaša, da bi
koristile angleški industriji, omilile brezposelnost in ojačile zaupanje delodajalcev in delavcev v gospodarsko enotnost imperija.
Baldvvin meni nadalje, da je nujno potrebna takojšnja in odločilna akcija in da ne predlaga več ljudskega glasovanja ali pa druge volitve. Nato govori Baldvvin v pismu o predlogu, naj se uporablja domače žito za angleški kruh in preskrbi angleškemu farmerju primeren trg za njegovo žito in naglaša, da bi ta sistem v polni meri dosegel lo, česar ne bi popolnoma dosegle zaščitne carine na rusko ali inozemsko žito. Tako bi se rešilo to vprašanje rednim trgovskim potom in bi odpadla potreba po ustanovitvi uvoznih svetov za nakupe, katerim se konservativci odločno protivijo.
Nepričakovan zagovornik nemških zahtev
Pariz, 16, okt. V radikalnem listu »Victoire« izjavlja Gustav Hevre, da je edina mo'nost, da se prepreči nova vojna, revizija versaillske mirovne pogodbe. Zahteva, da mora Franci a: 1. črtati re-paracijske dolgove, 2. odreči se plebiscitu v saar-skem ozemlju, 3. vrniti Nemči:i francoske mandate v Togu in Kamerunu, 4. revidirati nemške vojne statute, 5. pustiti Nemčiji svobodno oboroževane, 6. intervenirati, da se Poljska odreče koido-ju in 7, doseči garancijo Francije in Nemčije za mir v Evropi.
Volivna agitacija z revolverji
Varšava, 16. okt. as. Zaradi včerajšnjega spopada med Pilsndskijevimi pristaši in socialisti eo so danes maščevali ti na ta način, da so napadli vladne uradnike z revolverji. Štiri osebe so mrtve, dve pa težko ranjeni.
Varšava, 16. okt. as. Nekateri narodni poslanci opozicije, ki so bili aretirani dozdevno zaradi atentata na Pilsudekega, eo bili oproščeni.
Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno. Zmerno hladno. Še precej stalno,
Proces proti Slovencem decembra
Trst, 16. oktobra, u. Današnji »Piccolo« poroča iz Rima, da se bo pričel meseca decembra proces pred izrednim državnim sodiščem proti 57 Slovencem, od katerih jih je 27 pobegnilo čez mejo in bodo sojeni in contumaclam.
Iz „Službenih novin"
Belgrad, 16. okt. m. Današnje »Službene no-vine« objavljajo: Za knjigovodstvo pri banski upravi v Banja luki je napredoval Ludvik Kranjc. V naše državljanstvo je sprejeta dr. Wichtinghau-sen Vasda, ki je že prisegla. Za asistenta na histološkem institutu unive ze v Ljublinni je imenovan dr. Hubert Pehani v 9-1., prej suplent na gimnaziji v Ptuju.
Švedski konzul v Zagrebu
Ljubljana. 16. okt. AA. Švedski konzulat v Zagrebu razglaša, do je prevzel posle častnega konzula g- dr. Vrbanič Milan.
Uradni prostori se nahajajo v 11!ci štev. 25, uradne ure za slranke so od 9—12 in od 16—18, ruzcu nedelje in praznikov,
Otvoritev nemškega parlamenta
Berlin, 13. oktobra 1930.
Časnikarske agencije so vas že obvestile o okolnostih, s katerimi je bil združen prvi sestanek novega nemškega zbora. Suha poročila, ki se navadno omejijo le na najbolj izrazita dejstvu, ne morejo podati pravilne slike. Iako je zame otvoritev parlamenta bila nekaj nadvse humorističnega in redkokdaj sem videl nemške poslance, da bi se bili toliko presmejali kot pa danes popoldne.
Ze svečan prihod predstavnikov naroda je nu. dil pestro sliko. Veliko novincev, ki so napenjali prsi in le tu in tam vrgli kak pokroviteljski pogled nad glavami postopačev, ki so se zbirali pred drž. zborom. Stari veterani političnega življenja prihajajo, kot bi šli v gostilno. Nonšalantno so se pomikali po stopnicah, kot da bi prezirali to demokratično ustanovo, ki se imenuje parlament. Vmes veliko gladko obritih obrazov s štirioglatimi plečeti, trdimi nepremičnimi vratovi, na katerih sedijo okrogle, obrite glave, njihov korak je trd, natančno izračunan. To so bivši oficirji, ki so prešli v politiko. Tu pa tam priteče malomeščansko oblečen zastopnik suverenega naroda s trebušasto aktovko pod pazduho: gotovo kak tajnik stranke ali kak priden delavec, kateremu je politika kruh zemlje in mana z nebes ob enem. Bivši ministri ob spremstvu svojih tajnikov srepo gledajo pred se v nemirnem pričakovanju neurja. Izza vogalov parlamenta gledajo čepice šupojev (stražnikov), katerih je neobičajno mnogo in ki so danes nenavadno sta-siti in mišičasti.
Frick in Goebels j>ridcta na čelu svoje v kom-panijo formirane grupe, koje komisni čevlji udarjajo enakomerno in jekleno-suho po mokrem tro toarju.
V dvorani vlada svinčeno ozračje. Poslanci so vsak za svojim pultom, ta obrača kup papirjev, oni si ogledava kraj svoje bodoče slave, tretji dremlje med dvemi pestmi. Hitlerijancev še ni. Ali se bodo sploh udp'*žili? Na predsedniški tribuni sedi 83 letni Herold, centrumaš, »oče« parlamenta. Njegova impozantna brada, katero mu je prej veter položil na obe rameni, je sedaj spodobno ležala tja po mizi. Za njim vrsta črnih svečnikov — v frak oblečenih uradnikov zbornice, pred njim na ministrski klopi Briining, mladi Treviranus, Curtius v brezhibni diplomatični pozi, Stegervvald z glavo na dlani. Klopi se vedno bolj polnijo. Po galerijah vise celi grozdi raznovrstnih ljudi, lože so dekorirane z damami v veliki večerni toaleti z golimi rokami in z blestečimi dragulji. Preko zbornice veje šu-šotanje, le tu pa tam ga prelomi bas kakega novega poslanca, ki se še ni navadil na harmonijo, ki vlada v zboru ljudskih predstavnikov. Takoj se obrnejo proti njemu temni pogledi, da mora kloniti glavo v sramoti. Hitlerijancev še vedno ni!
Zbornična ura bije 3, svečano in zvočno, po hodnikih zažvenketajo električni zvončki, poslanci se zravnajo, novinarji sežejo jx> svinčnikih, magnezij prasketa, ministri se dvigajo s svečanimi obrazi, izza predsednikove mize pa se dviga, dviga velikanska, dolga, bela brada, ki vrže tja po zbornici otroško-mili glas: Gospodje!
Oledališka predstava se lahko začne. ''
Predsednik nadaljuje s pozdravnim govorom, katerega nihče ne razume, kateremu vsakdo ploska. Tedaj pa se odprejo vrata in Goebels in Frick pri-peljeta svojo kompanijo rjavosrajčnikov z všitimi kaveljskimi križci, kratkimi hlačami in meči ovitimi v sive omotanke. Hitlerijanci zasedejo najskrajnejšo desnico, Goebels in Frick v prvi klopi. Goebels si je dal porezali svoje majhne brkice, njegov obraz je od zadnjič bolj shujšan, njegove oči so še bolj zlezle v velikansko glavo. Ko velika brada na predsedniškem prestolu pokliče prvega Hitlerijanca, tedaj se obrne Frick po svoji četi, ki vstane kot blisk, dvigne desno roko in zavpije: Heil Hitler! Potem zopet bliskovito sede. Pri vsakem svojem poslancu se ista scena ponovi. Razumljivo je, da je smeh, ki se je takoj od spočetka slišal od komunističnih klopi, pridobival proti sredini, postajal vedno močnejši, se najx>sled razvil v krohot, iz katerega se jc slišal globoki ha-ha-ha vvestfalskega orjaka Stras-serja. Naposled se je pridružila smehu še galerija in hihitanje dam. Brada je vihtela zbornični zvonec zaman.
Toda položaj se je polagoma spremenil. Ko je brada poklicala poslanca Heine-ja, so zatulili komunisti: ubijalec! To je bil začetek orgij. Potem je vsak hitlerijanski poslanec sprejel od strani komunistov svoj priimek, na katerega je Frick odgovarjal in ob katerem se je ostala zbornica od srca smejala. Goebels je bil pozdravljen z: nieder, nie-der, in on je takoj tudi vbogal. Moldenhauer je moral poslušati, da sprejema 30.000 mark (420.000 Din) ministrske penzije. Proti koncu seje so se začele klopi prazniti in hitlerijanci in komunisti so se začeli pomikati proti sredini na veliko jezo brade, ki je neprestano zvonila. Frick hoče govoriti, par krepkih komunističnih rok ga posadi nazaj v klop. Dvorana se še smeji.
Pričakovali smo pravcatega boja, tako razdraženi so bili desničarje in levičarji, rdeče srajce in rjave srajce. Naposled se je brada odločila v velikanskem tumulfu odgoditi sejo, da prepreči pretep.
Poslanci so se potem porazgubili po mesta, kjer je že divjala tolpa hitlerijancev, katero so preganjali socialisti in komunisti. Šupoji so vendai prišli do svojega posla. Otvoritev parlamenta j« bila duhovito inscenirana humoreska; če pa to ni bila, potem pa je brez dvoma ena sramofa za nemško demokracijo, katero je do sedaj spoštoval ves kulturni svet.
Ugrabitelj finskega predsedn'ka prijet
Stockliolm, 16. okt. as. Finski policiji se je posrečilo aretirali ugrabitelja bivšega finskega predsednika Stahlberga in njegove soproge. Glavni lmvec je prejšnji kaplar in sedanji šofer Janne-JBno. Istolako sta bila aretirana njegova sokrivca.
f Štefan Krhne
Snoči ob 8 je umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani g. Štefan Kihne, računski uradnik pri finančnem ravnateljstvu. Pred dvema dnevoma je šel iskat zdravja v bolnišnico, pa je podlegel kratki, a mučni bolezni. Naj v miru počiva! Preostalim naše 1 iskreno sožaljel