IS4*i Ätflß7rmiizaa At«vilkss stane I kr© no. N« pbmerae uaročbe bio: pošujatvt dentrjs «• me moremo ozirati. "Naročnlki n«j poSiljajo naročnino po poStni nakaznici. Reldsmacije tlede lista so poštsiine proste. Ne« Srtnklrani dopi&l se ne sprejemajo. N« dopise brez podpisa se n-e ozlra. UrödnlAtvo In upravnl&tvo tie nahafa v Zveznl t{$k;in:[ v Celju. 8tro*amajefjeva uStca At. &. Oglasi « raiunajo po porabljenem praatoiu ki «ices: ta n&vadne oglasc po ÄO « oc 1 /n«, i* posiana, na- ¦uanilfi obtnih iborov, naznanila 9 «mrtl, xahv*le ltd. K I'20 ad 1 mm M rekUmne notice med tekstont S ft od vrste, M«li oglaai (na^cČ 4 vrste) Ml ft. Pri veCkr*tnih obtavah poptut »okopial M ne vraČAJo. tetdon it S». IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA ?- - G3G3G3 ODGOVGRNI UREDNIK VEK08LAV 8PINDLER, Vsem naročnikom, sotrud- nikom, inserentom in prija- teljem ,Nove Dobe1 voščimo veselo boücne jrazniie! UrsdnistvoinupravnistvoNOYEDOBE. DR. V. KUKOVrX: Iz ustavotvorne skup- ščine. Velko vzneniirjenje sc je polotilo dr. Koroščeve stranke. Ka.i vsc se mora go*. dti v notranjost: iste, da so ztmaiij po- jav.; notranjega ž.vljcnja toüko presenet- IjT.vi! N:kdo ne bode trd 1, da J2 pot. po Kateiii stranka l.od, ravna pot, ampak jasno je, da.se iomi z močjo strankc njen program. Beg poslancev te stranke z sjuipščne, tLg pred prisego, ki je vci- skega zv/ra. ne more b't; utemcljcn v posloviiiku. Ne more se rec;. da je vzrok ; strah pred razvojem inlade s Ie jugoslo- \ vansfcega naroduoga ed nstva. Ne more ! se reč-, da je vzrok kralj. Zato mora bit; krfv — posiovn k. Vinogo se da s politic- \ no spretnostjo doscči, kolo časa se pa ne da nazaj zasukat1. Tcga bodo sc zavedi: kmalii tud; jugoslovan.-jk. klerikale!. TuiY v nns' sose.se n nn. Mrvatskem je nemrni dull S'epana Rad-öa zmotl mnoz'ce n hrvatskr kmečk: zastopn'kl so do-slcj §e izven skupSč:ne, v katero so ; sc di)Y zvol t.'. Zaupam pa v zdravo dn- ; šo hrvatskega kmeta, da bode našcl v bližnj dob: pravo pot. Tolko je danes rodn'Ji i!Ci)r'jateljev, U; so hotel' v?led ; Rad'cevcga pustolovstva skat kor'st iz j naše narodoe ncsrcče. Kad'covske r;c- ! varnost: danes vcč n". Plačio zapeljiv- ; cern iiaroda pa vie sine izostafi. To mo- ramo zaht.Qvati b?.§ mi Sloveno", ki sum moral' plazas račun rad Cevsk h pusto- : lOVŠČVil. i Tud! inediiarodir boljsev'zem je . smairal, da itiu je'jar, zetve v Jugoslav- i j. Porabl je nerazpoloženje po prav:el ! ;n nepravx! nczadovolin:h, da je mogel • v flašo skupščiMo pr'f kot trctja najmoc*- nejša" stranka. Kakor so pa koimm'sf. i.rdno odločeni zngospodovat! na razva- i Knah države, t;*ko neimiorno bodo znali : pn'jatelj' države branrt slo tud' pred \ lein nepiijateüem. Rane naše dnižbeleč-i- \ li bonuo po svoj h močeb sanv. Komiin.1- I stotn, k' so pobesiil; /, le.uabicga popr:s- ¦ ea sVupšonskega, da se posluž jo pred- \ p-rav c Ijudsk h zastopn:kov drujije, sle- j dfjfi bodemo s pazn»m očcsom. Iziienad:Ii sonas in gotovo tudi svo- je vollee tud: samostojiV: knieck. poslan- o".-V easu, ko -»e imaio zgrad;t; ternelji države, pri ecinur liocejo sodelovaf tud'i samoslojii' kmeek posiauc , odreka se ta stranka predsedstvu v skupščin: ,in za- stopstvu v mocn1: vladi države. Odreka sj skupnosti z inesčansk m' Mnittiji, Jz^ javlja po vzgled-i soc'jalstoy - - da je razredna stranka. A'iesto Slovenca kot podi^redsedn'ka skupš'č;ne odb'.ja 'n pr nekdaj i vsemogocna raJ.'kalna sfranko je mora- j h\ priznaf', da brez sloge z demokrnt ne '¦ irre. In dowleviio odtn.'cir muslniaiisk; | Jugoslovan. so stoi>li! na plan, da so(»e-. li'jejo ])\i rvorb' viad!ne vecne, z katere j j so se 'zločT Korošiiiiv liudje "n vazrcdn* ; s:mi.'is-.!nin ••¦ tnctjo! Če narod ne moie ^1" ¦¦"•nVšenje denmgogov, 'ska- t 'i-;! "¦,. v .,-ova, kjer jo dob, a posled-- i:e zamudt1 viaka naj si pr p Šoio on'. Jo' ! ran jc stranka vcč ne:sn'-sino na del» prcteklega tedna. Dogoälil v Beogfaäu. t)ve scji konstituante. - Večina po- sl.-iucev pjloži prlseg'. — Predsed- nikcm izvoljen demokrat dr. Ribar. Beogra.i, 22.doc. V danaSnji dopoldanski seji je bilo prečitano po- ročilo vtrifikacijskega odbora, ki je L>i!o soy;lasno sprejeto. S tern ic veri- fjciranih 343 mandatov Be ograd, 22. dec. Popoldne ob 4. uri se je vrSila drugs dansšnja seja. Na dnevnem redu je bila poiožitev pri- se^ in vclitev ptedsedstva Pred or\- se*:.a se o:lstr^:iJjo klerikale!, Bu- nje^'cl !n Starčevlčanc?, po pocianju izjave tudi komuuistl. Prtaego so po- ložiii dfmokratf, rad kale?, s-cjalni demokratJ, ?-emJjoradniki, musiimini ill republic and, in sicer najprej piavo- slavni, nato kafoliki in končno mus!1!- mf>ni. Pri voiitvi predsednika je blSo 192 ^«sov eddanih za dernokrata dr. Rfbarja, (Hrvat-dcraokrat) li je Jrvcijen. 33 glasov je bilo razcepljenih, 17 giasv/vnic pia^nih. Za podpredsed- nilf« so izvoljoiu raiik^lca Cosič in Mi!«Jic ter m.:siirr.vin dr. Hasnta. Iz- voljenih je tudi d-»vet tajrrkov (4 de- mokniti, 3 radikalci in 1 imislirnan.) Značilna Vesnrčeva i^ava Beofcrad, 22 d^ Koncem da- na.r.!\ifj se;;? ]e '¦v-- 'a3ds dr. Vesnič h;\:>v'¦'. da so i ..sec i Kf-vačcvič in Drinkovič la:-.:: ¦.;.¦.¦•ir.o pocjcisaü bd vhidc i?.d^loni }u.s!ovn:k. (Ta u^oio- vitev je važnn tcmb.'ilj, kcr se ba3 v f-¦ n¦,- In -ni;- f-Jori;->:;!:-u 1-sti nnj'rclj :<?-ni se oj)r.'2a tnočno gtbaiije že!e?.niča^j(:V za izboljSanje položaja. Muiistrstvo ssobrai'aja na spomenico želczp.ičariev, izročiMio preJ mtsecem dni, dc danes §ü ni odgovorila Želez- ničnrii zahtevajo dokladf, obleko in stfokovjvj te^aj^ za vse pano^e želez- ničarske službe. Trdi se pa, da ie tern sahtevcrn ža pred Časom bilo clolonia po možiiosti u:?odcno in bi torej ne mo;-;!e tvoriti povoda z:i stavko. Zato se tudi tu domneva tia politično or?.dje. • Ci>!i<», 22. dec. Vi?sr», da |e tudi v Veleniu. izbruhniia stavka, se dozdaj ne potrJMJojo. Sarajevo, 23, dec Riuterji v Bos- ni so hoteli nprizoiiti stavko, ki se ja pa por.olnoma izjaloviFa. V Kreki so se že skoro vsi vrnilj na deio, kornu- nistlčiii-- agitator Pegar je zbeža). Šef bosanskega rudarskega pododdclka dr. Turin ie izjavil, da je uttmeljitev bo- sanskih ru.iarjev, d:i so se podražila živila, • hetočna. Za kg koruzne moke plačnjo rudarji 1 K, kruSne moko 2 K, nulerico 3 K, za slaclkor in mast po 35.K in dobijo vse \?. UržavnHi skia- dišč. Olavni vzrok stavki je tore) drug1. Vnko V. üaberc: -Mir na zernlj! ¦ . ¦ (Božčnc iii'sl-.) Sredi zmz - - ko .ie mraz običajno na)huj; — obhajamo prazn'k, k ti ogreva srce n pož vija riuSo. Mnogj so cerkveni praznki tckom Ieta, a pravi. taj nstveni rodb nski svetk. se vrste v bož.čnem ca- su. i Ko je b;! svet v razdoru in polomu ] i« je narod taval // prokletstva v pogub- ; Jjenjc, je prizaneslj v Bog glasom poro- | äla svet h knj r obljnb;! spas'.tclja, k: naj ; gre med ncvredne ljud' n naj z lastno [ : ie zmožnc, \"e- • | mo nadalje, da je b.lo pravemu ^krvcu« ! prlzanešeno, ker n.i prlomasMa tja noga ! t'rana, kamor je nnSla pot svetla zvezda ¦ In kraljevska moclrost. ! In božanska misel je v svoj nadna- ravni si uspevala n se krep'la, dokler n\ bio dopolnjono. Takrat pa so udarli po nostclju sine rn'sK, ki je živel z sa- mega sebe od vekov za vsc druge na večne case. Danes je le^: spomin na Krsta-Bo- ga žc precej omcJlel. Irncmijemo sc kr- stjane, pač za to, da sc loc'mo po inrenu od poganov n popoln h brezverccv. De- la naša pa se ne razlikujejo. Zd se, da za nas ni bio odrcs'telja. Tern jc križ znaJc grozc, on'm pa R'eslo ošabnost. En" se sovražno n obupano obračajo od njega, dniKi pa laz-'jo prinulieno :« nasramno upajoč za nj'm. So, k" I3oga ne n^arajo v det:, so, fc: b" ga radi povsod. Taka družba smo mi. Ravue srednje poti n". it Na takozvani sveti večer se zb'ra \ po razkošn h palačah ; po boni'h bajlah vse, kar gre v rodb'no. Celo leto se niso v.del", a nocoj so in. Skl'cal jh je staro- ! davn-i lepü ob"Čaj. I?azpoložerijc jc nekako -"Svečano, govor je pr srčen, a grla se vendar tesne. Ni svobode misl, vse je pod blagodcjnin visj.'m vplvom spošto- vanja star ne .... Kako redko so časi svetega večera pri. nas! Nocoj, ko so se zlobir ljudje tafco blagi, da ne puščajo llti popotn'ka n/ti berača, k! pros' pr'stopa, ncusl šanega, se gode v du§ah čiidesa. Zakaj s, tako redek, sveti vočcr?! Vcrna rodb'na moli na sveti večer rožn, venec od konca do kraja. Je to morda vcč navadc nego zbran^ poboZ- nostl, a vendar goj (a trad oja vez med starino In sedajno plehkostjo svota. Zbra- ii!'; domač; obujajo rožnovcnske čcdnosf; ; i'ii zdeluijoč gospodar mot prod zaspa- no druž no ter moleduje k dobrcrnu Ro- I gu, ki nam naj razsvetli na§o pamet, k: j natn naj utrdii našo voljo i»i k: nam naj veto ohran". Kako rad h se jm jaz pr klop-'l, pa bi prosl, da ohran, m vcio v sebe, svet, pra- vCco n Boga! Morda b začut;l slast svetega vaJc- ra n m'.r božj. Pousst o „u\\slil FEpublilti". Mali del države ie kričal: »Hočemo republko«!, a drug-j so bl; t ho. M-in strv s kraljem so rekle: »P:\ dobro. dajino I'm republko!« Sklen'l: so, da bodo vazdeliy državo in bodo vse one, k: so za repubE- ko, zaprli v republkanskl riel države. ~- Kakor rečcno, tako tnd-: storje^no! V rö- publk; je bilo velko veselje -in cell tcden niso rcpublikano; n;česar drugega delal), kakor p'l'i n se zabavali. Ko so vse v'no pop L, muzikant; pa od neprestanega na- tezavanja obrabli harmon.ke, tedaj se re-kli: »Ajmo republkanci costave delat!« Vzeli so republikanski program, pa so §1 po vrsti: I. Pr'oglas'H so strogo nevtralnost >n dal« so na znarijc vsem sosedom, da no- čejo nčPbencga bojn ali vojske z n komur in pod nobenni pogojem. Ako b pa so- sedjc vsecno nctarll po njh, bodo mirm kakor tn:5:. II. Razglasll so, da ne bode od sedaj naprej nobenh vojakov, nobenh žandar- jev, n1 id prostovoljn h n ti tak h za plačo. Vraga, saj vendar n'smo otroci, da b 5d igraf: sotdate n žandarje! III. Proglas K so, da morajo ostttviti svoje službe v&i dosedajni učent in izveZ- r.UW 'L. '..-I o x 4 ü :.;. i> ä- z>lü\'. ; :>' D' ctnnunzio v boju proli Italljl. R i m, 22. dec. D'Anminzio je na Caviglijev ultimat odgovoril, da vztraja pri svojih" načelih in da se bo branil. Caviglia je nato proglasil blokado nad Reko in otoki Krk, Rab in Sv. Marko. Osebam, ki žfcie- zapustiti blokirane o- toke in ozemlja, je dovoljen 48-urni za odpotovanje. B a k a r, 22. dec. D'Annunzio je pro- glasil na Reki vojno stanje in se na- merava braniti. irna 400 častnikov in 3500 mož. Pričakovziti jo, da bo zaradi rekviriranja Živil vdrl na Sušak. V vojnem stanju z Italijo. :B a kar, 23. dec. Efektivna blokada reške regence so je pričela 21. dec. ob osemnajstih. D' Annunzijeva vlada je sklenila, da se reška regenca nabaja od 23, dec. ob 18 nri v vojnem stanju z Italijo. Prvi spopadi. Rim, 23 dec. Poroča se o prvih spopadih med vladnimi in u' Annunzi- jevimi Četami. Reški dobrovoij:i so z otoka Krka obstreljevali yjadn torpedov- ko. Zaderski dobrovofjci so napadli italijansko iadjo, premagali čuvaje in odnesli puške in strojnice. Garibaldi n^blra vojsko za D' Annunzija. Dunai, 23. dec. »Telegraph« javlja \z Trsta, da ima genera' Gari- baldi, čcgar ghivni stan je v Jakinu, že zbraniii 54.000 mož za D'Annunzija in da prihajajo vcdno uovi dobrovoljci. JANKO LEŠNICaR: Elektrifikacija celjske kotiine. V Celju, due 22. dec. Vprašanje preskrbe celjske kotiine (pod eemur je razumet: sodne oknije Ce- Ije, Laško, Vransko, Soštanj, Koni ce, Šmarje .in Rogatec) s cenenän elcktr'c- ii m tokoin '¦¦/, ogronme talske elektrarne, je za prebivalstvo tega okol'sp nedogleü- ne gospodar.ske n kullnnic važnost'. ö gospodarskih prednosth cenenega .in zdatnega clektrienega toka /a ndustr jo, obrt in kmetjstvo govorii je menda 2e odveč. O tern, da nioramo v celjsko kot- li:no tok dob't! ter ga razpeljat do zadnje vasi, smo si vs; ed ii'. /leljn sama pa Je gotovo za uresivčenje velikili gospodar- skih naertov nezadostna; p<">gledat: trc- ba, kaj se za stvar dola, Zadružna Zveza v Celju, na čije 'n'- cyjat'ivo sc je skl'cal znanj shod dne 29. avg. tl., je«ski:cala dne 20. tm. nn scsta- nek zastopnike razn'h korporacj in pod- jet* j, kakor so b !i .izvoljeik dne 29. avj:., kcr je medtem stvar napredovala toliko, da je bio mogoče predlož t> natančnejSe načrte in priličen proračun. NT so s'cer to defjnltVne Stevilke, pa sluz'f morejo vsecno za naduljnje razmotrivanje. Na sostanku, k; La je vodi 1 predsed- rik Zadružne Zveze, g. dr. A. Bož:c\ Je podal predstojirk celjsko c'nkame. rn- darski svetn'k g. 13. Baebler kratck \z- vleček Iz obsVrnega proračuna A. E. Cl. »Un1 on«. Pr'pomn'ti je tuka.J, da je načrt preskrbel na lastne stroške tovarnar v Gaberjn, g. A. Westen, za kar mn gre \ imenu dobrc stvari pač šc poscbua zn- hvala, ker so si obcVnc kakor drugi mte- rescnf pr.liran li s tern lepe t'socakc. Iz predavanja g. svetirka Bacbler.la je posneti pred vsem važno dejsivo, c'a zgrad.i gradnjo glavnega voda z napc- tostjo en. 80.000 voltov iz Fale. odnosno ¦!iz Marbora do Celja falska elektrarns sama. Ta začno z delom, kakor vse kažc, spomlad'' I. 1921 ."n utegne h'i\ gotova do jeseni' 1921. V Celju zgradi družba vcliki transformator, v katerem se bode prc?- tvOTil tok glavnega voda z visoko napc- tostjo v tok srednje 'napetost' (20.000 voltov), k,: sc bode postaVl v službo cell zgoraj zarisani celjski kotlini. Naš okol š, all bolje rečeno, odbor, k; sc z elektr fikacijo te kotiine bavi, ima sedaj nujno nalogo, da zgradi iz Cclja po vseh sti'.r'.h dot'nali, ki se vanjo .ztckajo. vode za tok srednje nape.coss. Tak: vodi so projckt.rani iz Celja do Petrovö, k]er tečc en a stranska proga ])reko St. JanZa i'n Velenja v Sostanj, dniga pa pieko 2alca in Št. Petra na Polzelo, St. Pavel in naprej v Trbovijs-lirastn k; dnig^ vod h tekel iz Celja v Vojn-ik in Konj ce; tret- jiz Celja preko Teliarja, ?t. Jurjn :n STa- t ne v Rogatec; četrt; iz Celja preko La- škega :.\\ R.mskh topic v Z dam most. Cel ta vod srednje napetost« bi b>\ dolg 134 km ier bi slal glasom i?roračuna gor1 omeiijene dektr c.'iotno dnižbe nem- Skoavstr. K 32,240.000.--. Za «radii Jo te- ga voda srednje napetosti bode potreT)- na ustaiiov'tev posebne delirške dnr/be, kcr b". b'lo zadn.ižn;in potctn najbrž icžko sprav-'f: sktipaj potrebnl denar. Ako ra- eunamo kurz liemškoavstr. krone pn- vpreeno po 30. b bl potreben kap'tal Tl do 12 miilijonoy jugoslov. kron. Ob toku srednje napetosti -se inorajo potem postav'ti v Posaniczn'h konsmn- nh okoliš h tfansior.tnatorji za tok mate napetost', na pr. v Vojn'ku, Konj cah. Pe- trovCah al" Žalcu, St. Pe.trii. Polzel', St. Pavhi. Teharj h, St. .Tiirjii. Smarjii. Siat'- ni, Rogatcu, LaSkeni :. t. d. Tu nastatie sedaj vprašanje, al bode izclclal.i tudi lo- kalna omrežja, to jc prevode od lokalnc- ga transformatorja clr his, tovarn tcl. celjska osrednja drnžba al: se bodn lo- kalnc razdeljevalne zadruge lot'le tega posla. Ker so razmerc jako različne, bo- de treba razgovorov 'v posvetovanj v posameznih kraj h. Lahko bode Slo (am, kjer že obstoje lokalna onircžja, tcžje tarn, kjer bode potrebno vse naprav.t' ; lažje bode šlo v gosto nast'ljeifh, kakor v zelo raztrcsenji kra'jih. O prakt čiKMii račuiiii za cL-no k'lo- vatne ure za razne obratc je danes šc tc- žko govoriti; :mel'; -ga bod cm o z večjo all manjšo sigiirnostjo tedaj, ko bodemo rmcli vsaj pr'.blzcn preglcd o konsumn. Mslim, da smo glede tega baš v celjski kotlin" v precej srcčncm položaju. Rcn- tablTtcta take velke podc/elne ccntvale je namree tol ko veeja in tok sorazmcrno cencjši, ako je tok, ki ga ¦marno na razr- polago dan jn noc, koVkor najvec mogn- če izrabljcn. Pr' nas imaino veV.ko indu- strjo in obrti, k.; bodo t(>k imenz'vno 'Z- rabljale po dnevi, doc m pride razsvetlja- va mesta v poštev po noč'. Ta srecna porazdel.tev bode zcio oinejcvala slepi tok (Leerlauf) n vsled tega inanjšala zgubo na toku, k' je vsled maler'jalnegn odpora in izžarivanja v tako vi'l.kem oinrežju že sama na sßbi znatna. Med drug'm, kar bode treba sedaj tckom enega meseca izvrs't, je to, da se bodo razposiale pole na obc'ne n razna velcka podietja v svrlio izjave, kol'.ko to- ka bode tre-ba v dof.čnem okolišu .Vpra- ^anja bodo seslavljcua prakl'cno n po- ljudno, tako da bodü socielovanjt- vsako- mur mogoče. Poleg teg:t se ski čejo še y posamezn' li vcčj:h kraj'h shod,', na katc- rih se bode predavalo o porabi elektrke "ii na kater li sc bode tudi razgovai'jalo o zgoraj oznocan-'h vprašanj h gledc lo- kal nil omrežii. Kloktr'.fikacjsk odbor se je konst:- tii."ral tako, da inn pvedseduje g dr. Bo- žič, v eksekiit.vo so pa izvoljeir Kg. ar. Bož'č; svetnk Raebler, tov. ravn. Jos;p Smertii'k in iovarnar A. Westen. Dopse je začasno naslavljat; na »Celjsk. eioktr.- fikac'jsk: odbor« pr'. Zadnižiti Zvez; v Celju, ker se tarn fmhaja odborovo tajiü- Stvo. Jasno jo, da bode mogel odbor izvr- S ti! -celo naineravano krasno podjetjc le tedaj, ako ga bode v vsakern oz^'rii poü- P'rala naša iavnst. 7. real"zac:jo eiektri- f'kacnega naerta za celjsko kotl'no se oi5- pirajo za našo gospodarsko bodocnost vclke perspekt;ve. Tovarnar se bode o- svobodil rnorcüh skrb za premog, obrt- n'k bo lažie dclal z naglo tekoeim stro- jem. kmet bode scdei v pošteno razsvet- ljen,; sob" in bode oprav.l mar&katcro te- žko delo z usluziim motorjem. V'si, ki bademo sodeloval; pr; elcktr.fiktcjski akc ji, bodelo "mel; ponosno zavest. da smo opravili za našo ožjo domovino de- lo, katero bode sc korst lo pozuirn ro- dovoni. Dr. L. M. Utlsi iz Belgije. Gospod urednikl Pripbčujem Vani utise, ki sem jib dobil o raznierah v Belgiji in ki bodo mogoče zaniniale čitatelje, posebno ker v nekaterih o- zirih snomfnjajo na nsSo biižnjo pre- teklost a v ostaiem lahko siužijo kot vzgled onim krogom, ki se bavijo z obnovo naše zemlje. Prebivalstvo Belgije sestoji, kakor znano, iz dveh narodov: 41/2 miljona Vlamcev ali Flamancev, ki so german- sko pleme, in 3 milijonov Valoncev, ki so Rornani, govoreč poseben ronian- ski diaiokt, v literaturi in javn«m živ- Ijenju pa uporabljajo francoščino. Leta 1830., ko ss je stvorila današnja Bel- gija, je Francija s svojim uplivom pri- pomogla Valoncem, t. i. manjgini, do neprlrodne politične hegemonije nad vlamsko večino. Valonci so si znalt chraniti to hegemoniio do danes in io uveljavljajo povsod : predpognj za spre- jem v državno službo je znanje fran- coščine, vsa boliša mesta na vlamskem ozemlju so v valonskih rokah, v nra- dih se odriva vlamski jezik v prilog francoskemu, v srednjih šolah je go- ] spodoval do nedavnih časov francoski jezik, dočim sta sedaj oba enakopravna; vsa 4 vseuČilišča imajo francoski učni jezik. Končni cilj Valoncev je bil od nekdaj romanizacija cele dežele. To stanje je seveda izzvalo odpor Vlam- cev, ki postaja vedno ostrejši. Njih zahteve so: enakopravnost obeh je- zikov in narodov v javnem življenju, vlamsko vseučilišče, ki jim je bilo od- vzeto leta 1830., končni cilj pa jim je razdelitev cele dežele v dve upravni enoti, valonsko in vlamsko, v katerih imei ixkljucno veljavo jezik dotičnega prebivalstva. Valonci se temu na vso silo upirajo, grozeč s priključitvijo k Franciji. MedVlamci pa je majhen del inteligence, takozvani aktivisti, za nem- ške okupacij« paktira! z Nemci, ki so Vlamcem, seveda iz političnih motivov, dali zahtevane pravice, med drugim tudi vseučilišče v Gentu. Po umiku Nemcev je en del »aktivistov« zbežal v tujino, en del pa je obsojen vmnogo- letno ječo. Narodnostnega gibanja se med Vlamci udeležuje večinorha le mlaiša I intelegenca, dočim je starejSa večidel I mlačna, če^ da je francoski jezik ko- ristnejši, ali pa so naravnost pristaSi srancoščine in pripravliem žrtvovati ji vlamski jezik. Pravijo jim »Fran- skijoni«, kar je približno isto, kar so bi!i pri nas »nemčnrji«. V zasebnem življenju so Valonci kakor tudi Vlamci zelo gostoljubni. Sicer pa so zelo različnega značaja: Vlamec je skromen, trezen, zelo de- laven, dočim je Valonec domiSljav in aroganten, udan pijanstvu posebno v krajib, kjer so rudniki, delo pa pre- pušča — posebno v goratem delu de- /iele — 2eni. Pri Vlamcih vlada naj- večia čistoča, tudi pri najrevnejših ljudeh, dočim je to pri Valoncih o- bratno. Belgija je v vojni mnogo trpela. Mnoga mesta so bila deloma porušena. • Mesto Malin (Malines, Mechelen) n. pr. I je bilo sedemkrat bombardirano, in so j brie po cele ulice razruSene, kar se je moglo še preteklega lela vider.i. Letos pa je sarno Se par hiš v razvalinah, vse drugo je popravljcno ali na rsovo sezidano. Sploh se mnogo zida. Neki stavbeni podjetnik mi je pravil, da je samo on sezidal v Belgiji po premirju 2600 his. Zato je stanovaujska kriza ism nii-ogo manjša nego pri nas. Z isto naglico se obnavljajo indu- strija, trguvina in komunikacije. Fa- brike dela jo do malega že vse, pro- dsjaine so z bbgom napolnjenp, iz- ložbe.so naravne?! razkoSne in nad vse okusno isrejene. Cene so pnb'izno trikrat višje nego pred vojno. Kiioj;;ram sladkorja st?ne 3 franke t. j. okoli 30 kron, kilogram bclega kruha (mno^o boljšega rego je naS) 85 sar.timov, t. j. K 8'50, kg najboljše kave 4 fr,. 50 sant., t. j. 45 kron; meso pa je mnogo dražje nego pri nas: \<}x gove- dine stane 18 frankov, t. j. 180 kron, to pa vsled tfg?i, ker so biii Nemci skoro vso živino pobüi ali odvedli. Cena periiu, neprimerno boljSemu nego onemu, ki ga vim"mo v naslh trgovinah, je približno za 35% nižja n°go pritias. Približno isto velja za obleko. Zasluga, da se draginja v Belgiji ban; tiradn'ki, odvstJi'.ki, učitelji, duhov- n'.ki ter vsa ostala gospoda ;n inorajo za- čet' zemljo obdclovati. na nj'h mesta pa se postavijo pravi možjc »stare koreir- ne«, kajti ti bodo boljSi uradnki, advoka- ti, uotelj: in duhovnikl. V poštcv pridejo za te službe mesto dosedanjli solan'h kmetsk'h snov v prvi vrstj čevljarski :n drugi vajenc', tovnrniški dclavo, po po- trebj tudi gra^c'nski slugc. IV. Da bode narod v republ'ki na variiern, inora debit; vsaka moška oscba, ki je izpolnTa 21. leto, puško in revolver. Orozri'ji vaj ne bomo vcč delali daleč v tujVn", ampak v domačih vaseh tako, da bomo lahko hodil! domov na lirano 'n ako bode potrebno, tudi domov na delo. V. Vs: davk', ->šteniplni« (n sl čne ne- potrcbne rc6i se odpravijo, ker bodo možje zastonj vrSTi uradnško službo, soldaf bodo hod li domov jest in spat, ravno tako j'ih bodo tud;. oblae 1" atek m mama. Toda sedaj se jc nckaj prlpetilo v rcpublk-:. Treba je b'lo vol-t; predsedmi- ka. Več na je rekla, da sploh ni treba predscdn ka, drugi zopet so ga ho-teli imef. Med slednjmi so bilj on" najglas- nejši, ki so m slili, da bod:- zlezla pred- sedniška krona na njhovo glavo. «No, dobro, lnožje«, so ržkti, »torej jutri bomo vol'il: predscdn ka.« -ioj, ali kako? S krogliicam; ali pa, kateri bode znal boljSe krt.Caf? N so sc mogli zed'niti, nastal je tak prep-r in pretcp, da je vse kričalo : »Majd po žandarje!^ Pa glcj jo smolo, v rcpubl ki ni žandarjev. Sppmn 1 so se, da lima vsakdo doma puško in revolver, pa hajdii po nje. Mesto, da b voll, zaecli so križcm streljati in pni tern je odslo veliko nas.li republikancev k dragemu Hogcku »na sud«. V tej splošlVi zmesnjavi si je misül nek' krpar, da b; bilo dobro; ako b' se vt.- dign'l in rekcl, da so njega izvol'l; za predscdnika. Tako se je tud; zgod'lo. Kr- par jc sel od vas.: dc vas.; in je povsod pravil, da so njega izvolil' za predsedn - ka republike. No, imelij so vsaj predsed- n ka. Par dir je b'l mir. Kar naeiikrat pa s; je izm'.sll krpar-prcdsediiiik, da bi bMo vsceno dobro, ako b; imel kako plačo, pa je rckel ljudem na nekein velkern shodu: »Kaj mi ne bodete dali nobene place?« »Ti bomo dali plačo, a s kolom po hrbtu. veš! Kaj smo se tako pogodli? Al: še ne ve§, da ni v republ'ki niti davkov, mt, plač?!« Krpar sije msll: Dobro, za- radi place ne bodem več črhnil n't bese- diice, a zastonj pa tudi ne bom'predsed- irk. Vsak pravi trgovec je najprej krpai ;rn on že takrat dobro ve, kako s; bocJe napravl tisoeake; ni vrag, da bi tudi jaz nc imel tol'.ko pa met: :n da si: ne bi ria- pravil med term kalni lepega preinože- nja tudi brez nj.hove place. In je rekel predsedn k: Sedaj pa si •izberite uradn'ke po republ.kanski po- stav»'. Pa je nastalo velko veselje v rc- publik1. Prvi clan so vol>l; višjs uradn'ke in sl'.cer le take može, ki bodo vrš\li slu- žbo zastonj. Toda bogatejš; so rekli: Mi hi že prevzel: to službo. pa niinamo časa, •imamo preveč posla z gospodarstvom. Sromak: so zopet rekf: Mi b: bili, a za- stonj ne morcmo vršiti službe, moranio skrbet za vsakdanj. kruh. — Nazadnje jc sedla uradn. ška krona večinoma na glave obc'nsk h pastrjev, kajti ti 'imajo itak že svojo službo, pisarne pa »riiajo lahko po ginajnah in pa5n:k'h. SKčno so s.: 'zbral tudi sodn'ke. advokate, uc telje in druge služabnke. Malo bol] trda j:m je šla pr. rzbranju duliovn'kov, all eden jo je le pogruntal in rekcl: Duliovuki pa naj bodo dosedaini mežnarji čn farovSki hlapc'. . ¦ Toda bio je treba volti tudi poslan- ce. To pa je b lo S3 težavnejše. Vs on1, ki so ostal pr" dosedanr1 razdel;tv<; služb v republ ki: prazn'h role, so s" na tihem ntfsli : »Da b; vsaj po^lanec postal! Po- slaiioi bodo vendar /mel; kake place!« A kakor je že navada, za časa vol tcv so bli velki nenrr", velko hujši kakor ta- krat, ko so voHi predsednk'i. Vse je kr- čalo: »Po žandarje, da naprav'jo red!« Ali žandarjev n' b'lo od n'kodcjr, zato pa so melc domače puške dovolj posla. - Ljudje so se streljat, da je b.la v rcpubl:* k'i ena četrt na ljndi mrtvh. Kljub tcmu pa poslanci vsecno n so b'li < zbran , kr- par-predscdn k je moral tudi nadalje sam vladat', na thorn pa s-: Je pridnt» potß-il žepe z ljudsk mi žulj'. Dobor das gre daleč po svetu, zato ni nobeno čudo, da so si Sal! tud soscdj^ o slavn vladavin; naše rcpiibl'ke. Na se> vern stran. je bla država, ki je ¦imcla W vojakov. Oborožen; so b 1: f vojaki s.ijU«. škamC, ki se od spredai nab'jajo. Nj hov kralj je rekel: »Cujte deck"1, dajmo mal© to slavno republ ko pošegetat;!«: »Pojdi- mo«, se oglasi vseh 50 vojakov. In pr ŠL so na mejo. F.nkrat so . vsi naenkrat sprožl puške, na§: korajžni re- publ kanci pa, ko $o sliSal redno .strelja- nje, so se takoj zaklen l;i vsak v syoio hi- šo. Z vel km trepetom n strahom je od- dala skoro ena četrtina republike vs© bifv. 54 >>C V A U O Ü A ¦> >,tra« r, ni tako razpasla kakor pri nas, gre delavstvu, konzumentom in pa vladi. Delavstvo je, razumevajoč težke case in važnost svojeg;a poklica — z vstrajnim delom vzdržalo produkcljo na primerni višini, konzumentl pa so omejili svtje potrebe i;a najmanjš^ mero, razun tega pa nastopa vlada z vso brezobzirnostjo proti navijalcem cen; tako na primer je bil neki zriani mi trgovec radi navijanja cen kavi kaznovan z globo 250.000 frankov, t. j. 2,500.000 kron. Vsled teh oko!- nosti se ccne niso mogle pretirano dvigati, nasprotno, začele so v zadnjem času --•¦ vsaj deloma iz istih razlogov — padati z nezaslišano nagiico: tekotn enega tedna so padle cene oblek za 40 odstotkov. Železnice poslujejo z največjo toč- nostjo, v želežhiških vozovih vzbuja vzorna Čistoča prijetno pozornost tuj- cev in neprijetno zavest, da doma žali- bog ni tako. Na yladi je sedaj koaücija: kleri- kalci, socijalisti in naprednjaki. Kleri- kalci se imenujejo »katoliki« in tako jih nazivajo tudi nasprotniki. Ta strari- ka ima mnogo več verskega ozadja, nego klerikalne stranke drugih dežc!. To se vidi celo v raznih malenkostih : tako n. pr. so se pod uplivom testranke izdale poštne znamke z naFtavkom, ki se lahko odtrga in na katerem je zapisano: »Ob nedeljah tie dostavljatil« Katolik prilepi znamko z nastavkom vred na pismo, a navedeni pozivvelja pismonoši, hoteč mu s (em dati v ne- deljo čas, da lahko gre v cerkev. Pi- sec pisma pa, ki na cerkev ne polaga važnosti, pa dotični nastavek odtrga in prilepi znamko brez njega na pismo. Ti katoliki so čisto ultramontanski in so nestrpni tudi v privatnem življenju. Napram človeku, ki ne hodi redno v cerkev, k spovedl in obhajilu, so zelo hladni. Kdor se poroči samo civilno, je od katolikov bojkotiran, četudi po~ znajo belgijski zakoni samo civilno poroko. Vse to pa ne velja rnorda o kmečkem prebivalstvu. nego o mestnem in to o inteligentnih slojih! Socijalisti predstavljajo v Belgiji veliko moč, ker je v deželi mnogo industrije. V parlamentu in vladi imajo odloc'ilen upliv in so doscg'.i, da so sc izdali tekom lanskcga in ii so sc vs; doma izvežbal, so b li jako korajžtii ljudje, a ko je pr.šla po nje krparjeva žciia, da mora- jo 'iti za mejo, je vsafc. rekel. «.Jaz bom sovražroka doma poeakal!<< Krpar in nje- gov vojak: so sc zmotli. Scvražttk je bll tnočnejš, pobral jim je krave, sviije, vo- zove, obleko n orožje, naše republ kan- ce pa jc pustl v nj hovi republ ki, naj delajo, kar hočejo. Medtcm pa sij je bl napravl krpar- predsedn'k tudi brez place lepo premo- Ženje. Uradn k'i pa so r,e shajali in pre- mšljeval, kam nelje tako gospodarstvo. Uradnki s pass rskivn' torbami preko ra- men so rekl, da n'majo kaj past: — vso *v no je b 1 odgnal scvražnik — zato so hoteli ;met kako plačo, pa so sklenil po komunst čno. da bodo štrajkaf. Republ - kanc pa so rekl:: »Odkod? At ne znate, da ni v republic; n ti davkov nit place?« Toda kmetom in kočarjem je začela presedat repubtka, b;li so je siti do grla, Mariborsko pismo. Maribor, dne 22. dec. 1920 Oospod urednik! Dolgo se zopet nisem oglasi). Ži- veli smo meutern v volilni psihozi, ki pa je nisem hotel zanesti v svoja pis- ma. Sedaj smo se že precej streznili, vsaka stranka premišljuje svoje grehe in kuje naklepo, kako bi čimpreje za- maSila iuknje in popravila napake, da bi izšla iz nove bitke z manjšim raz- očaranjem. Politično ozračje se bo izčistilo z volitvami — tako so večinoma vsi pre- rokovali po shodih in casopisih, samo da pridejo drugi, novi ljudje. Prišli so novi ijudje, — pa ozdravljenja noče biti, a sedaj že tega javnost niti ne opaža več, tudi ne kličejo več novih ljudi. Treba bo menda tudi zato še no- vih volitev. In tako se mi zdi, da v tej naši politiki nikoli ne bomo prižli na zele- no vejo, ker jo pač po večini vodijo nepolitiki. Pa o tern drugič, danes bi se rad politiki izognil, saj bo čez par dni BožiČ, ko bomo okrasili svoje sobe z zelenimi drevesci in ob tem zelenju mislili na lepše dni, na pomlad, ki bo prišla po neprijetni, hladni zimi. V Maribcru je sicer bolj malo bo- žičnega razpoloženja. Po ulicah iniamo grmade umazanega snega, (da, ko bi bil vsaj snežnobelil), luže se precejajo po cestah, kakor v dolgi kmečki vasi in nikogar ni, ki bi nas vsaj pred Bo- žičem rešil te nadloge. Lepše je na ve- čer, ko se razlije vsaj po glavnih ži- lah mesta elekrična luč; tedaj zadiha vsaj nekaj poezije v mesUi, ko se spa- ja megla s to žarko svetlobo, ki se izgublja v temo stranskih ulic. Pestro je tedaj življenje po mestu, kljub lu- žastim trotoarjem mladina neutrudljivo promenira pred več ali manj eksotično opremljenimi izložbami, ki so vcčinoma že vse velikomestno razsvetljene. Ko- liko nad in tajnih želja vstaja in ugasne v teh zapeljivih večernih urah ... Tu in tarn švigne dama, obložena zfzavit- ki. delikatesne trgovine, slaSčičarne, ga- lanterije kar mrgole kupujočih, — pri pekih pa ne pečejo črnega kruha, ker je baje premala cena. Slaščic v izobilju, črnega kruha pa ni, kakor tudi ne bo cevijev in obleke za tisočere in tisočere majhne in stare v Mariboru, ki se bo- do tiščali na božični večer v mrzlih sobah in bodo morda sanjali o toplih sobicah, kjer bodo pod okinčenimi smre- čicami ležali celi kupi dragocenih daril. Jutri zatvorijo sole. Kako smo nek- daj šteli in prečrtovali na koledarju dneve, ki so nas še ločili od počitnic. Vseh mogočih dobret smo se veselili, pa tudi tega, da bomo v teh prostih dneh zopet lahko malo več čitaii. Ma- riborska mladina odhaja z diugimiču- stvi. Sama si knjig ne more kupovati, saj stane vsaka skoro 40 K, v šolah pa razven v gimnaziji nimajo nikjer knjiž- nic, namreČ slovenskih knjig ni, ker po 2 letih naši vrhovni šolski oblasti 5e ni prišlo na um, da treba v slovenske sole tudi slovenskih knjižnic. Tisoči slov. otrok v ljudskih in srednj h 5o- lalr so brez čtiva. Honibile dictu, in pa so začeli ;skati onega. ki si je Izin'sM republ ko. Najprej so šl; k predsediLku, pa so mu rekl,: »Rrpar, vrag te dal, t: si :izm:;sli:l republiko! Dol ž n}m!vc Nckdo jc sprož 1 puško in krpar ie b 1 gotov. Vsi so zavriskali: »Juhuhul Nimamo več rc- publ'ke!« Ali republ ka je š^ vseeno osta- ln. Zato so Sl" k svoji m uradn kom, kate- re so sii biL; sami izbral po republ kanski volj: ter so v^se pob li. »Hvala r3ogu, sc- daj raiinamo več republke!« Pa republ ka je se vedno bla, rrso se je mogl; rest", pomoč. od akoder. Vsi obupani so Sl; nad o>ne, ki so bili svoječasno najglasnej- S. za republ ko, ko jc še vladal v dcžel/i pod kraljem mr in red. lln so druge po- bijali, ljudstva je b lo vsak dan rnanj m maiij. Kr, je tekla v potokh, a pole.i? krvi ni n.kogar več glava bolela. Cez leto :n dan so se domenli m:n"- str;: s kraljem, k; so dali svojeas enemu delu države republ.ko, da gredo pogle-1 dat, kako je v tej republ ki, k nrna niti plačaah vojakov, niti uradiLkov, niti davkov. Ko so došl", v:det so dovolj. Vse v krvi tfi ljudska trupla. Našl". so samo ene- ga človeka, k je obnorel, hodil po krvi in vpil v enonier: »Prokleta Republ ka, prokleta Republüka . . .! (Prosto po »Volji Naroda«.) vendar je res! To je ogromna kulturna stagnaeija, neodpustljiva, ki se bo kruto maSČevala. In ravno letos smo dobili za Božič eel kos tako dragocene mla- dinske literature na trg, pa vsi ti bo- gati zakladi so zaprti naši mladini. S tem pa vzgajamo polovičarstvo, slabi- če, ki ne bodo irneli nikoli širšega ob- zorja, ne prave ljubezni do rodne grude in ne pr?vega spoštovanja do našega velikega duševnega bogastva. A to je le ena velika rana mari- borske kuiture, imamo jih pa še več in zato Vam bom o priliki poslal kulturno pismo iz Maribora. Danes naj končam z iskrenim pozdravom Vam in Vašim malim, ki jim te dni gotovo ne bo manjkala vsaj »Kalamandarija.« — n. KoČevarji in obljube dr. Brejca. Po- ročali smo svoječasno. da je ob prilki vollnega gibanja bila pr: takratnem predsedn'ku dcžclne vlade dr. Brcjcu de- putac'ja Kočevarjev n inu na podlagi njegovh obljub, da se bodo dale Koče- varjeni »narodne prav'ce«, zagotovtila glasove Kocewnrjev za kler kaluo stran- ko. Ker dela obljuba tlolg1, se je oglasi sedaj kočevarski 1st »üottscheer Ze1- tuiig« in pravi: »Volitve so rrniule. Sedaj jzpoln'tc svojo obljubo in ne s'.lite več naš h otrok v slovenske razrede, dajfe nam nazaj simtiazijo, Mar'enlu'im, Stu- dentenheim, zaprte sole, občujte z naš"m; ljudnv v uradh nomški.« Oil se s praviint NemcJ ne bi v urad li nem^kc občevalo, dvoiniino. Da bi ne imcli Kočevarj. tam, kjer i!majo postavno števlo otrok, nem- §k h šol, dvovroimo. Ha pa zahtevajo za svoih par kučevarskih Studentov jimna- ziijo, je drznost. Sicer pa: Kadar booTo korosk" Sloveno: :'mel povsod slovenske ljudske sole, kadar bodo imeli svojo gni- nazijo, kadar sc bo v uradih 2 nj nrj tb- čevalo sloveiisk'i, se lahko tud": s kočc- vars'kani Nemci govorij o tem, al: so nji- hove zahteve opraviecne al" ne. PopreJ pa pod nobetMii pogojem. Dr. Brejčevc obljube ne vežejo jr;kogar drugega. ko kvečjemu klerkalno stranko. Naj se drz"e Kočcvarj; te adrese! »Razdelltev Sloveiijo^. Z o/. rom na vest1, da namerava od b:v5e vlade sklc- •jijena ustava napraviti z Sloven'je dvoje upravni h okroz'j, eno s sedežem v Ljub- ljaiv, druffo s sedežem v Mariboru, je pr'obcl liubljan.sk1 aSIov. Narod* dozdaj dva elanka pod zgornj:m naslovoin. V prvem se izreka b;vs. narodni poslanec dr. D'nko Puc prof tak1 razdeltvi z sle- dečh razlogov: prv'c m sl;, da bi taka razdcltev ote/kočla naš boj prof tujc- mii kap'.talu; clruff;č bi se vprašanjc apro- vzadje lažje reševalo v skiipn! upravn- ied^nci; tretjič se mu zd', da I}' interes Slovencev za neodrežene Slovciice ^nat- no padel, če bi sc looli v dve upravni ednrci. V št. 291. navedericga lsta od- govarja neki] S. n pravi: da se ubran'mo nadvlade tujoga kaiVtah«, mora stat: na razpolago celotna država z vserni svoji- m" gospodarsk'"ml slarn\ To pa bo mo- gocc tem bolj, cm bolj bomo pobjali plemenski separat zem. Tcga pa pob ja- nio, ako nc in si'mo na samoupravnt po» krajne po plemen.h. ampak po gospo- darskt'h "nteresh. Olede aprov'zac jc pra- vi S., da bo Mar'bor brczAlvonmo mnogo lažje posredoval za Preknntrje, Dravsko dolno ",n Slov. Oor:ce, ncgo Ljubljana. Qlede našega interesa za pr morsko n koroško vpraSanje velja po mncnjii b». I'sto, kakor za vprašanje boja proti tuje- mu kap tain. Nc bo zadostovaia le naša slovenska zavest, ampak moramo za vprašanje za;nteres'rati drzavo v celrf "n vzbud f splošn" jugo?lovr.nsk' 'nteres za to vprašanjc. To pa bo tem mnnj mo- goče, ako bomo gojT še naprej idejo plemensk h pokraj n. Nasprotno b" ple- menska Sloven ja poleg plcmenske Mr- vatske in plemenskc Srbjc bla k- znat- iia ovra v razvoju jugoslovanskega poj- movania na.^'h bodooh nalog tud v tej smcr'. Reč; moramo da se prdružujemo mnenni drusscffa člankar.ia. M'n-ster dr. Drrnkov*ö razrešen. Dne 22. tm. je recent podpisal ukaz s kater'm se starčevčancc dr. Drnkov'c razreSuIe minstrskh dolžnost". Izroc'tev b'vSeKa avstr'jskega cc- sarja Karla. »Journal dc Oeneve* prna- ša obs'ren članek o habsburSk' asrtac'J' ter ugotavlja, da pr'haja vsa agtacja z i okolce b"v§-2pra cesaria Karla. I.st nrav'. da ;ma Jugoslav;ja pravco, da zahteva od švce :zroč.tcv Karla, ker je zlorabl njeno gostoljubje, da od tu vodi poit ko, ki ima lahko nedoglednc posledice. Vsa švicarska javnost -- pravi 1st da!je — bi tako zahtevo .luuoslavje simpatično po- zdravila. Bolgarski niiiiistrsk' prcdsctlnik Stainbolijsk jc 1)1 tc dn: v Prag-i. Ja ob- novi gospodarske, kulturnc n pol'tx-n« stlke z zavczmisk'nii državarni. Ob tej pril'kii je izjav 1 napram dopsniku »Na- rodnh l'stov«, da jc Bolgarska pr'prav- ljena likvidiratii s celo svojo preteklostjo in z'vcbi popolnoma žvljenje, ki .iina zm oilj predvsem zbl'zanje s sosednimi tir- žavam. Za najvažnejše smatra zblžanje z Jugoslavijo. Njegov .dea! jc pomirje- nje bolgarskc?a polotoka in brafsko so- žitje jugoslovanskih narodov. Na Poljskem se je zoper pojav la kr:- za v vladi. Vodstvo soe. dem. stranke je sprejelo sklep, da v vladi, ki &i jo je pod- vrgel reakc:jonarni vpl'.v, stranka nc mo- re sodelovat'i. Zato jc zaupn'k stranke v vladi Daszynski podal ostavko. Min'str- ski predsedn;k Witosz g:i ie prosl, naj z ozjirom na težki notranji". In zunanj; polo- žaj države začasno še vztraja. Mariborske novice. Iz Maribora nam pišejo: Da se onemogoči vsakonesporazumljenje med tovariši-člani »dru5tva jugoslov. poSt- nih nslužbencev v Mariboru«, opozor- jamo, da se tičejo vesti glede razpusta društva poStnth in brzojavnih nameš- cencev v Mariboru neke organizacije poStn'h slug, kateri je pri roistvu ku- movala socijalno deniokratična-komu- nistična stranka na Ruški cesti. Zvala bi se naj »Osrednja zveza poštnih in državnih nameščencev v Mariboru«. V časnikih fitamo, da se to na po- polnoma politični podlagi ustanovljeno druStvo na svoji prihodnii scji razpusti. Organizacija vseh poštnih namešcencev na strogo nepolitični strokovni podlagi, kjer je včlanjeno uradništvo in slu- žabnižtvo, »DruStvo jugoslovanskih poštnih uslnžbencev v Mariboru«, ob- stoja in bo obstojalo trdno naprei. Toliko članom in javnosti v pojasnilo. Na mariborskem kolodvoru so v sredo aret\ra\\ ob otlhodu avstrijskega vlaka nekega potnika, ki see je vedel sumljivo. Izkazalo se je, da je Radičev agent, ki je hotel v Oradec kot od- poslanec svoje stranke. Inženir Pltamic, ki je bil osum- ljen, da je hote ustrelil svojo zaročenko, ie izpuščen iz zapora, ker je komisija, na lieu mesta dognala, da ga ne za- dene krivda. Celjske novice. Minister dr. Kukovec je v četrtek 23. dec. zvečer prišel v Celje, kjer ostane Cez praznike. Zavljanje. Pri celjskem nomškem lističu scdeluje očividno filozof, ki zna prav po germansko-hinavsko z?ivijati. Dr. Ilešič se je v nekem zagrebškem listu odločno izjavil proti temu, da bi naše časopisje rabilo za razna mesta v dmgih državah, n. pr. Dunaj, Gradec itd. neniska imena Wien, Oraz, kakor se je to iz neke pretiran.osti hotelo prakticirati. Cillierčin filozof je Ilešičeva izvaianja seveda takoj napeljal na nemškonacilonalni mlin naših nein^ku- tarjev. ki bi radi, da bi smeii razna nemSka imena mest in krajev v naši državi še zanaprej celo uradno rabiti. To ie seveda grdo zavijanje: nas ne biiga, ali nem^ko časopisje v Avstriji imenuje naše Cflje Cilli in mu tega tudi zabraniti ne moremo. Kakor pa Avstrija ne bo pripustda, da bi se v oWvirju njene države kdo poslužcval !)oimfnovania »Dunaj« mesto »Wien«, tako tudi na5a državna oblast ne more pripustiti, da bi naši nem^kutarji §e naprej hoclisi na pismih, bodisi v ko- respondenci, bodisi v listih, bodisi v urndnih spisih pačili iugoslovanska imena na§'h krajev z nemškimi spa- kedrankami. To je jasno kot beli dan, to ni nikak nacijonalni šovinizem, ampak enostavna zapoved pameti. V nacijonalni državi morejo in smejo veljati i?kliučno samo naša pristna na- rodna imena posameznih krajev. To bodi 7aoisano v album konfuznemu ft- lozr fn C'i'ierce — enkrat za vselej. Od na^ih oblasti pa zahtevamo, da se tega posHilafa narodne časti na?e njiC'io- na'ne države naj^trožje drže in v no- hen^m slu^a'u ne piipuščaio izzivalne rabe nem§kih krajevnih imen. ;>traii 4. »NOVA DODi Šfc-v, 134. Iz mestnega sosveta celjskega. V seji 23. dec. so se storili w.id dru- gimi sledeči sklepi: Vinskemu trgovcu Al. MihelČiču se da v najem Pallosova klet za 5000 K let.no. — Oospe Krnjnc iz Pirežice se dovoli ustanovitev ijudske kuhinje — izkulia brez alkoholnih pi- Sac — -v Gosposki ulici. — Pri oddaji stojnic na Glavnem tr^u so bo v bo- doče v prvi vrsti jem;;l obzir na po- trebne invalide. — Skiene se, sčasoma prcdali vse mestne hiSe in parcel?: vo- jaSke o.bjekte, zemljiXCa med kapucin- ßkim mostom in brvjo čez Savinjo, v kclikor ne pridejo v poštev za napravo novega rnostu in za napravo kč-ja ob Saviiiji, gozdna hiSa z zernljiščem, i>o- stilna pri mosiu z zemljiščern, parole v Razlagovi ulici in t. zv. Kocianova hiša, komplcks bis in zernljišča med meščansko šo-Io in Woschnaggovo hišo, Lanovž ter poslopje, kjer je davčni urad. Grofija se ne proda, ker je zgo- doyinskega pomona in ker se bo tarn nastanii kasneje po izselitvi okrožnega sodišča mestni muzej. Izločeno je od prodajG tudi vse, kar spsda v regn- Jačno črto mcsta. — Sosvelnik Koren prosi, naj bi se nekaj ukrenilo v za- devi sprejemanja 1- in 2-kronskih ' bankovcev. Ne prevzema jib noben denarni zavod, ne post?., ne davkarija. Mali obrtniki r.o občutno oškodovani. Geront g. vkuini svetnik dr. Žužek ob- Ijubi, da bo takoi interveniral pri si-- nančni deiegaciii v Ljubljana. — V pon- deljek 29. tm. se vrši zopet seja, v kateri se bo v glavnih potezah pre- tresel proracun za 1. 1921 in se izvoli proračunski odsek. BožiČnico za rev;:e otroke je pri- rediio splošno slov. žensko društvo pod vodttvom gospe dr. Kalanove v telovadnici mestne osnovne sole in sicer za revne otroke mestne in oko- liške o&novne Sole. Skupno z njo je priredila božiČnico za otrcke revnih invalidov tudi celjska invalkiska or- ganizacija. Gtroci so naslopili s petjcm in deklamacijami, za kar gre vsa cast vodstvom rm-stuih osnovnih So! in učiUliskeinu osobju. G. nadnčitelj Bizjak je imel na otroke lep nagovor, v katerem jih je opominjal k lepemu obna-ianju in pridnosti. Otroci go mu it. glannim »da« obljubili, da bodo sledili njc-govim naukoin. \i bo- gate zbirke, ki jo je napravila gospa dr.. Kiilancva po Celju, se je ?.z. revne otroke nakupilo oblek in dru.^ih daril, vsak pa je dobil tudi kos dobre potice. Bi!a je to prva božičnica na msstni osnovni soli izza prevrata. Skladiščno poslopje trgovske za- druge »Sloga« na tukajänjem kolo- dvorskem prcstoru se bliža dovrSenju. Stavba je lepa in je mlademu podjetju in njega ra^.voju v-'a cast. Radi talvine v trgovinah Vrbovšek Franč škc, Ivana Mastnaka v Celju in Ku^'s Jul je v Oaberjii sta ares rala tu- kajšnja polic jska agenta Zlobec 'in Cuk cigana Gr'ila Matavža ;n Roscnfcld Ma- riijo; o-ba sta b;la, ko se je ugotowlo. da sta tatvine izvršta, oddana v zaporc okrožne sodn'je. Snirtni slučaji. One 18. tin. je unirl v boliic; 49-letn; cinnar Jcrnej Zupanc na pljuČJi; jetik'; dnc 10. tm. v bolnici 14-lct- iir delavec Rudolf Krašovcc na jet'k:; dne 20. tm. v bollix 39-Ietni rudar Franc- Orozl vsled poškodbe lirbteivce; cine 22. tm. v KoSnlc; St. 40 na kozah 45-letna posestn ca France Zimšek; dne 2c. tin. v boln'ci 40-letna posestn'ca C!:zabeta ,|e- rebinšek. DNEVNF WNm Današuii številki prjagaino položni- ce za plačilo naročniie jn pa Stensk: ko- letlar »Nove Dobe¦<. Za rezervne častiilke. Mivster za vojno in mornarico je z naredbo od 1. de- cembra tl. odredM, da vs1. rezervn'i čast- niki prcjSnje avstro-ogrske in bolK^rske vojske, k; so scdaj jugoslovansk: dr?av- ]jnni in ki doslej šc n:so predlož.l: prijav ki sprejem v našo vojsko, tc prijave v z-nfslu narcdbe min-strskega sveta z dne 20. decembra 19IS Pov. F. D. J. O br. 16.584 pre'llnSfjo pr'stojnim pukovskim okružnji) komandam najkasneje do 1. Te- bruarja 1921. Pukovske okružnc koman- de bodo te prtjave redn m potoni dosta- vile in'nistni ^a vPJno !n mornarlco. V pokraiiiiski zdravslVeni svet za Slovonijo in Istro je ministrstvo za na- rodno zdravje 'menovalo sledeče gospo- de: dr. Cern'c NiYko, vodja občc i.nvnc bolnice v Mar.born; dr. Orcgorlč Vinko, pn'marij obče javnc boln'cc v Ljubljan'; dr. DciMšar Jernej, mostni zdravnik v Ljnbljnn;: tlr. Dercaii! Ernest, prakf.cis zdravrik v Ljubijairi; dr. Honian Alojzfj, okrožirj zdravuk v Vadcčah: dr. I apaj- iie Ž vko, v^SJ: okrajiii zdravn k v l.jub- ljan:; dr. Plecn'k Ivan, v.seitelšk" profe- spr v Ljubljana tlr. Rob'c Mu^o, pr'inar'j obee javne boln'cc v Maribom; dr. Ser- ko Alfred, vsouc'I ski profosor v Ljub- Ijan"; dr. Zalokar -Ajojz'i, pr marij in pio- fesor v Ljubljan:. ¦— Za .izredne člane je mi'ii-1ster ;mcnoval sledeče gospode: in?. Turk Jakob, ravnatelj kmct jsko-konrc- nega zavoda v Miibljiin"; liia^. pliarm. Sušnik R'.hard, lekarnar v Liubljani; vladn svetn.k Pavl'n A'njzj, prc-ilstojn k drzavneßa vctor'narskcjfa urada v Ljub- Ijan-i; 'nž. Hauuš Jaromir, stavbni naJ- svetn'k v Ljubljair; dr. Steska Henrik, okrajn' glavar v Ljubljan. S'lno Fantazilo anajo koinun:st:čiii redakterj, pr" -»Rdcčem prnporjiK. Pr'po- vedujejo v lickcni dop'su z Podčetrlka, da jc minster dr. Kukovec (za časa vo- I'lncfta boja!) -po noči vdrl z dvema o- rožnkoma \ h'.so, kjcr sta spala dva na- ša sodruy:a. Do^m sta se orožn.ka clo- stojno obnašala, je m'n\stcr krčal kakor cedn:ik na paš' ;n ukaza] znplen t sodni- ffoma Ictakc :n in ares rat:.« Seveda Jc vse skupaj zlasana stor.ja. zakaj nrn'stcr dr. Kukovee ves C.:s voMnega boja ni bT v PodCctrtku \\\ sploh 2c najmanj dve let; if b"l tarn. Imert'ljio se pa dajo potcs- lrti gospodje konjun"st"5V: redaktcrii. — Upamo, da si šjo tud: travo rast f Kako b; se ^od'Io iičTtol1stvn v klerl- fclaln! »reptibrki« Slovenij'? Ob prlfti vol Inega boja je tudr župnk pri Sp. Sv. Kunffot huiskal v priiVg.: protl ue'telj- slvu, češ da linče vrcči »Botja 'z ccrkv^. kr'z pa 'z sole«. Rad: neutcmcijcnega na- pada na nL tel.jski stan je :ič:tclj protesf- ral in prosa, naj zupn'k kr'vco popravr. Pa bile so voltve, lmjskar'jc je bio trc- ba in uc'teljeva prošnja je b"!a zaniait. Pač pa se je ncke.^a dne pr'kaznl v sol; šolskr pffleda, steber kler.kalnc strange, k; jc tudi sl;šnl, da ponekod ue:telje brcz vseli ceremonj meoejo iz Sole; opasan s predpasn:kom 'n gnnsno snirdec po ŽLa- n.iu (morda sc je v farovžu koraj^e na- 1>1?!) je stop"l med poukom v utrhveo. Solsk1] vodja ^a je seveda hipoma posia- v"l nazaj na hoc!n."k, ker jc jnnak v aro- Kautnem tonu izjavil. da «sc Jioče prcprT- čat;. čc se na nasY: šoli učenc! v rcdu po- učujejo«. Seveda je solsk vodja fanta.....• ki je sodivjsko žigosan kot lazn'k! — s pr:merniTn poukom vrgel na ces+o. $nop- sar pa je kf'cal: >-M; smo zdali šolo. Tu smo mi gospodarj'. Učltelj! stc naši hlap- ci. Po voltvah Vam bomo že pokazal!« — No, tud' voltve n'so pr'nesle kler'ka- lizmu zazjljeu'h zl'afh Casov klerikaTne ;;nkv"Z':c:jc. »Hlnpec ,lcrnej-< je zamahni z mogočno roko po Slovenij. Vsekakor pa je slučaj zc!o poučen. Uredba o opcij». y-Uradn; 1st« St. 147 z dne 21. tm. objavlia nVn'sirsko uredbo »o pr'dob'tvi in izjfubi državljanstvaknv ljev'ne SHS z npc jo in prošnjo«. Vsi, Y. so si pri'dobli domov'nsko pravico v ka- kem v našo državo prlpadajočem kraju po 1. jan. 1910, postanejo naS" državljam samo s pritrd'Iom na5e države in morajo tozadevnc proSnje vlo2 t: do 15. jul. 1921. Rumunski, poljsk"1, ccšk' a1: ital:jansk; dr- žavljani smejo dp 16- i«1. 1921 opfrati za državijanstvo kraljovnc SHS. ako S(> imeli domov'nsko prav'co na kakem n- zemljn bivSe monarhije, k. je pripadlo lias"'. kraljcv:n;. Srbi, Hrvati in Slovene-, ki imajo domovi'nsko pravico v krajih, ki nso pr'padl naši državl. smejo do Isi. jan. 1921 optiratf za drZavljanstvo na§c riržave! Tisti, ki so po plemenu /n jez \i\\ Nemo", Čeh", Slovak?, Poljafci, Rumwn", Italian! in Madžari1, pa imajo domov'n- sko prav'co v kaki obeni našc dr^avc, smejo do 16. jan. opfrati za državljan- stvo svoie narodnor.t. Nemci za Avstrilo, Ceb: in Siovaki za CeškoslovnSVo, Polja- k!" za Poljsko, Rumuni za Riuuun'io, li.i- l'Ja-ni za itaiijo, Madžar- za OgTsVo. KJc !.x\ s kakim! document', se morajo vlaRafi prošnje, jc razvxlno iz Rori nnvedene St. »Uradnega 1st«, k: jc tudi v nagem iired- rt'gtvu na razpola.eo. Prebivalstvo Rus'je. Sovictska Ru- sija "n federativnc rcpubl ke Jtejejo c'a- nes 133 mil. duS. 265 m'l?jard zlnt'h nnrtc vojno od- SkodiKiKi mora tckom A2 let pb^.f Nem- cx\ia. Panež *m cel^bat. Marihorskr »Stra- ta« n«m bo.če seer prepovedaf. da V>\ k&\ p'saH o papcžii. Vcndar si ne morenm kaj, da ne b! /.opi't svoj:m čtateljein po- vedaT, da jc papcž 16. tm. v tajiiem kon- z'stoiviu v Vatkanu izjavl, da j?a skrb' giibanje češkoslovaškc duhovšč.nc za odpravo ceibata "n za reformo cerkv^ Ccrkcv — je rekcl papež —. ne bo n kdar odprav:la al; onnl:h doloc'l gledc ceiba- ta. ker nia baš tern doloc'lom zabval'tl svoj slovcs. Poslcdica te zakrknjenosf. bo, da se bo reformno .u''banj,' mod kato- lško duliovšč-no le h- bolj poostrio. V korst ccrkvi 'n \'ei*!1 ,v:otovu uc Pa nas to dalje nc br"?n. AretTanl kurir s plsmi za Rad'Ca. Tržaški »Lavoratore« poroča, da so v Zajfrebu arefrali nekeffa kur'.rja, k; jc d.ošel iz Reke in imel - pri scbi psina Franka n Saclisa za Radien, naj poostr:: protsrbsko glbanje 'n izzovc upor pn Hrvatskem, !er mu obliubljata d' Annun- ziijevo ponioe. Place jic'teijütva niescansk'h šol sc bodo v eel kralievln,; rc^iilrale. Narcdba i;z;de te dni. Pokr3J'«sVi sokoiRVl r!:t v letu 1921 sp vr^i 27.. 23. in 29. inn. v Osj>ku. Čei^kl akademJki na Diuiaju. Na dunaiski noljpdel?ki visoki ?oli in na ekspoi'tnj akaderniji so bili prod krat- kim izkijučeni če5koslova§ki slušatelji. Sedaj \e po posredovanju če^ko^lova- škej^a posloništva avstrijsko ministr- stvo za notranie zadeve to naredbo ukinüo. 21.000 K carlne je plačal neki ljub'ja.nsk< trrrovec za bla.ijo, ki ga je za 6000 K kupi! v Astriji. Neverietno, pa žal resnično. Končna pasta ja ?a naše vhike na jug;u bo po izvršitvi ranallsk.« po- Rodbe Posloina. Tarn se bodo rnenja- vnli naši vly'^i t iiaüjanskirni, in se- veda tudi osobje, pri nifdnaroduib di- rektnih vlakih pa lokcmotive. Kolodvor bo treba seveda tenui primerno pre- urediti. Uporabo državnega f?;rba na clru- stv'emh in pnvat.nih tiskovinah in eti- ketah je ministrstvo za notičnie za- deve strogo propovedalo. Šolstvo v" Srbljl in Cm! Gor!. Po zadnjih styti^ticnih podatkih ir.'.ni- strstva prosvete je v Srbiji 2296 ?ol z 4235 nCitelji, v Črni Gori 261 ?:>! ¦;. 495 uiütelii. Z-^-'nj '/avlafevanje V Iz kroj?ov nolö'-kih uradnikov ;>rihaja prihnja pDnovno vpraSanje, za':r.j 5e vedno niste razpisani notarski mesti v Murski Soboti in Dol. Lendavi. Kdo irna inte- res na tem zavlacevanju? Csnjemm -narošnit^m! Doc'm so vsi drug} llsti Ietošnje leto po večkrat zvišul] narocu'no, ^e je naroč- n'na za »Novo Dobo« tekom tega ieta zvišala samo enkrat, vkljub teinu, da so tudi: nas posledlec zvišan.u papVu'li cen In t?skarsk"h plač enako zac!e!e kakor druge 1-ste. Ker so se tekom zadnjega casa eene pap'nu ponovno zvišale, nc inoremo več izdajatj llsta za tlozdajao ceno, ampak bo stala »Nova Doha« od 1. Jan. 1921 naprej: celoletno . ... K 120. - pollctno.....K 60.— četrtletno . . . . K 30.— mesečno.....K 10. — za 'nozemstvo . . K 200.—. Ako pom^l'mo, da so cene Uubljan- sk'm dnevn'kom (razun »Julra«), ki iz- hajaio 6-krat v tcdn«, 300 KRON za cclo leto, ?e cena za »Novo Dobo«, ki izhaja JRIKRAT v tcdnu, vkljuh tentu še zclo n?zka. Zato upamo, tin nam osta»e)o vsi nažl cen,'. narcčn^i <«d« ^e v naprej zvc- stl ter da «am bodo stidaj ob Novein letu prldob'li tud; Se nove narosin'ke. SOBOTNA STEVILKA »NOVR 1)0- BF« se lahko (udl odsluj naročuiu kot TEDNIK. Stalrt bo od Novega leta naprci cololetno.....K 18,—¦ pf>?!cino ..... K 24.—, četruutno . . . . K 12.—, • mesečno.....K 1.— UPRAVNISTVO »NOVE DOBE«. Prosveta. Rep-iriofir. V nedüijo, ön? 26. dfifrmb. »V Ljubijano jo dsjnio« Znižane cene. [ Z&četek ob pol 16,, konec okrog 19. 1 urp. — V Leirt«k dne 30. decembra »Teike rJbe<:, Abonma. Začstek ob pol 19. konec okrog 22, ure. Knjižnlčarjem »Prosvete«. Po- dravska podružnica »Prosvete« ie svoj čas ustanovibi :;ospodi7j. Žtajerskem več kniižnic, kaitre pa zadnji čas po nekod sploh ne poslujejo. Tuintam so se jih polastili, posebno p?. cmar, čisto ne- poklicorii lludje. Ker mora podružnica svoje knjižnice urediti, pozivljamo vse one, katerim smo svoječasno izročili knjižnice v varstvo, da nam nemudoma porcčr.jo o njih st^nju na naslov: Dr. Avgust Rt-risman, Maribor, pisarna dr. Osenjaka. Opozarjsimo knjižničarjc*. da so za stanje knjižnic, ki predstavijajo dar.es veliko vrednost, osebno odgo- vorni. Odbor. Pevsko dru^tvo »Vranska Vila« naznanja tern potom vsem p. n. sklada- teljem. ki so se udeležili razpisa nagrad, da ni bila prisojena prva nagrada v znesku 250 K nobeni sklwdbi. Drugo na- grado v znesku 150 K je dobil Ivan Oc*nrk, kapelnik v Sinju, za skUdbo »Teče bistra voda«, tretjo v znesku 100 K pa Piter Jyreb, pevovodja v Litlji, za skladbo »Pevec«. Nagrade po 50 K so b'le pri-ojenerdvodr. A Schwabu, zdravniku v Celju za skladbi »Kmečka pesem« in «BoJji volek«, po ena pa I?. Kladniku v Novemmestu za »Pomlad«, Petru Jerebu za »V ?.negu« in Janku Lebanu v Zabukovici nad Škofjo Loko za »Domovina«. 3Sv-osöB««3ye^OY dan. Veliki biskup Strossmayer rodio se 4. veljače (febr.) 1815. On je osnivajuči zamašne kulturne us^anove pripravljao oslobodjcnje i ujedinjonje svih južnih Slavena. On jezapalio sjajnesvietionike, koji na daleko svjeth», a na nama je, da na njima užežemo na tisuče svjctiliaka, pa da ih raznesemo po Čitavom našem narodu, da ih unesemo u svako na5e i najzabitniie s>?lo, da svuda bud^ svjetlo. »Prosvjetni Savez« u Zagrebu od- lučio je to^a dana proslaviti slavnu uspomenu velikoga Prosvjetitelja. Taj dan neka bude »Stroßmayerov dan«, »Dan prosvjete«. Umoljavamo sva naža druStva ži- rom čitave kraijevina Srba, firvata i Siovenaca, a izvan nje takodjer, da se toga dana bilo kako sjete veliknga muža: predavanjsm, doklamacijom, pje- vanjem, gla?.boin, osnivanjem tečajcva za nepismene, a ko|e ni to nemože, neka Darem sabere neku svotn za »Pro- svjetni Savez«, Hm cm u/mAfrn*» Siriti prosvjetu u sve slojeve našoga naroda. Najbolje čemo se od",.žiti velikom pokojniku, ako njegov prosvjetni rad nastavimo, ako doLr?dimodivr.u Y.p;rnd\\ naše naro.'lno kulture, ako mu postavlmo spom-?.nik u dušama i sreima našima. Doprinosi se Sslju »Prosvjetnom Sa- vezu«, Zagreb, Markov trg 6. OtroSk-, oder. l;:jrico ?.a tnladino otroSkili vrtcev in ijudskih Sol. Dmgi natis. Seststv'rla Mar;cy OreR'oriCeva-Ste- pančiCcva v Ljubljatii. lzdala in založila »Učiteljska tiskama« v Ljubljani. Cena j broS. knjiK"i z dra^iujsko doklado vrcd ! 19'2O K. Knjiga ebsega 12 igric in bo j brezuvomno vsem 5o!am pa tudi rod- [ binskim očetom zelo dobrodoSla. ! »Vojn»čl.:!gIfisnik--VojaSkig!as- nik«. Pod tem naslovom jopočel v Beo- gradu izhajr.ti kot organ vojnega mi- nistrstva Časopis, pisan v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku. Dozdžj so izSle 3 5iev, Züdnja 3tev. prinaSa siikovojvodeMišiča. Vsebinaje vojaSko- poučna, leposlovno zabavna, narodno* vzgpjevalna. List i^haja dvakrat v me- secii in stane letno 24 dinarjev. Zrnje. 9. Stev. to??a mariborskega kulturnega vestnika prinaSa poles pes- mlce »SinČku« (Janko Glaser) sliko šlavnega naäega skladateija Viktorja Parmc in kratek njegov življenjepis; r.adaljevanje dr. Pivkovega spisa »Dra- nintsko pesniStvo«; dr.Škapinovo črtlcp oCunkarjevem »Pohujäanju v dryüni Sent- florjanski« in kratko črrico cir.M.Kova- čoviča o Janka Qlaserja pesniški zbirki »Pohcrske poti«. fran Lsvstik: »Izbran! splsi za snladina«. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flore. Z risbami okrasil Anton Kožclj. Knjiga obsega 220 strain. V Ljubljani, 1921. lzdala, založila in na- tisnila UCitfiljska Hskaria. Uüteljska tiskarna se y& lotila velike tialoge iz- dati naSe klasike v ilwstrirani mladinski izdaji.. Dohvo so pogreSali teh že naSi starLSlt na5e knjižnice,- zlasti pa na5a mladina sama, saj i» je ostalo tako več ali manj nepristopno najlepSe, kar so napisali tudi xanjo najveCji možje na~ Seganaroda.Zbirko, ki bo opremljena po- vsem enotr.o, arejata in prirejataFran Er- r \ O V \ ¦.) t) >? A ~ Strati 5. iavec in PavelFiere, Hustrirali jo borto pa !U'jrazIičnej.šj slovenski umetmki. Piav- kar je izžel prvi zvezek, lei prinaSa za mladino izbrane spise eriega naših naj- večjih pesnikov in pisateljev, Frana Lev- FtiUa. Kr.jigo je ilustrir.il A. Koželj in je za današnje case narnvnost razkošno opremljena. Prinaša izbor njegovih pesmi, dalie praviiico in pripovedke ter znamenitega Martina Krpana in Poto- vanje iz Litije do Č^težn. Prepričani smo, da bo po knjip rad segc! vsak in da ne bo manjkala v nobeni s!o~ venski hiši. Piimerna bo zlasti za da- rila. tüegantno vezan izvod stane K 54'-—, broširan K 46"—. Dobiva se po knjigarnah ali pa v Učiteliski tiskarni. Prlrcda br. 10 ima sadižaj: F. Butanovič, Značer.ie kemijske ravno- teže u prirodi i životu — N. Fink. Na putu u Atlantis — F. Tučan, S-ge ..... A. Rio, Tajna cvijeta — O Kučera, tirpa sunca u Hcrkulu — S. GjuraSJn, Modrc resine — Pabirci — Razgovori -- Sadržaj X. L>;od. Dužnost je zato svakoga inteligenta, da se pretplati na Prhodu, i da je širi u svom krugu. Pretplata ::a1921. 40 K, za djake 32 K, aČkinarina hrv. prirodoslovnogadruštva 60 K, šalje se Prirodi, Demetrova 1, Zagreb. Turistika in sport. Sportiii Ulub »Celje.« Pred letom se je ustanovil v Celju »Slovenski sport- m klub,« kateri se je vsled energije in del':vnosti svojih članov povspel že te- kom enoletnega obstoja v katfj?;orijo prvovazrednih klubov Slovenije, kar je zahtevalo ogromne žrtve, zato pa je Hidi njegovo gmotno stališče zelo sla- bo. Da so sportni klubi za razvoj na- rodnega življa eminentnega pomena, se vidi najbolj iz tega, kako naši na- sprotniki podpirajo svoje klube, kar o sebi ne moremo trditi. Zato pa je dolž- riost vsakega zavedncga Slovanca, da poseti vellko športno vtsellco dne 5. proslnca 1921, za katero so predpri- prave v polnem teku, da s tem neko- iiko pomore finančnemu stanju kluba. Iz Boh?nja nani porcčajo 22. dec. t 1.: Dohod na sankališče za sani že odprt, pripravljalna dela. na sankaiisču ; ¦ad-Ujuisjo, tako da bo o Božiču sankaliače »Belvadogo.« nrmniqixma ...v red'j in pripravljeno. Umetno njidelani wKwjjt (nasipi.) ob oviükih sankališča segaio na 2/50 — 3mü— Sr.eg osre- njen — je sesedel na 96 cm, toplina zjufraj - 1°C, pozneje -j-1°C — baro- meter 731 — se dviga. Sanmec dcber - smuka manj ugodnn. Zimskf šport na Bledu. — V ne- deljo dne 19. tm. je otvoril Športni od- sek na B'.edu novozgraje.no sankaliS*e skozi »Zako«. Dolgo je 700—1000cm, 1 e p o i z p e! j a n o v ovinkih ob roman- tičnem skalovju Osojnice. Pred dru- ^imi ima le-to sankališče to posebnost, da zanese sankača brzina z dobiim za- letom iz sankališča v Zaki tja na je- aersko glacino ledu in sleče sankač na- ravnost proti otokn. Sankališče bo uno- rabljivo vsak dan, sanke pa so na razpolago le v skromnem žlevilu. Na griču ob nekdanjem sankaiiSču stcji okrepčevalnica z jedili in pijačo, odtod je krasc-n razgled tako na jezero kot na progo sankališča in imaš sankače vedno pred očmi. Za oskrbo je n# Bledu dobro preskrbljeno (nad 100 po- stelj v kurljivih sobah) ter bodo cene — tako se num obeta — znatno zmer- uejäe kot v bivši letni sezonil — Iz- voščki na Lescah bodo na razpolago, vst'kaUor pa se priporoča sankačem, i/.stopiti na kolodvoru Bled, odkoder ie le 10 min. do sankališča. — Drugo manjše zabp.vno sankališče (250 m) za deco in začeinike se nahaja >Pod gra- dorn« na Pristavi. T1süL1 polet u Londona v Pariz v ietu 192C. Te dm je bila morska oZina med Angleško in Francijo tisoC- krat v tem letu preletena. Ta jubUejna zračna vožnja se je vršila iz letsliäCa Croyden pri dežju in hudtrn vetru in \c trajala 2 uri. Franccska pilotlnja Andrienne Belaud je dofsegla z viSino 4800 m na JvO HP Candron letalu višinski lekord za dame. Frasicoski davek na motorne 2ol- no. V Franciji so sedaj vpeljali davok »n. niptorne čolno. Davek je sledeče umerjftn: na fo?n- do 5 HP 25 f;ankov, od 6 da 9 HP so frankov, od 10 do 12 lit» 75 frankov itd. Za čoltje čez 60 HP znaSy. davek že 500 frankov. i Žalec. Prostovoljno gasilno društvo | v 2alcu prirccll mi S)tcfanov;> svojo ob:- ! aijno »Bož:čaco < spoiciio s srečolovom in plesom. Po drazlx boys.cucgn drevesa 'gra se prv'.c na slovcnskem odru eno- i dejanska Salo'gra »Mod stka«. Za ob'lm I olvsk pros! odbor. \l Laškega. Pred uekaj teilni je pr"- iicscl Vaš cenj. 1 st dops iz I.aškcga, v kalcrem se dolži podjetie »Kameirt«, to- varna timetncKa Skr \l\ in elcktrarna 7 Laškein, d. z o. /.., d-i nadaljujv. svoje gennan'/atoricno dclovanj-; s torn, da nastavlja pri podjetju nernške iislu/.bon- cc K tčmu dopi.su nam pojasnuje ravna- teljstvo »Kamon U, da so nahaja 80% družlvnega .^lavircc v jugoslovanskih rokah. Kd na tiemška moc v podjeiiu jc g. ravnatelj Edvard Ebersberg, ki je ob- ciK'in tudi dru/Mbnik. Davcnj iiprav'telj Masten Hi bl nlkdar v služb; podjctja, temvec je liodf'l le začasno poniMgat v urejevanju knigovod-stva. Scdai ni Ma- sten v nikaki zvc»; vee s podjetjum. Me- sto od šlega knjücovodjc je družba sprc- jela novega nastavljcnca, ki jc östo Ju- goslovanskcga pokolcnja. S:cer se drn- žba ne udeležiijc pol fčncga. ž vljenju. Rečica ob Savini"'. Naš; klcr.kalci so vsled ':z,;".da vol tev podivjal; in lajaju ka- kor psi po svojih lst'h. Bojmo se. da nc dobe stekl.ne, n skrblmo Žc, da se pra- vočasno razgjas; pasji zapor :n oskrbe liaKobčiTl-ki, da ne bodo nevanr. Siccr pa bodo tudi b.kovke za te vrste stcklišev dobre. At smo še svobodni; državijani ? Živela tajna volitcv? ¦- Špicparkeljn1. Šoštanj. Volilna razburjenost je polegla in že smo misüli, da začnemo mirno medsebojno življenje, da se bodo zapeljani zdramili in upoSievali, da smo v Jn?oslaviji; to tembolj, ker je vele- industrijec Woschnagg izjavil svojo lo- jalnost napram državi in upravi in da se v politiko ne meša. Čudimo pa se nastopu uslužbencev Woschnaggove in nacijonMliziianekemične tovarne. Ooiijo Sa vedno nemško mišljenje. Naredbe vl^Je so merida res samo na papirju, drugače bi si nc upali izzivati, da pri- redi par rencgatov pod knnko »Športni klub« r.a Sihestrovo nomSVco vescilico, nemško igro in petje. Ni misliti, da bi dovoljenja za to ne dobili, kajti poklon in dobra beseda stori nnže oblasti mehke. — Ali smejo Slovenci n. pr. v Gr^ficu prirejati slov^nake ve- selice, ali bi jih smeli mi, fe bi bili pod Ntiniško Avstrilü? Posreiüo se jim je skriti in reft«*"» glasnvir nekdanjega Liederkranza, obdržali so nernSko hišo, ki je last knnzorcija pod irnenom Schallthaler Spar- und Kieditverein. Kaj pravi k temu Zadni^na zveza in sekvesier te posojilnice? Če bo oblast izdala dovoljenje za to ves^lico, bo tudi ona odgovorna za posledice. Oni, ki ne morejo biti brez s'vibcarenja, naj ven- dar zapustijo Jugoslavijo, ;;aj itak ne spadajo sem, tarn naj potem prirojajo veselice, kakor hočejo Mi pa nroti iz- zivanju odlofno prctestiramo, najsibode pod kakorSno koli krinko, Svoboda, Športni kiub ali karkoli. Ne mSkuta- rija ni narodnost in nima pravice do manjSinske obrambo. Medjfinurje. Varaždinski veliki župan in poverjenik za Medjimurje, dr. Pero Magdic, je odstavljen. 1-, 2- in 10-kronsk'; bankovci. L j u b 1 j a n a 23. dec. Predsedstvo dulesacijc m'n'strstva financ objavlja, da so ncist'n'te vesti, k; se širjo, da zp:ubc 1-, 2- in 10-kronske novcan'cc 31. dec. plačlno vrcdnost. Ko bo dovoij kovane- ga drobiža, d- no pošte smejo sprojemati 1- ;ii 2-kron- skcjiovčanice le v znesku do 10 K. Stavka rudarjev v Bosni in Sloveniji. Bcograd 23. dec. V parlainsntar- nli krogih sc razpravlja mnogc o stavki rudarjev v BosiV;; vlada ni pristala, da ae zv;§ajo place in uredc delavsk' sveti. Po- slanci men. jo, da je stavka poHt'cnega značaja. Ootovo jo, da vodijo sta\ko ljudje, ki ivso naš; državljan1'. M nster Jr. Kukovec je odpotoval v Trbovljc, da prone,; vzroke sravk-e i'n dela za sporar- um. Trbovljc 2X dec. Cuje se, da so ¦ komun'st čni zaupn. ki že pr stall na 5095- li.i povišek plac'. V pondeljck sc vrse pri deželn,; vladi pogajanja mecl zastopnki trboveljske dnižbe "n rudarjev. Min'ster dr. Kukovec je bil 23. tm. v Ljublian'. Po- verjen k Rbn kar inn je pr>ročal o stanju stavke. Seja vlade «letle rudarske stavke. R e o g r a d 2\. dec. Danes je b'la seja vlade o odredbah glede stavvke ru- darjev v Trbovljah. Bolgarska ag'tae'ja v kiimaiiovskein okrozjn. B c o g r a d 23. dec. Radi prevratne orgairzacije in ag tac'jc v kumanovskem okrožju, v katero so zapletcne t«d,: od- lične osebe z Sof;je, je razun zelezn'ske- ga proineta ustavijen tud; yes drug! pro- met z Bolgarsko. Naš poslairk v Bukaresti B e o g r a d 23. dec. Za našega po- slan'ka v Bukar.est; je imenovan Boško Colak-Anfč, k: je bil dve let; poslanik v Štokholmu. Sof'jska vlada se tie drži niirovne pogodbe. B e o g r a d 23. dec. Sui j.ska vlaua noče doloct. mesta v naši kraljevin", kjer bi b'lo srbsko-bolgarsko sod see v sm'slu in rovne pogodbe, ampak zahteva, naj bo sodlščc v Londonu, Parizu ai; R'mil. Holaiidsko vojaštvo za Vilno. Haag 23. dec. Pruga zboniica je z 48 proti 24 glasovom sprejela prcdlog. öa bo 4. jan. razpravljala o zahiev. entente, nai odpošlje Holandska 100.000 vojakov v Vino. Narodno gospodarstvo. Socijalna politika. Mavdu'e^ st komunista v Trbovlj^ihi 19-letni rudar Franc Lebar je po- pival 11. dec. v raznih krcmyh v Lokah v družbi Miha SmodiČa, Ivana Godeca, Domimka Kurnika in Franca Amona, poprej pa že v stanovanju Stefančiča, kjer so dobili fantje žganje. — V Go- dečevi hiši pa je izmaknil Franc Lebar bojni nož in pstcm na prostem grozil v.eč osebam, Aloiza Hribovšeka, cčeta 4 otrok, pa silovito nnpadol in zabodč-1 v pljuüa. Aiojz Hsibov.šek, ki se je lakrat odpravijal mirno na delo, je v smrtni nevarnosti. — Dognano je že sedaj, da je izvršil Franc Lebar zločin zgolf iz komunisti?ne strssti, češ da bo »patnjotom« (socijaidomokratom) Že pokazal. — Proti orožnikom ie naj- prej tajil, potem pa se začel izgovar- jati s popolno pijanostjo. — Orožniki pa so poklicali zdravnika, ki ie po- polno vinjenost izključil. — Tekom eskorte je vpil Franc Lebar: »Glejte, kaj znajo komr.nisti, )az bom dal kri za kornunistel« — Javnost je pa mne- nja, da se mu bo vroča komunistična kri v zaporih okrožnega sodišča v Celju prccej ohladila in da bo kazen- ski senat ž niim temeljito obračunal. ZnaČilno je pri tem tudi, da pri- pravljajo komunisti na eni strain' mezd- no stavko, na drugi pa nekateri lahko pijejo do nezavesti. — Dobro bi bilo dvigniti vse kazenske spise iz Trbovelj in Hrastnika in spraviti v javnost v dokaz, da se skoro vci tisti obdolženci, ki so imeli opraviti s sodiščem, skli- cujejo na pijanost. Javnost bi slrmela, koliko so ti ljudje popili. — Videlo bi se pa tudi, da zlasti neoženjeni čisto dobro izhajajo. Vlada ima tu hvaležno polje za preiskanje socijalnih razrmr. BsnČnl stndlkat za nabavo slad- korja je vsled posredovanja demokrat- skih posl&ncev ukinjen in bo tudi v bodoče slacikor vsak trgovec trnel svobodno kupovati in prodajati. Gotovo je, da bo sladkor v svebodni konku- renci cenejši, nego Ce bi imeia skupiua bank prodajni monopol. Cena kovaškem« premogu iz premogovnika v Stranicah je dežolna vtada v seji 17. nov. določila na 650 k?on za cno tono. Mora pa biti prvo- v.-ston. ^ »Trgovski Hst«, strokoviio p;la- si!o slovenskih trgovcev, prične z No- vim leiom izhajati dvakrat v tednu. S.ecUSnja zadružna banka, ki so jo .osnovale hrv. slov. gospodarsko društvo, zjdruga hrv. vinogradnikov in nekatere druse i^idruge, je inieUi v soboto 18. tm. v Zajircbu obeni zbor. Osnovna glavirca znasa 20 mil. kron. Predsednikom je izvoljen dr. Stjepan Ko.enik. NacijoncHzacija delnlšklh družb. V novein zakonskein osnuiku trg. mi- nistrstv?, o d'..!niških družbah bo tudi toc'ka, da mora vsaka delniška družba imeti r.ajmanj 51% domačega kap:ta!a. Prepovedana prodaja valut ino- zemcem. Finančni minister je izdal odredbo: Vsem osebam, tvrdkam in bankam, ki se bavijo z rp.kupom in prodajo valut, je prepoveduno proda- jati dokirie in druge zdrave valute ino- zemcem. Za kršenje te naredbe so do- ločene stroge kazni. ZvJ«apje kolkovlne pri zacari- njenju. Po naredbi ministrstva za finance od 30. oktobra t. 1, št. 11.266 (Uradni list St. 134), se zvišajo vse kolkovine in lestvične pristojbine za 100%. Na ta naCin se zviSa za 100% tudi kolkovina za vse poštno- carinske listine, ki so podvržene kol- kovini, in sicer: spremnice od 20 na 40 par, carinske pobotnice od 10 na 20 par, stovornice od 50 na 100 par. Na ra?un stovornic se jo obremenil doslej vsak zacarinjeni paket s 5 pa- rami, po iiovem pa se mora zaraiiu- niti za vsak paket po 10 par. Agrania reforma. (Aktiviranje okrož- nega agrarnega urada v Mariboru.) — Okrožn! agrani: urad v Mariboru je koncno aktlv'.ran in nastanjen v Mar'bo- ru, Koroška cesta št. 19 Vodstvo urada je prevzel inspektor in okrožn: agrariK poverjen'k dr. V lko Pfeifer. Uradn'; dne- vi za stranke sc vrše vsako sredo in so- boto od 9. do 12. tire. Ob ostalih deiavnl- kili se seer enako sprcjoinajo stranke, vendar se opozarjajo, da bodo strokov- ni uradn k: >'n vodja urada izvzemši omcf- njenih dveh uradn. h üni vcčinoina odsot- n na uradn'h pptovanj. h. Obmocje urada obsega področja okrajn"h glavarstev Ma- r bor, Ljutomcr, Ptuj, Ccljc, Slovcnjgra- dec, Brežice in Konjlce in polit čnih eks- pozitur,; Moz'rjc in Ouštanj. Zadeve, tičo- čc se agrarnc reforrnc v nmenjeneni oko- I'«$u, jc odslej npslavljati le na okrožinl agrarn! urad, ki l'ung.ra v tcm oz'ru kot 1. stoimja. »Uradnl Jist« St. 146 z due 17. tnr. objavlja naredbo nrn-istra za agrarno re- iovmo o bvüzobrcstn h posoj lib zdru- Zbam naseljcn'h dobrovoljcev, poljedel- cev ii drugf'h intcresentov agrarne rc- forme. Češkoslovaška trgovska zbornlca sr je 20. tm. ustanovila v Trstu. Novega kovanega drobiža po 5, 10 in 25 para pr-'de v promet sn 30 iniljonov kron. Mesarske obrate je v snrslu oilreü*- be m'n'stra za trgovino z dne 24. nov. 1920 smatrati za obrtne obrate. ISo^s^ 23. dec. Zagreb 23. dec. Devize: Berlin ?1:"!~ 214, ltaUja 513-518, London 470—95, New York 143-144, Pariz 880, Praga 168-173, Svica ??25~2i50, Dunaj -j5.35-25.75. Valute: Dolarji 141.50—142.50, aystrijske krone 25— 26, bolgarski carski rublji 75-82, francoski franki 820-880, ncmške marke 200—203 leji 185-1'JO, Jtlijanskc lire Ö10—512, če2kosl. krone 105-170. Dunaj: din.'.rji 1605—1625 dolarji 597 - 601 francoski franki 3590—3630, švicarski franki 9150-9200. «e§ke krone 719--725, madžarske krone 511 — 113. lire 2075—2C95, šterlingi 2130-2150. Curih : Berlin 9.15, Nowyork657, Lon- don 23.27, Pariz 39.10, Mil*n 22.5.5, Praga 7.65, BudimpcSta 1.25, Zagreb 4.80, Var- Sava 1.10, avstrij. krone 115. RAZNE VESTi. Republika, ki ie kongala — »z re- štom«. V Gjclekovcu pr: Koprivnici so Kadičevci postali nestrpni, da še vedno n: republjke in so jo hoteli — vsaj v svoji občini —vpeljati sami. Odstran'.ti so ho- tel najprej vsa zmimenja monarliije, t. |. kraljeve in regentovc sl'kc. Stoivli so to tiidi v šoli, kjer je uo:teljca majala z gla- vo in rekla: »SliS'te, ljudje, to ne bo do- bro! Men! se zdi, da se bo to končalo « «reštom«. Pa kmetje so sainozavestno odsovorili: ^Ne bo, ne bo! Saj je repubtt- ka.« Cez par ur so prispel; orožnik-, ki so polovli republ'kanske voditelje in ljudje so si ke zopet obcsil; na slara mesta, pri tem so pa v zadreg; govorili: »In res se bo koiičalo z vreštom^, kakor je rekla gospodična uciteljica.« Mirjoiiar, ki bo sojen zaradi velelz- daje. Te dn so v VarSavi prijcli ondot- nega miljonarja Adolfa Dessatia, ki je preskrboval poljsko annado z obutvjo. Dessan jc obdolžen, da je na AngleSkeT^i kiipljenc- čevlje namenoma zadržal y Culanskem — tu gre za nekaj nrlijonov Strand »NOVA DOBA« Slev. 154. parov čevljev — da bi lažje poskočil s cenaml. Njegov nepošten öiii bo sojen kakor veleizdajstvo. Samomor mlade baronice. Po- roča se nam, da se je predzadnji petek med vožnio na Francosko ustrclila ba- ronica Margit Mitteregger, stara 18 let, baje zaradi nesrečne ljubezni. Velik potres je te dni v Argentiniji opustošil provinco Mendozza. Doslej so našli nad 400 mrtvih in raujenih. Po- ruSenih je mnogo poslopij. DEjaaku kuhinji v Celju so darovaii od 1. okt. do 15. dec. r. I. razun 2e objav- Uenih dobrotnikov in korporacij: gosp. Juri Skarnen, jetničar v ŠoStanju, poslal od g. Iv. Seliča, sodnega uradnika in gosp. Josipa Lampreta, tovarr.arja pohištva v Šoštanju darovano vsoto (40-f2()0) = '240 K; ga. Ana Rajgelj, poscstnica vSežani, 230 K ; po 200 K: neka stxanka po mestnem magistratu, gosp. Lovro Cremožnik, solicitator v Celju, na- brano pri poroki svaka g. Pavla Novaka in g. Evgen Jarc, prof, na I. drž. gimnaziji v Ljubljani; po 150 K: ga. Ana Natek, gostil- ničarka nn Bregu in Hranilnica in posojil- nica v Smarju; kegljaški klub »Planka« v Celju 120 K; ga. Fani Stermecki, trgovčeva soproga v Celju, vstopnino gledališke igre njenih otrok, 118 K; po 100 K: g. Jožef Musi, župnik v Vitanju in prof. g. Josip Kožuh v Celju; po 80 K: g. Heberle, hotel Balkan, gn. Ana Petriček, trgovka v Celju in gosp. dr. Jož. Rus, uradnik v ministrstvu za kon- stituanto; g. dr. Leop. Vičar, okr. sodnik v Celju, 60 K; po 50 K: g. Ivan Kramer, nad- učitelj na Vranskein, darovano od ge. Julije Bizjak, trgovke na Paki kot kosmati izku- piček dobrega semnja in gosp. J. BakarČifi, trgovec v Sušaku, začasno v Celju; po 40 K; g. Miloš Levstik, učitelj in g. Rudolf Kranjec, profesor, oba v Celju; g. Franc Skaza, učitelj v Velcnju, 30 K; gosp. Vinko Praprotnik na Vranskem, 26 K; g. Aiojz Gregorin, odvetnik v Celju, v neki kazenski zadevi 23 K; po 20 K: g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik, g. dr. Anton Kunst, zobozaravnik, g. Karo I Pete, gostilničar v Narodnem domu, g. dr. Milan Orožen, odvetnik, v neki kazenski zadevi in g. J. Sancin, tajnik SKS, vsi v Celju; gosp. dr. Iv. BenkoviČ, odvetnik v Ljubljnni, 12 K; Ant. Ermenc, trgovka. 5 kg masti; dr. A. Kunst, zobozdravnik v Celju, 250 kg kroin- pirja; g. V. Janič, pek v Celju, 25 kg fižola. G. Zupanc na.bral v Št. Jurju 177 kg krom- piria in 14 kg fižola. O. Sajko MaUs nabral v St. Jurju 200 kg krompirja, 30 kg zelja in 25 kg fižola. G. Em. Zupanc, trgovec v Ro- gatcu, 720 jajc. Rodbina Roblekova v Žalcu mesto venca na krsto ga. Fine dr. Kotnikove 100 K. Lfsiralca uredni&tva. Ftintom granlLa.rjem ob Ohridskem jezeru naše najlepše pozdrave! Vcseli rias, da ste zavedni Jugoslovani! Vesel Božič in srečno Novo leto! Uesele božične praznik? želi vsem strankam in znancem •$Ms&v KoŠtomaj, JktLlL^MLx._ brivec v Celju. Vese/e božične praznike že/j vsem svojim cenj. odjemalcem Anton Motnik. Vsem svojim cenj. odjematcem želi vesefe 6ožične prazntäe Karos VajR. V;em mojim cenj. odjcmalcciti V«s«U božične prazniK«! Vaknun JUadirt Želim vsem cenjenim odjemalcem vesele iiozične proznilie in SFEGno No^q leto. Ivan Ravnikar. Našim cenjenim ^yW/7) odjemalcem voščinio ^ (^-^ vese/ebož/čne praznike in srečno Novo leto mesarji-stojničarji ter naznanja- mo, da se dob/ na stojnici prav lepo in okusno meso po 18—20 K- S spoštovanjem 1611 2-1 J^xß^ na stojnici. Qilityci ^e vajen trgovskih del, se takoj OlU^d. sprejmc pri tvrdki R. Stermecki v Celju. 1624 1 Sprejmem Stenograf injOt Vstop takoj. Dp. Ju^o Hraiove^g 1624 1 odvetnik, Celje. Iščem mesta za čevljarskega učenca k dobri hiši Če mogoče s hrano ali brez hrane. Na zahtevo se lahko predstavim vsaki čas. Naslov v upravništvu. 1728 2-1 j|ir| J (vo-lčje pasme) 11X11111 II'vO upravništvu. c X 1628 1 7mJi>*ßM.M.M. Poehlmanove knjige 7/,\ prinčenje franco^čine in sicer na potu skozi Aškerčevo ulico in po Mariborski cesti do mestnega mlina'. Pošten najditelj se prosi, da jih odda proti nagradi v uredništvu. 1625 1 Podpisani obžaluje, da je na shodu »Kmetske zvezc« v Stranjah dne 12. novem. 1920 neupiavičeno in neutemeljeno žalil g. Janka Rajerja, viš. voter, nadzornika v Kr- škem, g. Janka Vizjaka, drž. viš. živino- zdravnika v Brcžicah in g. Josipa Uršiča, drž. viš. živinozdravnika v Št. Jurju ob juž. žel. kot kandidnte SKS, jih prosi odpuščenja in se jim zahvaljuje, da so odstopiii od obtožbe. Obenem se zave2e podpisani plačati za »Jugoslovansko Matico« in »Dijaško kuhinjo« v Celju zneska ;>o 50 K ter po- ravnati vse tozadevne stroške. Šrnarje pri Jelšah, dne 21. dec. 1920. Vinko Munda, kaplan. Proda se~^ po ceni ceio novo pohišivo za spalnico ter za kuhinjo. Poizve se pri g. Wen- gustu, Kocenova ul. 6 CELJE. Me morste Sp®*i? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zado- voljstva doprinese Vam Fellcrjev pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki spe- cijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Trp te tBračič» na Dečkovem trgu 6 i nasproli Kralta Petra volaiulcc. : /f*A Točijo se pristna dotnača /w\ Xj& vina, vsaki čas topla in \^ fTr\ mrzla jedila. Sprejemajo se ^x Jj\J abonenti po znižanih cenah. \\I C#f na razpolago so sobe za tiL [\\ tujce. Postfežba točna In F\\ \rj 1329 solidna. 52-13 \f) sal STAMPILJB S ANT. CERNE^ ^ S ^1*^^ LJUBLJANA J J^ E5 Pohištvo! Izdelujem vse vrste pohištvo za spalne, jedilne, gosposke sobe in snlone, ku- hinje ter predsobe najsolidnejs'e in v vsHkem slogu. Imam v zaiogi vsako- vrsten les, kakor javorjev, jesenov, čreSnjev, brezov, hrastov, orehov, ma- hagoni, poiisandler, rožni in tičar. Ele- gantne spalne sobe imam vedno izgo- tovijene v zalogi. Prevzarnem vsa na- ročiia ter ista izgotovim najhitreje in v popolno zadovoljnost naročnikov. Načrti na razpolygo. Cene 50% nižje, kakor v mestih. Za obilna naročila se. najtopleje priporoČa Fj?anjo Wagner, mizap Sv. Juir»iJ ob Taboru pri Celju. 1580 10-7 iS3liQigj Gosttlna USIS f F. Pavlinc $ TöMü GledalÄska ul. Lw|jU| {poprej pri Zeienent ---..... drevesu). Naznanjam cenj. občinstvu, da sem vse gostilniške prostore prenovil in ttidi druge nedostatke odpravil ter gostilno zopet na dober glas spravil. Vina to'im najboljša pristna, pivo DelniSko in kerimam lastno rnesarijo (nasproti Narodiiegn djma), je tudi kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili; abonentom pa pri- poročam izbonio hrano in solidna cene. Za obilni obisk se priporočam 1447 Celjanom in okoličanom 3 #F. Pavllnc m gostilničar in mesar. NäaK^ Sve vrste povrteljnog, cvijet- nog in gospodarskog sjeinenja, kod nas izkušanog i aklimatizi- ranotf, izravno impört'ranog iz Njemačke, Holandije, Dan-^ke i Švedske. na vt-liko i malo dobavlja Zadruga za prolzvodnju sjemenja Z9GREB, PreradoyifeuQ ulica ZQ. Cijenici Saljn se na zahjev ba- dava. — Vočke svake vrsti viso- ke. polusiabljas'ce i patuljaste. Vrtljari i trgovci sjemenia do- bivaju ormarce sa pretincima na posudbu, dok im se siemenja na porcije daje uz popust. 1538 4—4 I Stavbeno in galan- I ! lerlsko kieparsivo | Fronjo Ooižan -------Celje-------- Ix üralta «Peir» cesia » nmproll ..HeleMA vola" 92 Sf>revi«9ma va* v nruH- >pnaa|vta m dcslu Itvrlllev loCna •>• aolidna I Dpžovna razr^a loterijo. Prvo žrebanje bo 3. in 4. januarja 1921. 100.000 smt$ — 50.000 «obitljo^ | S premij I Od 60.000 do 600.000 dinarjev ali 240.000 do 2,400.000 kron (dva milijona štiristotisoč kron.) Qsalia druga srečha mora doiiitl! Izplačeuanje useh dobifkou u gofouem denarju hrex odblfKa! NajuBčji dobiteh u sreünem slučaju dinarjev I (on mtlijon) all 1468 8-7 kron 4,000.000 (§tiri milijone), nadaije: 600.000'—-, 400.000"—, 200.000'—, 150.000—, 100.000—, 80.000'—, 70.000—, 60.000'— 50.000—, 50.000 —, dva po 40.000, pel po 30.000, 18 po 20.000 dinarjev, odnosno 2,400.000™, 1,600.000 --, 800 000 —, 600000—, 400.000'—, 320.000'—, 280 000'--, 240.000"—, 200.000—, 200.000 —, dva po 100 000*- , per po 120.0QO in 18 po 80.000"— kron i.t.d., i.t. d. brez odbilka!!! Cena srečk za usal« razred: Vt srečka 1/2 s rečke Din 48— Din. 24 — an K I92 - ali K 96-- V4 srečke V8 s rečke Din. I2•— Din. 6' — a|i K 48- ah K 24- I ločno in hitro izplačeuanje useh dobitkou zaiamčeno! Naročila iz cele države naj se poSljejo po poštni nakaznici po- obla5čeni glavni kolekturi lilwAiitay. oddelek razredne loterije Gajeua 8 Zagreb Qaieua 8 W NaivecJa -*P( izbira številK. * Štev. 154. »NOVA D 0 B A« Stran 7. Jadranska banka Beograd, Dubrovnik, Kotosp, Kra»|i C tf^i "S tiP* °Patija, Sarajevo, Split, Šibenik, Ljubljana, ifflaribor, Metkovič« ^^ ^D J ^^ Zactar, Zagreb, Trsi, Wien. Prevzema vse bančne posle kyj Spr»ejemsa vloge ns hraniBn® knjjižice, LIi*o py* Poslovne zveze z vsemt vcčjl- posl najugodnejšlml pogoji. ßÖ en dmge wloge pod najugodnej&imi pogoji» 03 ml kraji v fn- in inozemetvu. Pvoll giažarii in za živSJenJ» zavaruje najkulantneie BANKA "SLAVIfA" Zastopnik Dragotin Gofoec 122 12-12 Celje, «azlagova nllca 1$. S V gosiilni 99! Pt*i mostu TÜ ee *cCff »rlBin© ljuto* 58 M morsfeo IirIoš&o ?n foi- wS* |m zeijsfio' vino, vsatel kS , L$ dan kvc žo plvo. VsaR ^fi, i^ čaa topla HuHtnJa. — f^R^- gy SprejiueJo «e lud» afto- K§ „SCö Bontl. Sö priporoCa yc„ flna Mikuš omož, Nafek HutiL Zoiitič Celfe, ^Cocettova u^ica 2 (v »itžtisi liolodvctra). IlzieSovrnJe v«t-li vrsi čevljcv, od i prlpsrostfili do naj- flnofdlli po dnev* «s«, nth cenah, 45 —41 ^ ÜP ?Ol!lllifP - _ W& ^lilsiuUlIv %; si ooiedati veli- ^ s ko božicno in § -3 novoletno pro- § Z dajo vsakovr- ?4 j 2 stnsga manu- L f fakturne^a f>nt*"- 'tg "Sä g;a no zclo zni- | _ zrivnh cen&h. J2 Za ohilen o!)isk se priporoča Ctlje - pri ,.Sc!ncutl - Glavni trg. Za gostilničarje in vinske tre;ovrc ?o prjpcročajo slara, rnočn;-. črna i:: katora so v^iecl svo;\r visoke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejfia za zboljšanje slabejsih vrst vina. 38 lYan Rflaf kovic^ zaloga dalmjatifsskih vii* Glavni trg 8 Csljö Glavni trg 8 WT^ iamo tia debelo» ""W Kupujem po najviSji dnevni ceni: suhe p.obe, laneno seme, kumno» orehe, jabolka, vln- ski kamen, strd, vosek, predivoter sploh deželne 1195 pridelke. 17 JANKO ŠOSTER Celje, M. Oubčeva ul. is>^dc5<3) Med univ. is>^s)c^č^ dr. Boleslav Barth O CSr'SJ V Celju, MtlistnK. |S>iS) O n Ordinira vsak dan 11-12 in od 3-4 W Q zaženske, spolne in splošne bolezni n ' V Zdravljenje z ncosalvarsanom in z V [M gonovaccino. 167 —19 y S3ELJE, öf>eoerli»katpgowina S nariebetoi» riLb ,ti. 1286 52-13 ! S("B * aISsAl ffS VA K 89 fflB BV . Wl5i Ffl jHJMli i na Dečkovem trgu v C&Iju se točijo najuoljša in najcenejša pristna vina ter vedno svcže pivo. firana priznano prvovrstna; abo- rjenti imajo znatno /»ližane cene. Za obilni obisk sč priporoca fgnac Šuligoj. Nmaip trgovcl!. I Ravno so došle večj<.' množuic I btega iz inozemstva, ;^U- prodajam že po znižanih r . Hovo § Žafran a, ° fa] ! InšaaplGt f Ä Riž - Srejiss I Q) Mandeijne Qaniiijo ^ <8 RpzinB tobü!' !, ' Sišaus Fnpribg 9 : ; Faradižnih Orehe o Hompote Inggep Glavni ßÄl»fv, Glnvni i Iewj"Mmr3E?LXJŽWflC3El: 1289 14-13 K^ ..-¦^ Brežice, , Laško, Sev.iica, Trbovlje, ^© X^(i SIov. Gradec, Kr^ko, Konjice, Siov. Bistrica, |^S /.lctnin, srebrnin, prstanov, uhanov, r.r (Žepnih, stenskih najfi- nejših budilk)'se dobijo po najnižjih cenah pri tvrdkah: Frasijo Bigaj, urar, drž. žcleznice, Glavni trg 14 in Stefan Ferant, urar, Dečkov trg 3, CELJE. Za vsako pri nnju kupljeno uro se jatnči 3 lera. Popravila se 1569 izvršujejo to^no in solidno, za katora se jamči 2 lets. 4—3 Zuezna liskaroa v Celju je na novo urejena in izpopol- njena z najmodernejšimi črkami in stroji ter je vsled tega v stanu vsako v stroko spadajoče delo najhitreje in strogo po strokovnih pravilih izgotoviti. Izdeluje vse tiskovine kakor: časopisje, trgovske, šolske in uradniške tiskovine, knjige, cenike itd. do najumetnejžega barvnega tiska. Najbolje lrnii(fAVP71liPsl izvršuJe hitr0 in solidno knjigoveška dela urejena AliJl^UiuZiliitU od najpriprostejše do naifinejše izpeljave. Straa 8. »NOVA DOB A« ___Stev. 154. SÄ Q Ramnosešlis industrijsha druzba p Celju Q AS l?i KameDOlomt JflL livr«uje nagrobne spomenike, grobnke, oltarje, pohlšlvene plošče, zldne obklade JBggj Kamenolomi v?( I # fa-rUl,* PWS i« pohorskega granlta In vseh vrst marmorja, dalje st:pnice, podstavke, tlakovne WmSm Jn*ihHnI v) \U leZlaKe ¦&¦&¦ kocke, robnlke In vsa v to stroko spadajoča dela. 1331 12-11 MM" dO&ipaUI *i/ K>1-----------------lllHllllilllilllU.«_____________^________„^______^_______------.......................•*----------IllllillliiliniiW-----------JgJ Oglejte si zaloeo! I hamufakturiia in modna trmvim ¦» "-» JusftUSS: S:ÄaX; -Ü .—^ fJL* fpiip if JlfuOL PMJiC felie ^^S^na'^^'v1,^^^; ¦jV^ P^V^ P^F^ VjCIJC ItHnUli rnJIl V^vlJW vac šlvtljske In kroJaSke pofrebSi Ine Edlna tlovenska tpecljalna trgovlna x barvaml In lakl. Agentura In koml- •ijiko podfetl«. Iv.TerležsCelje 447 156-92 MAPOdni dom ! Trgovlna I lesom In drvml na drobno In debelo. Kupuje lamskl In oatali Ics po najvlijlh dnevnlh cenah. ¦•gistrov. krtditna in stavbena ääW *m ^gumtitf i^iVlffM Sprojema hranilne «loge in \\h tsssrsi • ceiju "LÄSTNI DOMW aBS&a*<«iiio ¦•aarval laklad 80.000 K. 401 156-93 D«nariti prom«t 00,000.000 K. SALONSKI CirimH^I^DT9 v Hotel« BALKAN V CELJU. novodolle kapele llvll ^"INT m^ JL Začetek ob 6. nri. Vostreiba pr^^vnlna* 264 50-50 Havnokar došla vel ka mnoilna svllnatega barvanega In krep paplrja In rutk za boiie. Plsmenl paplr v mapah In kasetah, kopirne knjlge, stročnice, gobe za tabllce 1547 14—12 In vie druge plsarnlške potrebšžlne. Za boziö lepa dapila beletpistiönlli kit jig v vseh Jezikili v elegantnili vezili. Goričar &> Leskovšek, Celje. !l| 1 1-^ » \S J fi-««» najboljSe sredstvo proti slabokrv- MI» % ¦ I traooina z galante* PBlfil?! CSilili/loCli« r*J*!c'nif nicdium in EJUIIsÖ tliy MSJiIlHbIII noHnb. blisgom ter yM8i^ IMIP "»¦¦••¦¦•¦ kraniskimi isdelki ja v Cslju na Kfalja ETg^ijFfeß« if"^^^^^^^^»^ 318 50-46 Petra casti H I wm% 1%^ ^illv^W Slovensko občinstvo naj blagovoli pri nakupovanju to vp?stevati. Priporoča se tvrdka Jos. PeteEiitc, Ljubljana Bv. Petx>a* nasip 7. 1350 52-12 \ TovarniSka zaloga Sivalnih strojev in njih delov, ter potrebščine za krojače, čevljarje in Siv.Ije na debelo in drobno. II Gosposka ul. 16 Celie, Ljubljanska c. I ^p Specijalna delavnica za popraviia avtomobilov in ^ ¦^——i——« precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebščin \ li Teles. St. 107. I l575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52-3 \ češkega in avstrijskega osebno nakupljenega b!< ga. kakor plctcnega pcrila, volnenih jop, šerp, čcpic, ro- kavic, nogovic, svitarjev, telovnikov, dokolcnic, svi- lenih bluz, razneg?» perils kravat, klobukov, Čevljev, konfekcije, gaUnterije in mnogo drugih predmctov, ie viši vsaki dan v veletrgini in razpo iljalni Y§. Stermeclil, €el|e. Zunanji odjcmalci dobijo ilustrovani ccnik zastonj. ^B ^B BV Bj ¦! BV RS BJI BV BbJ flpj^^ B^^^^ wBtSj Bsn^' SS ^ .^ 1582 ™ 26-4 tpgoveo v Mozir»ju je otvoril svojo podružnico v BeSki (Srem) v bližini Beograda in Novem Sadj ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči celi Sloveniji s pšenico, koruzo, ječmcnom, ovsem, moko, vsa- kovrstno slanmo, mastjo, sviniami, vinom (karlovško in banatsko) vse najceneje po dnevni ceni. Naročila se naj po§iliaio direktnö na tvidko: Rudolf Pevec, v Beški (Srem). Naslov: Pewec, Beika (Srem). I Nakupoval bodem dtrektno od kmetov. ter bodem mogel z vsako drugo I tvrdko konkurirati. Obenem boden tamkai proda