Uredništvo in uprauništuo :
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto		. 12	K
Po) leta			K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aH oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 83.
Maribor, dne 22. julija 1912.
Letnik IV.
Številke govore.
Še le sedaj priobčuje! c. kr. statistična; centralna komisija oMcijelne podatke o izidu zadnjega ljudskega štetja. Po teh izvlečkih iz skupnega pregibna celega ljudrJkega štetja je bilo dne 31.< decembra leta 1910 v cislajtanski avstrijski državni polovici nar vizočih 27,963.872 državljanov. :0'd teh je pa bilo: 0,9ir|O.-2C6 Remcev, 6,430.983 Cehov, 4,966,989 ) Poljp-kov, 3,518.859' Rusinov, 1,252.940 Slovencev, 783.334 Italijanov, 768.422 Srbov in Hrvatov, 275.115 Rumom cev in 19.974 Mažarov.
Slovenci srno na’,petem mestu. Leta 1900 nas je bilo naštetih 1,192.780. Pomnožili smo se torej za 00.160 duš, to je za 5).4%. Od leta 1891 do 1900 pa za samo 1.39’%. Srbofk in Hnfetov je bilo pred assetimi leti 711.380. Skupno je nas Jugoslovanov po štetju leta 1910 2.021.362.
Na posamezne slovenske pokrajine pripada — brezi ozira na tuje državljane, katerih štaVMo je pa zirašiflo koncem leta 1910 nekaj nad 600.000 v celi Avstriji:	na Kranjsko 525.9901 (508.150 v ietu 1900)
državljanov; od teh je Slovìeneev 490-.878, torej 04.4 odstotkov vsega, prebivalstva, drugih i 'Jugoslovanov 205, Nemcev 27.915 = 6,36% (za 0.2% manj, kakor 1. 1900); na, Štajersko 1,444.157 (1,356.494); od teh je Slovencev 409.684 = 29.4'% (za skoraj 1.8% manj kakor leta 1900). drugih Jugoslovanov 151, Nemcev je 983.2152 = 70.5%; na Primorsko 893.797 (756.546); Slovencev 266.614 = 32.2%, drugih Jugoslovanov pa 170.773 =» 20.6%, Italijanov 356.495 — 43.1%, Nemcev 29.077 — 3.5% ; n;a Koroško 396.200 (367.324) in sicer Slovencev 82.212 = 21.2'% (za skoraj 4% manj, kakor v letu 1900). drugih Jugoslovanov 28, Nemcev 304.287 * 78.6'%.
V izpopolnitev teh podatkov naj navedemo še številke prebivalstva glalvuih naših mest,
Ljubljana je štela 41.727 prebìvalqev. Izmed teh je bilo 33.840 Slovencev, 5950 Nemcfev, 360 Cehov, 95 Hrvatov in Srbov in 290 Italijanov.
Celje i je štelo 6919 prebivaloev, med temi je bilo 2027 Slovjencefv in 4625 'Nemcev.
. M.jribor je štel 27.904 duš, med temi 22.153 Nemcev in 3823 Slovencev.
Ptuj je štel 4625' prebivalcev, med temi ha mo 601 Slovenca (?) in 3672 Nemcev.
!E» ODLISTBK. t Jožef Tombali.
Gospod župnik Jože! Tbmbajh so umrli — ta; žalostna novica je pretresla dne 26. junijhi sreja vsem, ki s» rajnega gospoda pri Sv. Petru pod Sv. gorami poznali. In poznali smo ga kot izvrstnega duhovnika in vnetega dušnega pastirja, kpt modrega in Izkušenega svetovalca, kot plemenitega moža, ki se težkoč ne vstraši, kot značaja, ki ne omahuje, kot presojevalca,, ki z mirnim očesom premotrivja iz-preminjajoče se vsakdanje rajzmere in izreče o njih aiviojo sodbo ali' obsodbo, bodi komu ljubo ali neljubo. To je bil Jožef Tombah.
Rojen je bil dne 3. marca 1843 v St. Juriju ob južni železnici. Gimnazijske študije je izvršil z izvrstnim vspehom v Celju, na kar se je posvetil bogoslovnim študijam v Mariboru. Leta 1867 je bil posvečen v mašnika in odslej žrtvoval vse sivoje moči dušnemu pastirova,nju. Prva njegova štacija je bila v Kozjem, kjer je deloval poldrugo leto. 'Odtod je prišel v. Sevnico ob Saivi, kjer se njegovega osemletnega neumornega delovanja starejši ljudje še dandanes z veseljem spominjajo.
In • stari romarji, ki prihajajo ' vsako leto na visoko goro sv. Uršule, pri Slovenjgradcu ob štajer-sko-korovški ipeji, vedo še dandanes mnogo lepega povedati o gospodu Tumbahu, ko ,so bili kaplan v Sia-remtrgu. Kot župnik pri Sv. Violu, nad Valdekom, kjer je služboval nad sedem let, je sam poučeval nežne otročiče v najpotrebnejših znanostih, ko še tapi ljudske šole ni bilo. In da se je tam Ustanovila, ljudska šolaj, gre prva zaslugu, gospodu Tombaihu.
Višji predstojniki so znali ceniti njegove zmožnosti in vrline. Poklicali so ga v- Rogatec. Tu nahajamo blagega, rajnega od leta 1887 do leta 1898 kot dekana in nadžupnika. 'Tu je prvi bodril in budil,
Celovec je imel 28.911 prebivalcev, med temi Slovencev 1761, Nemcev pa 25.5182.
V Pulju je bilo 70.499 prebivalcev in men temi 3524 Slovencev, 16.443 Hnvjatov, 30.902 Italijanov in 9046 Nemcev. V tem mestu so Italijani v manjšini.
Gradec je štel 151.781 prebivalcev, med temi je 1050 Slovencev.	•
Trst je štel 190.941 prebivalcev), med katerimi je bilo 58.926 Slcf/encev.
Gorica je imela 26,750 prebivalcev, med temi 9819 Slovencev.
Toliko suhe številke. Brez ovinkov nam povedo, da so upi naših narojdnih nasprotnikov, ki bi nas radi pregnali iz naše rodne zemlje, zaman. Ravno desetletje 1900—1910 je bilo polno najhujših in najtežjih navodilih bojev. Med tem ko sta se Nemec in Italijan v prejšnjih dešeletjili trudila, da bi nas zbrisala in utajila pred ostalim svetom in je bilo to njihovo napadalno delo namenjeno bolj za širok) svet, so v zujnjem desetletju zlasti Nemci dvoje procliml-no delo ponotranjili in zasltajvili vse ale, da bi nas doma. na lastnih tleh, potujčili in uničili. Sistematično in podrobno nemlšiko-nacionalno delo, 1 ki povsod ustanavlja šulferajnske šole, kupuje miša posestva, se borì za vsakega posameznika, naseljuje protestante in po mestih s knežjo radodarnostjo podpira nem Aro obrt, da uniči slovensko, je slavilo- svoje vs-pehe 'še le v tem desetletju. Kljub tem silnim navalom nemštva, napram’ katerim je bila obramba nepri-mernejše težavnejša,, kakor v prejšnjih časih, nismo nazadovali, ampak celo napredovalih Med tem ko sm0 se pomnožili v letih 1890 do 1900 le za nekaj nad- 1 odstotek, je poskočilo naše število v letih od 1900 do 1910 za čez 5%. To je gotovo razveseljivo in m,ora, nas navdajati' z velikimi upi za bodočnost.. jZ'atajiti in napraviti nas neznane pred svetom, kalkor so najprvo hoteli, nas niso mogli. Korakoma smo si pridobili ime v javnosti in sedaj miorajo nemški listi škrt J j e z zobmi priznati, da se nas na merodajnih-mestih vpoštevai. Misel jugoslovanske osamosvojitve in združenja, katero so včasih smatrali, za salonsko čenčo in extrava,gantno kaprico nekaternikov, se sedaj o I dne do dne bolj jemlje v naš notra-nje-politi-čen kalkiül. Potem so nas s svojimi ogromnimi na-rodno-bojnimi sredstvi hoteli pomandrm.ti in poteptati v zemljo. Tudi to se jim ni posrečilo. Številke govore, da ne izumiramo, ampak živimo vedno krepkeje.
združeval ig oijganizoval Slovence. Z vso odločnostjo se je upiral nemfški šoli na Slatini, ko je bil ud in edini Slovenec tedanjega okrajnega šolskega sveta v Rogatcu. Visoko je povzdigoval svoj idvarilni glas proti pogubonosnemu vplivu, ki ga imajo nemške šole na slovenske otroke v verskem in narodnem oziru. —
Leta 1898 je prišel za župnika k Sv. Petru pod Sv. gorami. O njegovem .vistrajnem delovanju v tem okraju bi vedela mnogo poročati okrajni šolski svet in okrajni zastop v Kozjem, posojilnica pri Sv. Petru in občinski zastop, da ne omenjamo njegovih zaslug,, ki si jih je iztekel na cerkvenem polju.
Kot častilec presv. Srca Jezusovega je hotel postaviti novo svetišče presv. Srcu Jezusovemu: a smrt mu je prekrižala njegove načrte; ni jih mogel izvršiti. In, Št. Peterčani smejo biti ponosni, ako bodo prvi postavili svetišče — novo cerkev presv. Srcu Jezusovemu. D.al Bog, da bi se izpolnila, ta želja rajnega Jožefa Tombaha, M smo ga cine 28. junija spremljali k večnemu počitku. Pogrebg se je udeležilo 30 duhovnikov. Med njimi, smo opazili gospoda kanonika Leskovarja od Sv. Katarine na Hrvaškem, gospoda dekana Mešičeka iz Brežic, pod čegar vodstvom so zapeli pevci dve žalostinki v slovo, gospo da dekana Marka Tomažiča,, ki je govoril rajnemu v slovo in služil s>v7, mašo.
Lepo je bilo videti požarno hrambo pod vodstvom svojega stotnika1 in njegovega namestnika; izkazala je rajnemu zadnjo čast. ' Istotako smo opazili zastopnika- okrajnega zastopa in okrajnega šoiskega sveta,. Slavno učiteljstvo se je s šolsko' mladino polnoštevilno udeležilo in izkazalo rajnemu svoje globoko spoštovanje.
Marsikatero oko se je poroisilo, ko je krsta- z-drknila v grob in jo zagrnila zemlja,
Rajnemu bodi zemljica lahka — blag mu bodi spomin !
Liberalci skušajo rezultat ljudskega štetja izrabiti v lastno strankarsko korist in v svojih poročilih o izidu ljudskega štetja: mečejo okrog sebé z grdimi klevetami na našo stranko. V označbo lumpar-skih sredstev, katerih se poslužujejo liberalci v vsemj svojem bitju , in žitju, nekoliko odgovora).
NTše nazadovanje na Štajerskem in na Koroškem se nikakor ne more zvaliti na naš račun, ampak je posledica številnih vzrokov. : Enega smo že o-menili: Neprimerno hujši naval Nem,cev na naše postojanke. Narodnostni boji prejšnjih časov so bili v svoji pretežni večini bolj akademičnegU značaja. Tikali so se bolj in izbojevali so se bolj med izobraženci, ciegli pa niso globokejše v mase. Tiakrajt je bil „Štajerc“ še zelo razširjen, a so se štajerčjjanci izdajali za Slovence. Široke ljudske mase so živele nepoučene mirno in brezbrižno naprej, a se tudi ni od nemške strani nanje tako pritiskalo, kakor sedaj. Bilo je na tisoče in tisoče mlačnih Slovencev, ki so se sicer priznavali za Slovence, ki bi se pa bili u-dali najmanjšemu nemškemu vplivu. Iz tega nezdravega ozračja, M je bilo trenutno videti ugodno, a bi bilo postalo najpogubnejše, se je skušalo v zadnjih letih vzdramiti ljudstvo. S posplošinjenjem državljanskih pravic, so se posplošila tudi politična vprašanja, narodnostno vprašanje je zainteresiralo vse kroge, prejšnja brezbrižna letargija je minula, duhovi so se jeli čistiti in ločiti. Umevno je, da je pri tem razbistrenju vsled pritiska ocl strani Nemcev odpadlo nekaj suhih vej. Na tisoče in tisoče preprostih ljudi je postalo narodno zavednih in odločnih, nekaj stotin jih je pa tudi iz nekakega prepričanja popolnoma prestopilo v tabor, v katerem so prej že staili z eno nogo. „Štajerc“ je izgubil1 na stotine naročnikov, kdor je pa še sedaj „Štajercev“ pristaš, se tudi čuti Nemca.
Da je naš narodni razvoj za/vzel ta tok„ je v prvi vrsti in skoro edina naša zasluga. Zakrknjeni liberalci, ki so bili pravi pobeljeni grobovi, so imeli prej v naši politiki odločilno besedo. fS svojo ozkosrčnostjo in s svojim nedemokratičnim prepričanjem so bili dovedli narod talko daleč, da je bil hajbolj sprejemljiv za nemško sugestijo- Ce bi ne bili tisti čas, ko so se državljanske pravice posplošile in je Nemec! vrgel svoje napadalne nakane med široko ljudstvo, vstali mi in pričeli s prosvetno protiobram-bo, bi bilo zadnje ljudsko štetje izgledalo še veliko
Gorska idila.
Spisal R, Bende.
(Konec.)
Marjetice so že cvetele in tudi; trobentice so z nekako nezaupnostjo opazovale svojo svetlozeleno o-kolico. Bilo je nekako v ivelikem) tednu, ko je stari Smrekar skoraj ironično vprašal svojo Tilko, če ni morda bolna.
„I nič, saj sem zdrava, oče, le bodite brez skrbi. Zakaj vprašujete?“ je odgovorilo dekle začudeno. Stari pa ni prav verjel in je kar zmajal z glavo.
In preteklo je nekaj dni in Tiilka je bila zopet zamišljena, kakor oni dan.. Sivolaisemu starčku je bilo to ugatoka. Tilki pai je bilo hudo. da spravlja nehote, da, nevede, svojega očeta v nepotrebno zadrego in skrb. Bilja; je v položaju, kakor je pač vsak smrtnik v vseh važnejših dogocUjajih svojega življenja.
Velika; sobota. Domači so Tilko pogrešali, nenadoma je neznano kam izginila.
„Bogme, kam je šla, da se ji kaj ne .zgodi, cel teden je tako zamišljena.“, 1 je moledoval 'starec sam pri sebi venomer v vidni skrbi za svojo edinko.
Tisti čas pa je Tilka klečala pred kapelo Mar tere božje kraj gozda in molila; goreče in uclano, kakor ji je velevala njena priprosta, duša. Po molitvi pa je vstala! lin šla sredi gozdu do tolmuna, ki baje nima dna-. LjuUje in posebno naistarejše ženice vedo povedati, da lahko ob določenih; časih vidi deki,e v vodi svojega ženina. V tiliem dvomu je pokleknila kraj tolmuna in zrla v skrivnostno globino. Zapihale so gozdne sapice, da so bili videti majhni valčki, ki s o se pa. kmalu polegli. In kalkor v snu je zazrlo dekle v vodi nov lep klobuk s krivcem, Kclo li bo neki? Kmalu se je pokazal obraz.
„Moj Bog! Logarjev je — in kliko mirno in pa. resno me gleda, skoro jezno dzdinnila, je Tilka
žalo-stnejše, Vsiajka slaba stvar se ne da takoj izboljšati in tako se ni dalo popraviti tudi ne z lahkoto položaja, ki ga je bila ustvarila prejšnja omrtvičena, doba. Kar je neprijetnega na 1 jul .tekem; štetju, je v največji meri zakrivila prikrito liberalna, neljudska politika prejšnjih časov.
Sleparije, nasilstva, grožnje ! in drugi slični pripomočki, ki so se jih posluževali Nemci fori zadnjem ljudskem štetju povsod neprimerno bolj, kakor kedaj prej, so tudi mnogokje zakrivili naše ualizabU-vanje. 'To je resnica in vsa liberalna zavijanja 'so samo podlost vredna liberalcev.
Kako si nekateri nemšku-tarski šolski voditelji place regulirajo?
Zinano je, da ima šolski voditelj tem večjo plačo, čim več razredov iiga dotična! šola. „Glej, prijatelj, kaka lepa prilika, da si zvišam plačo“, dejal je neki vodja sam pri sebi, „razširimo torej šolo.“ Pa kako? Število obiskujočih otrok dotične šole je premajhno za razširjenje, na podlagi 'številk torej ne bo šlo in vendar se mora šola razširiti. .„Heureka!“ zar klice nekega dne moder pedajgog, „imamo jo.“ Vodjfa razdeli kar po svoje otroke tako, da, pride v nekatere razrede po 30 do 40 učencev, v en razred pa vsi ostali učenci, Nato se poroča, da, je en razred prenapolnjen in se prosi za paralelko. In glejte čudo! Paralelka se dovoli kratkomalo, vodja ima ’50 kronic višjo plačo, ti, ubogi kmet, pa plačuj!
Neki drugi vodja, ki bi si bil tudi rad plačo „reguliral“, je bil pa še bolj brihten. Ker mu je pa manjkalo potrebno število otrok za razširjenje šole, si je nabral čez 30 otrok, ki obiskujejo gimnazije in razne druge zavode ter prosil za paralelko.
Pa 1 naši deželni poslanci boi kr skrbeli za to, da ne vzrastejo drevesa do nebes in da se ne bo prav po nepotrebnem preoblagalo davkoplačevalcev z nepotrebnimi 'davki.
Iz štajersko-ogrske meje*
Prijatelj-poznavalec razmer iz Murskega polja nam piše:
Ako greš iz Ljutomera proti severo-vzliodu, se ti nudi lep pogled na slovensko ogrsko Medmurje! V Medmurju prebivajo’ večinoma naišli, nas ljubeči rodni bratje, „Ogrski Slovenci“, ki so deloma kmetje, največ pa je revnih kočarjev1 in rvjiničarjev.
Ker je Medmurje lep in rodoviten kraj, .imajo .tudi naši štajerski posestniki in kmetje tamkaj veliko vinogradov, katere obdelujejo tamkajšnji Viničarji, ki so zelo zvesti in delavni.
Ubogi medmurski Slovenci nimajo toliko izobrazbe, kakor mi štajerski in so grozno zanemarjeni v gospodarski in sploh vsaki organizaciji. Nimajo ne časnikov, ne knjig in tudi nobenih drugih poučnih sredstev ni, ki bi jim naj pripomogla, da bi jse otresli nasilstva Mažarov, V šolali se poučuje po mažars-kem sistemu in v niagarskem duhu; otroci obiskovalci takih Šol so uboge reve. Vse kar imajo in slišijo dobregva, je včasih — seveda na skrivnem — Kaka hrvaška beseda, izgovorjena od zavednih hrvaških gospodov katehetov.
Ako prideš v kak urad, bodisi ' dlivkarijo ali sodnijo, ali kam drugam, 'si, popolnoma brez moči, izročen uradni štvu na milost in nemilost. Ubogo med-mursko ljudstvo kar trepeta, ako mora v mažarske urade.
Medmurski posestniki ne vedo navadno popolnoma nič nalaiiičnega, koliko in v kake namene morajo plačjiti dačo. Ko pride Medmurec plačat dačo — ljudstvo pravi namesto dača,: („porcija“ ■ mu uradnik kratko zaukaže:	toliko plačaš in gotova sva!
Nihče ne vprüisa in je tudi nedopustno vprašati, zankaj ih od česar, ampak samo: plačaj1 (ogrsko: „fii-zelni, Kraboth!“) ali pa prideš na prodaj!
Ubogo ljudstvo mora plačevati da.vek od posestva, kakor mi, potem pa Še posebej davek od domačih žEviali, kakor na primer; od krav, svfnj in psov; še oü peči v hiši se plača!
Vse to pa še ne zadostuje krutemu Mažaru! Obesil je ljudstvu povrh tega na vrat še financarje in takozvane ,..jkaterendore“ (to so neke vrste tajni policisti). Ti finančni organi so sami trdi Mtežari, ki
in kri je vzvalovila/ v močnem toku po njenih žilah, čutila je udarce svojega razburjenega, srca,
. Za hip je nastala tišina, ona sveta, gozdna tišina,, ko človeka spreleti neznafn strah.
In zopet je pogledujta Tilka v skrivnostno globočino tolmuna. Ni pa mogla več zatajiti svojega čustva. In je zašepetala komaj slišno, skrivnostno, kakor šepetajo vodni valčki: „Moj ljubi — odpusti mi vse razžalitve, vso mojo trdosrčnost:	brez tebe ne
morem več biti . . .“
„Tako je prav, ljuba Tilka,!“ oglasil se .je ? tedaj krepek glas mladeniča, ki se je dekletu na tihem in skrivoma približal, ker ga je navdaj!a, grozna, Črna slutnja radi nje, ki je klečala ob robu tolmuna/. Nato je vzdignil Tilko s tal in jo gorko stisnil k .sebi. —
Iz starega; hrasta pa je mladi Logar stesal novo postelj in preostalo je še vedno mnogo lesa za — zibelj.
zasledujejo na štajersko-ogrski meji noč in dan ubogo medmursko ljudstvo in naše kmete, kateri si nakupijo doma potrebna živila, ker so pri nys cenejša in boljša, a jih potem vzamejo seboj v Medmurje.
Dovoljeno je nesti preko meje 5 kg sladkorja, 1 liter petroleja, 1 liter Špirita ter liter žganja vsake vrste. Gorje pa onemu., katerega ti financarji u-grabijo. Ne vpogteva se zgorgij navedene množine stvari, ampajk brez pardona se zapleni in oavzame vse. Ti skrbni čuvaji postave porabijo te, stvari potem somi, oropani nesrečnež pa mora tem ljudem še veliko kazni plačati. Ljudstva je kap groza in strah pred temi padležneži in nasilneži.
Ampak žalostna povestnica, še ni končana!
Sedaj pridejo na vrsto katare ndopi. Tj ljudje hodijo največ v civilu ter delajo jgrozne sitnosti našim kmeto.m, ki imajo posestva preko meje in tudi še medm,urskim domačinom,
Ako gre naš kmet čez mejo v vinograd in želi turn prenočiti, mora tekom 24 ur tamošnjemu birofu (to je predstojnik), ali pa majemu sudecu naznaniti, da bo prenočil v, svoji hiši na Ogrskem. Ako tega ne stori, če prav iz nevednosti, gorje mu, če ga ka,-tarendor zgrabi; plačati mora, kolikor se tem mažar ronom poljubi.	,
Naši kmetje nosijo navadno piv oj a lastna živila s seboj v vinograd na Ogrsko. In mnogokrat se prigodi, da ne pomaga nič drugega, kakor: „Hat Kzel-ni, tuđom Mažarom ! “ Plačaj!
Teh izstradanih financerjev in katarendorov kar mrgoli tukaj na meji. N apt avli e ni so na primer v krajih: Presika-Globoka, Kamen (Steingoliba-Pri-stova, Presiha dolga pri Središču, Razkrižje, Strigava itd.
Pred dvema letoma so ubogemu medmiurskemu posestniku uničile sadno drevje golenice, lansko leto pa, ko je dobro obrodilo, so požrli tukaj na meji sadje lačni financarji, kateri Peli božji 'dan -trgajo hlače po zemlji in se valjajo po sencah, ter si preganjajo s tujim blagom glad. So namreč zelo slabo plačani, ker jih je nji Ogrskem, kakor pri nas zajoev.
Se nekaj 1
Škandal namreč je, da si upajo prihajali ti ljudje z („nataknjenimi bajoneti“ celo Čez mejo nia našo stran, kjer si celo dovolijo naJše ljudi po steziaih in potih brez vzroka motiti in jim delati sitnosti; in zlasti imajo Še veselje do ženski in do' šolarjev, katerim velikokrat odvzamejo nakupljene reči,, ter jih raztrosijo po zemlji, kljub temu, 'da je bila pravilna merli in tvarina.
Tako ravnanje prekoračuje vse mejo in je pravcato nasilstvo. Komaj se človek brani slabih let-vin, a sedaj bi se naj še 'od strani Mažarov tako postopalo z njim? Edina« pomoč za trpeče medimirske brate je že ta, da oni, kateri imajo kaj posestva, i-stega razprodajo in gredo iskat s skupljenim <:Vinarjem in s solznimi očmi kruha v Ameriko, odkoder se navadno ne vrnejo več. Sila kola, lomi. 'Tja rek öe uresničuje tudi pri ubogih' Medmurcih. Bridki so ti Dogodki, toda resnični!
Ljudstvo je- voljno, zvesto in udano svojemu vladarju, katerega visoko čisla in ljubi ;_ da se pa izseljuje in zapušča rodna tla, je vzrok nasilnost M.ar žaronov,
V imenu revnih in preganjanih slovensko čutečih medmurskih bratov in.( tamkajšnjih vinogradni-kov-posestnikov prosimo, naj blagovolijo • naši gospodje poslanci v državni zbornici po možnosti posredovati za trpeče brate Medmurce in za naše kmete, kateri imajo posestva onkraj meje. Skrajni Čas je že, da, bi se postopalo z temi ublogimi -ljudmi po krščansko in ne po mažaronsko-turškem sistemu!
Med ljudstvom.
Mladeniški shod v St. Jungerti.
Vkljub Slabemu vremenu se je vršil včeraj dne 21. t. m. dobro obiskan mladeniški sjiod v Št. cingerti nad Galicijo. Precteedovi -tla, sta shodu mladeniča Jernej Kugler iz Galicije in Lovro’ Kos iz Ponk-ve, zapisnikar je bil Ivan Dimeč iz Št. Petra v Sav. dolini.
Govorili so:	Martin Kranjc', dr. Korošec,
Kugler, predsednik Mladeniških zvefc Zlajc in Dimee. Navzoči so bili tudi mladeniči iz Šmartiina v Rožni dolini in Št. Janža na Peči. Bil 'je prvi, a ne zadnji mladeniški shod nad Rožno dolino.
Slomšekova slavnost v Konjicah.
Konjice, dne 21. julija.
Današnja Slomšekova slavnost je bila veličastna; udeležba na njej je bila uprav ogromna. Jk vseh župnij cele 'dekanije je prihitelo ljudstvo iz vseh slojev, da. bi počastilo slaven spomin ljubljenca slovenskega naroda. Obširna telovadnica v okoliški šoli je bila za to slavnost celo premajhna. iVlspored je bil zanimiv ter se je z vso spretnostjo dovršil 1
Za uvod sta bili dve deklamaciji, mladeniča! in deklice iz Konjic. Potem je zapel otroški! zbor, vrlo izvežban, Slomšekovi pesmi: 1 „Zjvonov^m“ in „Preljubo veselje.“
Sledil je navdušeni govor f Častitega gospoda profesorja dr. Antona; M e d Veda o Slomšekovih nevenljmh zaslugah za; slovensko ljudstvo, kältere si je pridobil veliki domoljub s svojim neumornim in mnogostranskim 'delovanjem] bodisi kot duhovnik in škof, bodisi kot pisatelj in odgojitelj.
V nadaljni točki: „Petje in deklamacije“ smo čuli krasne glasove konjiških mladenk 'v pesmih in
odlično izurjenost v ognjevitih deklamacijah mnogovrstnih domoljubnih pesmi.
istotako je bila krasna zanimiva igra s petjem v štirih dejanjih „Junaške Blejke,“
Vsa prelepa slavnost je javno pokazala, kako se občinstvo iz Konjic ter bližnje in daljne okolice zanima za narodne prireditve. Med! vsemi Slomšeko-vimi slavnostmi,' ki se bodo letos po vsej domovini priredile, bode konjiška slovesnost ohranila gotovo posebno odličnp mesto ; v ästet in ponos sme biti viste j vrli dekaniji.
Zmede v Turčiji.
I t a 1 i j a n i n a, p a d I i D a r d. atte e 1 e.
Dne 19. t. m., ob 1.30 zjutraj je osem it^lijan-skik torpédefyk napadlo Dardanele! pri Baikšiu Teke. Forti so odgovorili na sovražnikovo streljanje. Dve torpedovki sta se baje potopili, šest jih je bilo poškodovanih. Tako carigrajska poročila.
Vsled napada na Dardanele se je, takoj sestal turški ministrski svet na sejo, ki je trajala vso noč. Po ministrskem svetu so ministri izjavili, da je Tev-fik paša prevzel veliki vezira,t. Tevjfik paša! je diplomai. Ko je leta 1909 vojaštvo zasedlo Carigrad, je Tevfik paša prevzel \eliki vezi rat. V tem svojstvu je posredoval med strankami. Ko je prišel na, prestol sultan Mohamed V,, je Tevfik paša- demisijoniral, a sultan ga je prosil, naj ostane še toliko Časa, da mu dobi naslednika. (Ostal je na! krmilu še mesec dni, nasledov-3,1 mu je Husein Hihni paša. Na to je Tevfik paša še-1 v London kot poslanik I talij api i z a n i k a j p* — Razne vesti.
Carigrad, dne 19. julija]. Govori se, da je ministrski svet sklenil popolnoma zapreti Dardanele.
Dunaj, dne 19. julija., Glasom, semkaj dospelih privatnih poročil, so Turki v resnici že zaprli Dardanele-
Carigrad, dne 19. julija. 'Brzojafvke iz Dardanel poročajo, da so forti y Kumkale silno streljali. Glasom nekih govoric je prišlo baje do boja m pici u-staškimi četami in turško vojno mornarico. Druge govorice pa pravijo, da se je po noči ob eni' uri pet italijanskih torpedovk približalo utrdbi Kumkale in da so s fortv začeli streljati. Streljanje je trajalo eno uro.
Atene, dne 19. julija. Iz Dardanel javljajjo, da sta forta Ro m kale in Seclil Bahr Tepe začela po noči močno streljati proti Šestim italijanskim torpedov-kam, ki so baje hotele udreti v morjsko ožino. Streljanje je trajalo 20 minut.
Dunaj, dne 19, julija. Vesti o napadu na Dardanele ne odgovarjajo resnici.
Rim, dne 19. julija. „.Agenzìa Stefani“ je priobčila, sledečo noto: Vlada ni prejela nikakega poročila o kaki akciji italijanskih torpedcKjk pred Dardanelami. Poveljstvo flote je bilo seveda obveščeno, da so, kakor so to poročali fruirli inozemski listi, turške torpedovke zapustile Dardanele, da bi skušale napresti nekoliko italijanskih ladij. Tor.ej je možno, c?a so jim šle italijanske torpedovke nasproti. Ker je pa naravnost nesmiselno, ! da bi pet torpedovk poskušalo udreti v Dardanele, zato si je možno tolflSičiti streljanje od strani turške flote le vsled, panike, ki vlada sedaj v Turčiji, oziroma * vsled dobropremišljenega, namena, da se najde pretvezo za, novo zapretje Dardanel, o čemur se je že, kakor poroča nekai brzojavka, posvetovalo bivše ministrstvo.
Rim, dne 18. julija.. ..(Agenzia Stefani“ izjavlja, da se iz turških krogov izišila vest, češ, da sla bili dve torpedovki ' pogreznjeni, druge pa, poškodovane, nikakor ne potrjuje.
Odesa, dne 20. julija. Ruska pjaroplovna družba je izvedela iz Carigrada, dal ' je prehod skozi Dardanele popolnoma svoboden, potem, ko je bil odbit napad.
P o 3 6 urah Italijani 'o r i z n ajj o.
Rim, 20. jul. V četrtek po noči je 8 italijanskih torpedovk v Dardanele, Ladij e so priplule po italijanskih poročilih do Cagaik Kialesija, skoraj 20 km daleč. Imele so namen, napasti turško vojno brodov-je, ki je zasidrano pri Nagari. Vsled čuječnosti turških bojnih ladij in obrežnih baterij niso dosegli Italijani nobenega vsipeha. Italijanski najpad je bil odbit in italijanske torpedovke so se morale nemudoma vrniti, ker bi bile sicer popolnoma uničene. Ce se je pri tem, napadu nekaj italijafcifskih ladij .potopilo, kol zatrjujejo turška poročila, do sedaj še ni nikakor potrjeno.
•
Italijanska vlada je napojd skozi celih 36 ur za.-nikada, če tudi ji je bil dobro znan. Vsled zanikanja od italijanske strani se je splošno sodilo, da so si v- j pad v Dardanele izmislili mladoturki, ki so hoteli na I ta način vplivati na turško javnost, katera .naj bi iz I , strahu za domovino pozabila na boj proti mlađoturšt- > vu. To mnenje je podkrepljena proldamefolja, ki jo je i izdal sultan na armado. V' tej proma, klaci ji sultan najprvo zavrača zahteve ' upornih častnikov in ob ! koncu opozarja na nevarnost, ker je „.(sovražnik pred vrati“ (Carigrada namreč).
Po drugih verzijah se je zopet smatralo n a* n a- , gjeno forciranje Dardanel za upor turških vojakov. Vsa ta ugiba,njai so bila pa napačna in so Italijani res napadli Dardanele. Javnost je sedaj opravičeno ogorčena,, ker so jo italijanska uradna poročila tako vodila aaf nos. Upad italijanskih torpedovk v Dardanele ni obetal prav nobenega vspeha in je bil le kla-
tivitežka vožnja, da' se nevoljnemu italijanskemu občinstvu nameče v oči peska o novih vspeliih italijanskega 1 brodovja, 'Italijani bi bržčas radi povzročili zmede in konflikte, ki bi nastali med. velesilami, če Turčija zopet zapre Dardanele, ker bi potem lahko v kalnem ribarili ter Turčijo moralno prisilili, da sklene mir. Vse to se pa Italijanom ni posrečilo in konec razburljivih dogodkov v Dardanelah pomenja fiasko z,as Italijane.
Vstaja v Albaniji.
Položaj se. je poslabšal. V D jakovi so Albumi izpodili tamošnjega kajmakama. Vsi bazari v Djako-vi, v Prizrenu, v Prišjtini, Mitroviči in Gilanu so zaprti. V Duracu je dezertiral' nek major in dvajset vojakov. Več družin bojevitih Mitriditov se je pridružilo gibanju., med. temi ugledni plemenitaš Marko E'zonif. Vstaja v Albaniji se od dne do dne razširja. Ce turška; vlada vštašem ne podeli dalekosežnih Koncesij, se ji ne posreči udušiti uporna.
Kriz a.
Kriza še ni rešena.. Sultan je poveril sestavo ministrstva Tewfik-pašT, ki si je izgovoril popolnoma prosto roko. Ponudil je ministrstvo 'zunanjih zadev Kiamil-paši, notrajnje pa Hilmi-pa&i, ki sta! baje voljna sprejeti mesti. Mladoturki so izjavili, da ne bodo nasprotovali Tewfikovemu ministrstvu, če tudi me bo v ujemi nobenega mla'doturka;. Kakor1 je vüdeti, so se udali v usodo. Po polomu, kajterega je doživela, njihova politika, jim ne preostaja drugega.
Politični pregled.
Hrvaško.
P r o. c e s , p r o t i Jukiču in sokrivcem. Dne 19. t. m. je zagrebško sotdišče vročilo Jukiču in 11 drugim sokrivcem obširno obtožnico, ki obsega 61 tiskanih strani. Za Jukiča predlaga obtožnica dmrt na, v esalili, za ostale kazen od 10 do 20 let. Obravnava, ie razpisana na dne 29. t. m, za slučaj, če obtoženci ne vlože ugovora proti obtožnici. Za zagovornike so se prijavili naslednji odvetniki:	dr.
Prebeg, dr. A. Horvat, dr. D. Popovič ih dr. S. Bu-disa,vljevič. Predsednik velikega, senata bo Wendler. Z velikim zanimanjem pričakhje vda javnost to razpravo,	i., i i ,
Raznoterosti.
Promocija. V soboto dne 20. t. m. je bil na
graškem vseučilišču promoviran abs. iur. g. Anton Ojgrizek, 'član „.Zarje“, naš štajerski rojak od Sv. E-me, doktorjem prava. Prisrčne čestitke!
Iz sodne službe. Orožniški stnižmojster 6. deželnega orožniškega poveljnišitvia v Graidcu, "Janez, Erjavec je imenovan za kancelista v Ljutomer.
„Zgodovina katoliške cerkve.“ Dr. Medvedova ravnokar izišla knjiga „JZgodavina kajtollšjke cerkve“ ni samo izborna učna: knjiga, ampajk dobrodošla in pripravna za vsakega izobraženca. Radi stvarnosti, s katero je pisana, ra/di njene jedrnatosti ih preglednosti bo izvrstno služila: zlajsti ( raznim govornikom, bodisi cerkvenim, bodisi društvenim. Naroča' se v Katoliški bukvami v Ljubljani in stane nevezana 2 K 60. vezana 3 K.
Evharističen shod na Dunaju. Odbor lavantinske škofije je prejel' pristopnice in jih bo sam razpošiljal udeležencem naših župnij. Vsi prispevki za pristopnice v znesku po 10, 6 in 2 K, naj se ne pošiljajo od. sedaj naprej na Dunaj, ampak blagajniku, gospodu dr. Josipu Somreku v Maribor,
To rajši preiskujte! Ker izkazujejo ' podatki ljudskega štetja ponekod naše nazadovanje, preiskujejo s e Gaj liberalci vzroke in hite zatrjevati, da smo to zakrivili mi. Svetovali bi liberalcem, naj raje pre-štejejo one Slovence, ki !so jih pahnili v nemškutar-ski tabor s tem, da so se pri državno- in cležemo-zborskih volitvah družili z nemškutarijo. Liberalci, pojte v Dravsko dolino in našli boste zelo, zelo veliko vaših nekdanjih odličnih zaupnikfcv, ki so sedaj hudi nemškutarji po vaši krivdi. In število teh odpadnikov pribite na vašo že tolikokrat umatano narodno zastavo.
V graški' mestni blagajni — pajčevina. Grajš-ka mestna blagajna je popolnoma, prazna. Vladni ko-mjsar si mora sedaj pomagati na ta način, da neusmiljeno iztirjava zaostale davke. 'Straško, ki so z davki na dolgu, se kratkomalo pokličejo na rotovž in tam se jim določi kratek rok, do katerega, mora biti zaostali davek ’ plačan, Če ne pa pride eksekucija. Davčni eksekutorji so sedaj v Graidcu zelo zaposleni — vsled prejšnjega vzornega gospodarstva nemških nacionalcev!
Planinske pozdrave iz čarobnega kraljestva snega in ledu tem je poslal gospod' Sebastijan Ferk, črkostavec v naši tiskarni sv. Cirila. Iz postaje Eismeer iz višine 3161 m, ki je zadnja postaja: gorsikle železnice na 4166 m visoki ledeni vrb Jungfraue v Svici, smo dobili lepo razglednico s sledečo vsebino : „Kot tretji Slovenec sem prišel danes dne 16. 7. 12. na postajo Eismeer, 3161 m visoko, z jungfrauskftn gorskim vlakom. Čaroben razgled na 'Mönch, 'Finster a,arhorn, Eiger 'in krasno Hejsli-dolino. 'Solnce pripeka, in sneg in led se kar topi. V dolini je danes 26 stop. C, tuka| gori 2 stop pod ničlo.“ Kot pikantna. posebnost bodi omenjeno, da je prišla razglednica, iz šviciarskih snežnih višin brez vsakih ovir v naše
roke, ako prav je bil naslov samoslovenski. Pri nas bi bilo treba,, da bi človek pri najbolj znanih spodnještajerskih krajih dodajal nemške komentarje. Ce bi ne bili tako vdani patrijotje, bi morali vsekakor prestaviti: „.Felix Austria“ v „Srečno, Avstrija,“!
Zalaganje naše bojne mornarice z zmrznjenim aiperik^nskim mesom. Vojno ministrstvo namerava vpeljati dobavo zmrznjenega amerikfainskega mesa za našo vojno mornarico. Vsled tega se je obrnila a-grama centrala z dobro utemeljeno vlogo pa mornar riški oddelek vojnega ministrstva, Ida ugovarja v zar ščito avstrijske živinoreje zoper nameravano zalaganje naše vojne mornarice z zmrznjenim 1 amerikans-kim mesom. Pri tej priliki je tudi opozorila na: gnusne razmere v lamerikanskih veleklavjnicah, ki naravnost nasprotujejo vsem zdravstvenim ' in veterinar-no-polidijskim predpisom. O tej vlogi se je obvestilo tudi vojno ministrstvo, ministrski sv,et, poljedelsko in trgovinsko ministrstvo. Vsem glasnim kmečkim .društvom in gospodarskim zadrugam se je odposlal poziv, da se pridružijo temu protestu.
Važno za vojaške novinc'e iz kmečkega in obrtniškega stanu. Letošnji vojaški nabori se pričnejo v pričetku meseca avgusta. Z ozirom na pozni pričetek letošnjih njaborov bodo potrjeni novinci' razdeljeni že takoj pri novačenju v razna: vojačka krdela.
Poziv za nastop vojaške službe dobi vsak novinec že takoj, ko bo potrjen. Enoletni prostovoljec nastopi vojaško službo. dne 10, oktobra^ drugi potrjeni pa, ne vštevši tiste, ki so, (določeni y nadomestno rezervo, dne 15. oktobra. Nadomestni rezervniki bodo pa poklicani v spomladi k (vojakom, Iz čez^lte-vilnikbv bo mešana komisija izbirala, novince po stopnji vpoštevanja vrednih slučajev, osobito z. ozirom na družinske razmere, na poljedelstvo in obrtništvo. Iz števila vpoštevanja vrednih mladeničev izbrani novinci se bodo določili Čezšteviljhiki posamezno po raznih kategorijah potomj žrebanja. Kot posebnega v-pošteivojnja vredne se navaja: a) v vojake potrjene, ki so poklicani, da bodo morali voGiti kakšno podjetje (poljedelstvo .ali obrt) po Uče tu, M je nesposoben, ,Ti kaj prislužiti, ali po materi1, po dedu, stari materi, če je namreč ta v vojake -potrjeni eGina zaslomba obitelji, itd., tudi tedaj, če pridejo v, poštev drugi moški udje obitelji, ki pa vsled kakšnega, drugega poklica dokazano niso- v staimi, da' bi zajmogTi oskrbovati imenovano podjetje za dobo vojaške službe v vojake poklicanega; b) v vojajke potrjene, ki se nahajajo v uku za1 kakšno obrt ali umetnost, in ki bi vsled daljšega, prekinjeni a trpeli znatno škodo; c) če brat, oziroma; bratje, v vojake potrjenega, ki pridejo v poštev, že prostovoljno dalje služijo v skupni armadi (vojni mornarici, pri domobrambi ali orož-ništvu), oziroma če so se Zglasili, da nameravajo prostovoljno dalje služiti. V neftomeist.no rezervo kot čezštevilnikj ne morejo stopiti : a) vsled ženitve v vojake potrjenega; b) č,e so bili podani vzroki v prošnji vsled proste odločbe . vojnega obfvreza(nca ali pa njegovih sorodnikov v svrho dosege vojaške ugodnosti. Ta določila se raztezajo tudi na polsinove, med tem ko pa ne veljajo bili za sinove rejence, kii niso bili na pravno-obvezen način sprejeti za, svoje. V raznih točkah brambnega zakona določeni roki, za dokazovanje vojajške ugodnosti so se za letošnje leto določili do dne 31, oktobra. Ce se doprinese dokaz za vojašiko ugodnosit, š,e le po 31, oktobru, ne da bi se bila ta zamuda verojetno izpričala,, dobi v .vojake potrjeni ugodnost premeščenja v ■ • padfomestno rezervo še le ob priliki bližnje splošne izpremembe v moštvu.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolee na Dunaju so N času ori dne -11. junija do dne 19. julija t. 1. vposlali: po 20 K: okraj na hranilnica in po 'ojilnic’a v Skofjil'okì, dr. Karl Hin.terldohner, c. kr. geolog na Dunaju; po 10 K: dr. Jakob Žmavc, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani, dr. K. ,Hin-terlechner, c. kr. geolog na Dunaju, P. Miklavčič, c. kr. živinozdravnik v Kočevju, 'Matija ’ Škrajnar, nadzornik južne Železnice v pokoju, Jajkob Zjolk, zasebni uradnik, oba na Dunaju; 5i K: Vekols. Krajnc, c. kr. notar v Šmarju pri Jelšah; 3 K: Josip Hočevar, c. kr. pisarniški ravnatelj v Ljubljani; po 2 K: dr. Štefan Kraut, šotni svetnik v Norvemmestu, dr. Matko Heric, profesor v St. Pavlu na Koroškem; skupaj 102 K. Vsem darovalcem izreka društveni odbor iskreno zahvalo. Ob enem opozarja, da so letošnje poäpore društveno blagajno do malega izpraznile ter prosi vse prijatelje visokošolske: mladine in le-to samo, da poskrbe o počitnicah s prirejanjem veselic itd, za. nove prispevke. Drugače v jeseni z razdeljevanjem podpor še pričeti ne bomo mogli. Darovi naj se pošiljajo na naslov blagajnika: dr. Stanko Lapajne, odvetnik, Dunaj, I., Bräuner-strasse 10.
Štajerska.
Petrovče. Društvo „Gospodar“! v 'Petrlovčab priredi javno društveno zborovanje v nedeljo dne 28. t. m. v Društvenem domu. Zborovanja se tudi ob eni uri popoldne udeleži Katoliško podporno Gru-štvo delavcev in delavk tobačne tvornice v Ljubljani. Na vsoorecbi so:	poučna predavanja) in krasne pesmi
dekliškega zbora,
Marija Nazaret. Tukajšnje Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 28. t. m. igro: „Večna mladost ih večna lepota!“ z deklamacijo, igrokaz, v treh dejanjih. Sosedna društva, pridite v Nazarje!
Ponarejeni gpldinarsjk? novci. Ob hrvašllo-šta-jerski meji v Pristovi 'kroži v prometu, posebno po gostilnah, mnogo ponarejenih goldinarjev. !Za časa birme v obm, župnijah se je spravil ponarejeni denar iz Hrvaškega v promet. Falzifikati so 'mešanica iz cinka in svinca in so dobro ponarejeni. Blesk Je nekako medel in lüivkasto spreminjajoč. Goljufiji so 'še le prišli na sled, ko je izplačala v Pristovi neka natakarica tamošnjemu orožniku, 'ki je 'plačal z bankovcem, med drugim denarjem tudi ponarejen goldinar. Torej pozor!
Sv. Peter v Savinjski dolini. V petek je umrla gospa Julijana Petrak, rojena Schwab. Naj v miru počiva!
Razgled po svetu.
Policijski pes zasledil roparja, V Moravski Ostrovi je bil zavratno napaden stavjbenik Cantor. Napadalec ga je pobil na tla, mu vzel žepno uro z verižico in 'denarnico, s 700 K. Zločinca so zasledovali s policijskim psom. Pes je zasledoval sled morilca do neke gostilne, v kateri je zgrabil napadalca, nekega dninarja z imenom Brezijno, Cantor, ki je med tem že zopet prišel do popolne zavesti, je taikoj spoznal v Brezini svojega napadalca,. Hudi so našli pri 'takojšnji preiskavi pri njem še ves roparski plen.
Busija izgnala. SCO židovskih dijakov. Ukaz ruskega ministrstva določa, da mora 500 judovskih cdi-jakov kijevske dramatične šole zapustiti Kiew. Pod policijskim nadzorstvom bodo skupno iztirani iz Rusije, Na ta način upa Rusija, da pride iv okom židovski vsiljivosti.
Pametna sodba. Pred 10 leti je pobegnil blagajnik erlavskegja trgovinskega1 in obrtnega zavoda s 700.000 K iz Ögrjkega v Ameriko. Zia vod'-je moral vsled ,tega poneverjenja napoveliati krido. V ravnateljstvu je sedelo več mož, ki so bili (po pokliču sodniki, vsled česar se je vršila obravnava pred budimpeštanskim trgovinskim sodiščem, To sodišče je .zdaj izreklo obsodbo, vsled katere' so udje ravnateljstva spoznani krivim konkurza vsled svoje brezbrižnosti pri nadzorovanju. 'Sodišče je obsodilo Wse ude ravnateljstva in nadzorstva na povrnitev zneska 700.000 K, s katerim je blagajnik pobegnil v Ameriko. (Vlagatelji vsled tè umestne razsodbe ne boder trpeli nobene Škode«
Sloveč avijatik ponesrečil, V francoski naselbini ob Kongu v Afriki je usmrtil bivol 'na lovu slovečega francoskega avijatika Huberta Lath an a, katerega je prištevati med najslovitejše zrakoplove© v novejši dobi. Z velikim vspehom se je udeležil letalnih tekem v Rheimsu, Berolinu in Frankobrodu. Leta 1909 je on napravil polet v vročino 1050 ,me-tretv. Bil je do tedaj prvi zrakoplovec, lej ?e dosegel zračno višino čez 1000 metrov, ,V poslednjem času se je bolj pečal s proučevanjem v letalni tehniki v francoski Afrikfi, kjer sga je doletela tako ne/nadna žalostna smrt.
Bivši vseuČilišČni profesor — anarhist. Dne
12.	m. so zaprli v Varšavi na Ruskem Poljskem on-dotnega bivšega Vseučiliščnejga, profesorja dr,. Avg. Miroblewskija, ker je razširjal med delavci in vseuči-liščnimi slušatelji anarhistične misli. 'Pri hišlni preiskavi se našli mnogo obremenilnega gradiva. Tudi je osumljen, da je koval anarhistične naklepe zoper visoke državne dostojanstvenike.
Usodepolna pomota, V Bukarešti pa Rta mlinskem je obhajal v nedeljo Gne 14. t. m. uradnik Stefan Oiobanu svojo poroko. Vsled neke pomote so postavili 'na mizo namesto .likerja koncentrirano ' kar-bolno kitSino. ’ Mlada poročenca in njuni stariši in sorodniki, kakor tudi več poiiajbljehih svatov;, — zar vsem .14 oseb, — ki so pili predloženo kislino, je u-mrlo, vkljub temu, da so hitro poklicali zdravniško pomoč.
Osemletni učenec umoril svojega součenca. — Pri razdeljevanju spričeval drugega ljudisko-šolskega raizreda v Jasiju na MolGajvtekem je dobil' učenec Pllsa najslabše spričevalo, njegov sd,učenec Petre-sen, ki je zraven njega sedel, je pa dobil najboljše spričevalo. To je Pliso tjjfko razjezilo, da je porinil Petresenju 'nož v srce, ki je bil pri priči mrtev. Ta mlad hudodelec je še le komajj 8 let star.
Nesreča pri kopanju. Iz Berolina poročajo: V Špandaviskem pristanišču se je kopala žena monterja Holzerja v družbi neke mlade deklice. Naenkrat sta se obe potopih. Svak mlade deklice, ki je £ svojo ženo in svojimi tremi otroki gledal kopalioče, jih je hotel rešiti. Skočil 'je v vodo ter se tudi potopil v-pričo svoje žene in svojih otrok. Nesrečna žena je nato s svojimi otroci hitela proč od obrežja in ,Je od tega časa niso več '.videli.
Kako se dandanes ženijo knezi. „jBeriineh Tageblatt“ priobejuje med drugimi naslednjo ženitno ponudbo: „Knežja ženitev. Z,a avstrijskega državnega kneza zrelejše starosti (dedni knežji stan), izrazita, imenitna prikazen, brezhiben značaj, velepdsestnik v velikem mestu — se išče soproga z velikim premoženjem. iStan, starost, napelhnost ,in prejšnje ž|iv-ljenfe so postranska stvar. Posredovalci se odklanjajo. Najstrožja tajnost.'“ Ni .zlomek, da bi pod takimi širokodušnimi pogoji ta „brezhibno značaljni“1 dr-žatvni dedpi knelz ,ne dobil denairja. Kaze ' pa ta a-nonca vso brezprimerno propalost takozvanih boljših! krogov. Za denar je vse na prodaj:
Loterijske številke: Dne 20. julija 1912. Gradec	8	31	43	18	58
Dunaj	10	16	60	3	43
V najem se odda
kol Šeatakova gostilna zdražeia z mesarijo na Vranskem. Gostilniško poslopje je v sredi trga, v nsjboJjSem stanju, z mnogimi sobami za tujce, droiano za veselice, lepim senčnatim vrtom, ledenico, hlevi itd. Ponudbe do 5. avgusta. ŠeifaRovl dediči.
Št. 17107.
RAZGLAS.
Pri okrajni bolniški blagajni v Šoštanju se odda takoj mesto
blagajniškega in računa* vodje.
Prosilci s primerno predizobrazbo, kateri zamorejo slično službovanje dokazati in morejo obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi zmožni biti, naj vpošljejo svoje primerne opremljene prošnje c. kr. okptjnem glavarstvu Slovenjgradec najdalje do 31. julija 1912.	C. kr. okrajni glavar:
________________________Požger 1. r.
Razpis službe občinskega sluge in redarja.
Pri tržkej občini Velenje se raszjoiisuje služba
občinskega sluge m redarja
pod bedečimi pogoji:
Letna plača je 720 K, prosto stanovanje ln pa prosta službena obleka.
Prosilci ne smejo biti pod 25, pa tudi ne cez 40 let stari.
Avstrijski državljani (prilogi: krstni in domovinski list).
Popolnoma neomadeževane preteklosti (priloga): nravnostni list, Sittenzeugnis).
Morajo dokazati popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi i,n pisavi.
Prednost imajo 1 oženjeni prosilci brez ' otrok, kateri so izučeni kakšne obrti in bi jo tukaj trudi izvrševali; oziroma dosluženi podčastniki (Unteroffiziere).
Nekolekovane prošnje se naj vložijo najpozneje do dne 5. avjgusta 1912 pri žup/anstvu v Velenju, politični okraj Slovenjgradec, Štajersko.
Župan : S k a z a 1. r.
HMTWlTflTriWllWìTfWl^>M,IUiU*u^*utiaajAaiajiiiiWiiu»U4JLi»;«;juiLMi»Hii.iCT^gnKw xtmwamaxaBasSESSEß
Varstvo proti požarom !
Ako hočete mimo spati, krijte strehe z
ssteestmm Skriljem - - -	\
►ZENIT«
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, )etonsko podjetje | Ljubljana.
Aparat za telatile
poleg
stoječa
slika
kakor ga kaže
in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
pyi Zinauer & Co. 281 Sv. Jakob v Slov. gor.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
Hotel Trabesinger
v Celovcu
Velikovžfea cesta
=SHS It. 5 essai
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. tSNBr.- Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka m Pepca Leon.
Posestvo
lepo ležeče v Tijosfu fari, eno ura iz mesta Slov. BUtiics, 12 orlov zemlje, vinograd, njive, travniki in gozd, hiša in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu se za sann 5600 K proda Plača se 2000 kron, drugo ostane lahko vknjiženo. Vse natančaeje pri Frane Peteline n, Roteuhof Gornja Poljskav«.
Trgovski učenec
z dobrim šolskim spričevalom sn sprejme v trjrov.no z mešanim b’ažom Alojzij Pinttr v Slov. Bistrici. Učenec mor* takoj trgovsko šolo obiskovati kar je velikega pomena.

smem

mmemastÉcemm
Prva južno-štajerska kaiusdin —_ družba i Celju. __
d—__f_____________________
Žap, bul Ib struži % stoini» «brala«. :: UM m gravlranli
» :: tožuj* Hgnfc« spasnikp in m maimrasntsto in stan-s= « lisa diìs iz tu- i« tozentstep inatepijala. ss sa
PleŽ* 23	te RuakinnflB narnoili. :: Vcilha u\m
iiiatsuljgsüi iBinlib smutim. :: fls] nižji cm. :: Balanta!
«s siićiisi wfi :: IškžIIb u Mipje tajin. ä s=s Isssi! is iinšfegfsi praraftnt brapliSM. testaste: §Ca«4*t®selto druiba :: Celje.
Fr. Kampuš : Zg. Poljskava
pri Pragarskem
Veleèastito duhovščino, in gospode bogoslovce opozarjam na bogato zalogo
pohištva ,a*fcdefka.
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov
Maribor, Grajski trg štev. 2.
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2- do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše rečne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katèro se lahko napumpa v eni minuti eden p< lovnjr.k vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf“, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušajo; kolesa ali bicikeine, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da ee dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	42g
rr		
fil	J.PfeiFer Hoče	y
fr		
fisHgäi- Rožni mlin! Osassi,
Zraven slike od mene iznajdene mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč. — Prva in druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja, za obrt. Pripomni se pa, da, manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak mlin štiri pajtije, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke-napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je-ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu vplačevanju.
jos. Pfeifer,
tovarna za poljedeljske in kmetijske stroje in livarna za železo in medenino v Hočah (Kötsch) pri Maribora na :::	Štajerskem. :::
ker ga vsak šolarski otrok lahko
goni. V dveh urab zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdravi Štefan Colarič, Bakovnik št. 5, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko).	444
Ceniki se razpošiljajo brezplačno In poštnine prosto. -a$g
Spričevalo:
Bakovnik, 13. febr. 1912. Cenjeni gospodi
Naznanim Yam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš, Človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni mlin. Kako nebi bili zadovoljni,
žsamama
w CeSstJ
pnpraia svoju fesa ipss ste!», trapassali, shaki Ms. tetejssss tek« ttei
štajerski i tonfale I