COLOSJEVE
inFOSIHACiJE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE
Letnik VII.	December 1978	Št. 10 (80)
Vsem bralcem želimo srečno, zdravja in zadovoljstva polno novo leto, našim najmlajšim bo to ob obisku zaželel
dedek Mraz
Letu v
Nekje v zarodku svetlobe in energije in življenja se je rodil čas. Bil je pred nami in zasužnjil je ČLOVEKA.
Vdali smo se mu in zdaj nas vodi, bdi nad našo civilizacijo kot viharnik, globoko zasidran v skalo SMRTI.
Kakor se reka izliva v morje in najde tam svoje opravičenje ter izpolni svoje poslanstvo, tako se tudi leto dopolni prek januarja, pomlad-
spomin in
nega cvetja, poletne vročice in barv jeseni v mrakobni hlad decembra.
Prav je, da takrat poravnamo račune, se ozremo nazaj na prehojeno pot in razvrstimo vse trenutke lepote, ki so nam izpolnjevali leto in vsakdan. Tako da vemo, kje smo in kam gremo.
Ne bom opisoval poslovne (ne)-uspehe in tolmačil finančne bilance, spomin mi hiti s skupino planinskih
na pot
potepuhov od zasnežene Lanževice nad prelepo Komno, vseh neponov-1 j enih smučin, preko temnega zelenila Savinjske doline in Olševe, preko nepozabnega zasneženega in s soncem obsijanega očaka Triglava, Malega Stoga, pesmi ledeniškega studenca pod Matterhornom, prepadnih strmali in plešočih megla Škrlatice, opojnega sonca jesensko nadahnjenih Kamniških vršacev, od (Nadaljevanje na 2. strani)
Ob koncu leta
proizvodne in razvojne programe, a že je tu konec leta in z njim obračun našega dela. Kar nekako navadili smo se tega, da nam vzamejo priprave skoraj vedno preveč časa in tega nam kasneje pri ostvaritvah nalog vedno primanjkuje. Z drugimi besedami povedano, imamo stalne probleme z roki oziroma termini.
Vzemimo najprej v razmišljanje našo samoupravno organiziranost. Vsebinsko jo je bilo potrebno dopolniti v tem letu še z vrsto aktov, ki jih je zahtevala uskladitev z zakonom o združenem delu znotraj temeljnih organizacij, delovne skupnosti skupnih služb in delovne organizacije kot celote. Ugotavljamo, da nismo uspeli zadostiti zahtevanemu v roku prav z najvažnejšim samoupravnim aktom, tj. s pravilnikom, ki naj tudi v Colorju uredi plačilo po opravljenem delu. Zal smo se morali na kraju oprijeti načela, ki je sicer pri tako važnem aktu utemeljeno, da ni pametno pri sprejemanju preveč hiteti. Pač pa bi morali bolj pohiteti pri začetnih pripravah, ne pa ob sprejemanju končnih določil.
Tudi v proizvodnih rezultatih smo bili več ali manj kar skozi vse leto v težkih problemih, tako z dobavami po količinah in ob dogovorjenih rokih. V poslovnih odnosih so roki izdobave poleg kvalitete in cene pro-
(Nadaljevanje s 1. strani) zlatega rumenila bohinjskih, macesnov nad žametno vodo jezera.
.. . Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale in od Triglava do Gorjancev in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!«
.. . Vzrasla so nebesa pod Triglavom ...
Kolikokrat sem se na teh planinskih stezah spomnil na Cankarja, ki je s Kurentom postavil naši majhni, a tako lepi deželici nesmrten spomenik.
Ko počasi zapuščam zasnežene smreke in v iv j e vtkane borovce, ko jih poljublja zadnje popoldansko sonce, sem srečen, a vendar sam.
Ko se vračam v zamegleno dolino in ostaja le še svetal s.pomin, se poraja tiho vabilo.
Tako rad bi med vršace, med snežne kristale in prve cvetke, soparo vročega belega apnenca in barvni spekter jeseni povabil vse vas, ki hrepenite, a si sami ne upate stopiti na pot, vse, ki vam v srcu še ni zamrl nemirni popotni duh, ta, ki odkriva, hoče in želi.
E. Frane
COLOR2
izvoda najvažnejši elementi. Zaradi zamujanja v dobavah smo imeli nekaj resnih poslovnih problemov. Kadar in kjerkoli smo znotraj naše delovne skupnosti obravnavali ta problem, je prodaja vedno kazala na proizvodnjo, proizvodnja vedno na nabavo, nabava pa na težavnost splošnih pogojev oskrbovanja s surovinami, tako domačega, posebno pa inozemskega izvora. Res je, te težave obstajajo in te težave pri asortimentu okrog 500 rabljenih surovin so obstajale in bodo prisotne tudi v bodoče. Vprašanje pa si moramo postaviti kar vsak posameznik, posebno še odgovorni posameznik, pa tudi delovne enote in službe. So res samo
MEDVODE
težave izven Colorjeve delovne skupnosti povzročale kasnitve v dobavah naših proizvodov? Ljudje smo pač take narave in Colorjevci pri tem nismo izvzeti, da vse preradi kažemo samo na napake drugih, o svojih pa kar molčimo. Poleg doprinosov posameznika in delovnih enot v smislu poboljšanja kvalitetne, količinske in rokovne priprave proizvodnih nalog, bomo morali vložiti veliko večje napore v že začeto izpopolnjevanje operativnega planiranja. Poleg odnosa do dela na vseh nivojih, nam namreč šepa tudi organizacija, ki pa je za industrijski način proizvodnje bistvena stvar. Smatram, da nam mora pri tem pomagati tudi sistem nagrajevanja po delu, če si ga bomo pravilno postavili.
Problemom kvalitete naših proizvodov bo potrebno v bodoče posvetiti več skrbi in pozornosti. Upravičeno reklamirane proizvode smo morali običajno nadomeščati z novimi, ali pa popuščati v ceni. Vse to nam je direktno zmanjševalo dohodek, kar pomeni tudi osebne dohodke. Pri teh problemih smo ob obravnavah često zasledili iz proizvodnje namigovanje na razvoj in obratno. Vedeti pa moramo, da smo za kupce vsi Color in da je čuvanje dobrega imena in znamke naših proizvodov skupni interes in skupna samoupravna dolžnost vseh delavcev Color j a in vsakega posameznika. Ob tem ne sme biti najvažnejše od kod naj pridejo rešitve problemov, tem-
Kakor da smo pravkar pripravili ob začetku leta svoje samoupravne
več uspešno reševanje samo in naj ga oskrbi tisti naš delavec, ki je za to strokovno najbolj sposoben in zadolžen. Če bo prisotno več dobronamernosti in več sodelovanja, bomo marsikateri kvalitetni oreh hitrejše in uspešnejše strli!
Kaj pa novi proizvodi? Smo nanje kar pozabili? Se zavedamo, da je pogoj za uspešno bodoče poslovanje vsake tovarne razvijanje novih, sodobnejših proizvodov in izpopolnjevanje ter racionaliziranje obstoječih tehnoloških procesov. Del k temu bodo doprinesle tudi nove investicije, za katere smo se v tem letu dogovorili in z realizacijo uvozne opreme že tudi začeli. Vendar ne pozabimo na razvijanje tovarniškega znanja ter z njim na nove proizvode in tudi na manjše in večje racionalizacije naših proizvodnih procesov. Nam ne bi preudarjen in pametno postavljen inovacijski pravilnik lahko pri tem pomagal?
Na kraju še besedo o rokovanju z materiali, med katerimi je pri nas veliko takih, ki tako ali drugače ne smejo v odplake, v kanale, z razlivanjem v zemljo ipd. Zadnji primer z razlitim kurilnim oljem nam je poleg direktne izgube materiala povzročil neprimerno večjo izgubo zaradi stroškov čiščenja onesnaženega zemljišča, sprejemanja številnih inšpekcij, organov, predstavnikov sre-stev javnega obveščanja itd. In končno škoda, ki izvira iz objavljanja Color j a kot onesnaževalca okolja? Pri tem se moramo vprašati, ali leži res vsa odgovornost samo na šoferju avtocisterne, ki je neodgovorno in samovoljno, kljub opozorilu, odprl ventil za iztok olja v cisterno? Možnosti ro ~c;r”ljr~;e takih in podobnih primerov moramo v bodoče s skupnimi prizadevanji preprečevati, ker je to na eni strani pravilno gospodarjenje in varčevanje z materiali, na drugi pa preprečevanje onesnaževanja okolja, ki je ocenjeno lahko celo kot kaznivo dejanje.
Leto, ki prihaja, bo postavilo pred nas vrsto problemov. Ze sedaj vemo, da bodo težave z oskrbo deviz za nakup uvoznih surovin. Devizni režim bo zahteval od nas povečan izvoz predvsem na zahod oziroma konvertibilno področje. Ob predvideni rekonstrukciji mešalnice^ bomo morali zagotoviti nemoten tok proizvodnje. Začeti nameravamo z uvajanjem računalniške obdelave podatkov itd. Reševanje vseh nakazanih nalog in doseganje boljših poslovnih rezultatov bo zahtevalo skupne napore vseh članov Colorjeve delovne skupnosti. Prepričan sem, da je moč združenih Colorjevih delavcev sposobna premagati in u-spešno rešiti naloge, ki nas čakajo v prihajajočem letu 1979. V to akcijo bomo morali odločneje »povabiti« oziroma vključiti prav vse člane kolektiva.
Vsem Colorjevcem, delavkam in delavcem iskreno želim obilo sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 1979!
M gr. Milivoj Hladnik
Novi stroji - dovolj za dvig storilnosti?
Počasi se izteka staro leto, počasi, vendar nezadržno se približuje dan, ko bo zadnji udarec ure oznanil rojstvo novega, za večino nas polnega upov in vere v boljši, oziroma še boljši jutri.
Ob koncu leta vsakdo vsaj na tihem v mislih pogleda nazaj v leto, ki je za nami. Vsak kuje nove načrte za bodočnost zase in (če jo ima) za družino. Težko pa pomislimo nekoliko dlje. Kolikokrat kdaj in kdo se spomni na to, da tretjino svojega dne prebije na delu, med tovariši, s katerimi skupaj služi kruh in neredko deli dobro in zlo? Smo krivični, če rečemo, da takih ni veliko? Kdo ve! In vendar, tu smo, tu je naš Co-lor, ki sam po sebi kot skup zgradb, strojev in naprav ne more in ne zna živeti. Življenje mu dajemo mi, delavci, ki mu dajemo obstoj, gibanje in smisel. Pa ne le Colorju, ampak vsemu, kar je okrog nas: krajevni skupnosti in celotni družbi skupaj z ostalimi delavci in občani.
Kaj bo torej novo leto prineslo nam, ki imamo včasih več, včasih manj skupnega, vedno pa skupno ime: delavci »Colorja«?
Niso še tako daleč časi, ko je »Co-lor« cvetel, ko je njegovo ime pomenilo sinonim za naj večjega proizvajalca barv, lakov in ostalih premaznih sredstev v Jugoslaviji.
Mogoče nas je to nekoliko uspavalo in smo premalo mislili za vnaprej. Res je, zgrajena je bila nova tovarna, oziroma nova stavba, stroji pa so ostali isti, stari. Mogoče bi bilo drugače, če takrat Color ne bi bil tako ponosen in zgradil nove prostore brez kreditov. Zato je zmanjkalo sredstev za modernizacijo proizvodnje, posledica pa je bila, da je zdrknil na peto mesto med proizvajalci premazov v svoji branži v Jugoslaviji.
Kakorkoli že, preteklost nam je lahko le šola za prihodnost, ostanejo pa dejstva.
Dejstvo je, da so naši stroji in naprave stari, odpisani že čez devetdeset procentov, da ne govorimo o tehnološki zastarelosti.
Stara in znana resnica je, da taki stroji ne morejo dati od sebe toliko, kot so včasih, zahtevajo pa vedno več delavcev, katere je vedno teže dobiti.
Zamisliti se moramo tudi nad podatkom, da smo v zadnjem času zaposlili precej novih delavcev, vendar od teh zelo malo v proizvodnji. Nova organizacija je resda na račun čistejših računov z razdelitvijo DO Color na dve TOZD zahtevala nekaj novih »neproizvodnih« delavcev, vendar verjetno ne toliko. In še obstajajo pritiski za zaposlitev novih!
Cas je, da zajezimo rast armade »administrativcev« oziroma jim z u-strezno nižjim OD v primerjavi s »proizvajalci« zmanjšamo zanimanje za pisalno mizo in belo haljo oziroma »civilno obleko«.
Zadnji čas je, da bo v letu 1979 stekla modernizacija proizvodnje, tako da bo moč z istimi delavci oziroma celo relativno manj zaposlenimi delavci izdelati bistveno več.
Zavedati se moramo tudi, da je dohodek in osebni dohodek nas vseh odvisen do tega, koliko naredimo in ne, koliko nas dela. Ali je res potrebno počakati dan, ko nas bo rdeča številka pod zadnjo črto pri periodičnem ali letnem obračunu opozorila na to, da smo porabili več, kot smo zaslužili? Ali bomo šele takrat nehali po eno uro na dan piti kavo, zamujati na delo, odhajati prezgodaj, malicati eno uro, hoditi zdravi na bolniški dopust in se tako ali drugače nedisciplinirano in netova-
Leto 1978 je bilo prelomno v dejavnosti in organiziranosti sindikata, saj je bila poudarjena dejavnost osnovnih organizacij po tozdih.
V	tem (kongresnem) letu je bila spomladi pred sindikalno organizacijo postavljena važna naloga evidentiranja delegatov za samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela, ter izvedba volitev le-teh, ki je bila uspešno opravljena. Ravno tako smo evidentirali tudi člane disciplinske komisije, ki je bila voljena na ravni DO Color. Poleg tega pa smo bili angažirani na športnem področju, saj smo bili gostitelji »majskih srečanj« — iger bar var jev Jugoslavije. Igre so organizacijsko povsem uspele, povrhu pa je Colorjeva ekipa dosegla 1. mesto.
V	zvezi z novim poslovanjem, ki ga določa Zakon o knjigovodstvu, smo morali reorganizirati tudi denarno poslovanje, ker sindikat nima več dotacij, ki jih namenja za različna področja dejavnosti. Pokazala se je potreba, da zlasti na športnem področju zelo razvito dejavnost organiziramo v Športno društvo Color z lastnim žiro računom. Tudi ta naloga je bila uspešno izpeljana.
Uspešno smo organizirali tudi Color jev piknik oziroma izlet v Kumrovec, ki se ga je udeležilo ca. 300 članov kolektiva.
Poleg tega, da smo omogočili 16 u-pokojencem prijetno letovanje v U-magu, smo sodelovali tudi v akciji »teden upokojenca«, ko smo jim o-mogočili ogled tovarne in jih pogostili.
Pri spremljanju izvajanja ZZD in v okviru analize sindikalnih kongresnih dokumentov so strokovne službe na našo pobudo izdelale pregled samoupravnih aktov, ki so bili že sprejeti, in aktov, ki jih je še potrebno sprejeti v zakonskem roku. O teh aktih smo razpravljali na sejah IO sindikata. Sprejeli smo okvirni akcijski program za sprejem aktov, ki jih še nismo sprejeli.
Vodili smo javne razprave in organizirali poprejšnje obravnave pri sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju v poslovno skupnost
riško obnašati do sodelavcev in sebe? Takrat bo prepozno, tega si ne moremo in ne smemo privoščiti! Novi stroji in naprave niso tista čarobna beseda, ki nas bo rešila vseh problemov, težav in zadreg.
Vse se začne in konča pri človeku, delavcu in njegovi zavesti. Tudi posodobitev opreme ne bo dosti pomagala, če se ne bomo začeli obnašati bolj samoupravij alsko, kot dobri gospodarji z družbenimi sredstvi, ki so nam bila zaupana. Prizadevati si moramo, da »Color« v novem in naslednjih letih začne postajati in tudi ponovno postane to, kar je bil nekoč: prvi med enakimi in simbol kvalitete na vseh področjih in nivojih.
Polikem, samoupravnega sporazuma o srednjeročnem planu razvoja, pravilnik o osnovah in merilih delitve OD, pravilnik o delovnih razmerjih in nazadnje sprejem aneksov samoupravnih interesnih skupnosti.
Sindikat je bil angažiran tudi pri poživljanju dejavnosti delegacij SIS in zbora združenega dela.
V teku je akcija obdarovanja o-trok v okviru praznovanja »dedka Mraza«, ki ga letos mislimo praznovati v okviru krajevne skupnosti Medvode. Izvedbo obdarovanja je prevzela mladinska organizacija.
Našteto je le nekaj pomembnejših nalog in akcij, ki so jih OO ZSS izvedle, oziroma pri njih tvorno sodelovale. Lahko ugotovimo, da le-te izpolnjujejo naloge, ki jim jih nalagajo kongresni dokumenti in zakon o združenem delu.	I. S.
PRIZNANJE
KRVODAJALCEM
Ob 25-letnici krvodajalstva na Slovenskem so številni prostovoljni krvodajalci prejeli priznanja za darovano kri. Med njimi je bil tudi Matevž Mihovec! Čestitamo!
COLOR3
SINDIKAT PRISOTEN PRI VSEH DOGAJANJIH
NASA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NASA ANKETA — NAŠA ANKETA —
Kdaj osebni
V našem glasilu smo o merilih za delitev osebnih dohodkov že poročali v prejšnjih številkah. Ker je to tema številnih sestankov in tudi siceršnjih pogovorov, smo se odločili, da o tem povprašamo naše delavce.
FRANC KRELJ, šaržer: »Imam občutek, da naši osebni dohodki niso urejeni tako, kot bi morali biti. Seveda, tega tudi novi pravilnik ne bo uredil. Ttazprava je pokazala, da je prevelika razlika med fizičnim in administrativnim delom. Morale bi odpasti debate, ta ima več, ta manj, ampak bi opravljeno delo povedalo vse. Moja želja je, da se v tovarni že enkrat uresničijo naše investicije. Poglejte, leto dni je že minilo od sklepa delavskega sveta, pa ne moremo kupiti koridor skladišča!
ALOJZIJ JAKIČ, izdelovalec lakov:
COLOR 4
dohodki po vloženem delu?
»Naši osebni dohodki zaostajajo za standardom. Tisti, ki so pripravljali osnutek analitske ocene, pogosto premalo poznajo naše delo in pogoje dela. Vidite, naš oddelek se v 15 letih ni povsem nič spremenil, imamo zastarelo tehnologijo, planske obveznosti pa so pofastle ob manj zaposlenih. Zdi se mi rudi, da so nekatera delovna mesta v administraciji previsoko ocenjena. Vprašujem pa se, zakaj se je pravilnik delal vse leto? V novem Nletu pa si želim, da bi že enkrat bilo fizično delo bolj spoštovano in da bi bili osebni dohodki rešeni bolj pravično — po vloženem delu.«
JANEZ PETERNEL, nianser: »Z
osebnim dohodkom ne morem biti zadovoljen. Na razpravi smo povedali, da se ne strinjamo in se pritožili. Za nas je bila storjena napaka, ker nismo bili ocenjeni kot KV delavci. Niso upoštevani pogoji dela glede na dejansko stanje (prah, hlapi, ropot, temperaturne spremembe, fizični napor). Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata tozda »premazi« je o novem pravilniku razpravljal in sprejel sklep, da je potrebno dati več poudarka nagrajevanju fizičnega dela in pogojem dela v proizvodnem obratu. V novem letu želim, da bi nam bolje šlo, da bi bilo več discipline (prihod in odhod z dela), saj bi več naredili, s tem pa bi bili tudi osebni dohodki višji!«
STANE LUŠTREK, vodja izmene:
»Osebni dohodki nianserjev v našem oddelku bi se morali izenačiti s šaržer ji v sintezi oziroma KV delavci vzdrževanja. Imamo slabše delovne pogoje, slabšo tehnologijo, več ročnega dela. V Rakovniku bi lahko dosegli ali celo presegli plan, če. bi imeli dovolj surovin, embalaže. Ved-
no nam nekaj manjka. V novem letu si želim boljših odnosov, več razumevanja med delavci, s tem pa bomo dosegali tudi boljše rezultate!«
Odgovore v anketi pa je Marinka Burgar, referent za vrednotenje dela, komentirala takole:
Kot referent za vrednotenje dela v DO Color imam težko nalogo, pri kateri mi je pomagala strokovna komisija za izvedbo analitične ocene del in nalog. Komisija si je zadala nalogo, da naj bo proizvodno delo, fizično delo bolje ovrednoteno. V celoti, kot je javna razprava pokazala, pri tem nismo uspeli. Pripombe na analitično oceno del in nalog so pozitivno vplivale (seveda, če so bili posamezniki dovolj objektivni) na uskladitev same analitične ocene del in nalog. Dela v proizvodnji se po sedanjih točkah boljše ocenjena kot dela v administraciji. Dela, ki so približno enaka, so tudi približno enako točkovana.
Izrednega pomena za finančni uspeh je poslovanje DO, TOZD, obrata itd. Za vsak sektor, obrat, skupino so predlagana kolektivna merila. Kar sektor, obrat ustvari, tak naj bo tudi njihov finančni uspeh. Glede na delo posameznikov v kolektivu, pa je nam vsem jasno, da ne delamo vsi enako; eni boljše, drugi slabše. V pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje OD in delitev sredstev za OD ter skupno porabo je rečeno, da se bodo merila (skupinska in individualna) dopolnjevala.
Z večjim prizadevanjem, večjo voljo do dela, bomo dosegli lepše in boljše uspehe, kar se nam bo pokazalo pri večjem osebnem dohodku.
ODMEVI
Nepopolna informacija je lahko dezinformacija
V 9. številki Colorjevih informacij se nam je v rubriki »Predstavljamo vam« tokrat predstavilo sarajevsko predstavništvo.
Ker so nekatere navedbe v tem člamkiu netočne, jih skušam v imenu razvojnega oddelka pojasniti z naše plati.
Pozdravljamo rubriko ali kakršenkoli prispevek v našem omrtvičenem glasilu, ki odpira zdravo polemiko. Ne Obsojamo tov. Telareviča, ker kritizira razvojno delo. Kajti bolj (kot kdorkoli drugi v Colorju, poleg servisnih tehnikov, poznamo problematiko naših predstavništev, ker po svoji dolžnosti obiskujemo naše kupce po vsej Jugoslaviji. Vemo, ida imajo malo možnosti vključevati se v tokove, ki so nam v Medvodah samoumevni, da so zaradi tega nezadovoljni in da v centrali premalo storimo, da bi bilo drugače.
Ne oporekamo tov. Telareviču pravice, da misli, kot je napisano. Tako kot imamo mi pravico povedati, da
je tov. Telarevič edini naš predstavnik, ki tehnične problematike sploh ne pozna, ker nas nikoli ne spremlja v nobeno tovarno, ko uvajamo naše proizvode ali rešujemo tekočo problematiko.
Na straneh Colorjevih informacij zaradi poslovnih tajnosti ne moremo razlagati našega stališča, odgovornosti ali neodgovornosti razvoja za Colorjev položaj v TAS in Vasu Miskinu. Povemo lahko le, da se ne čutimo krive. Ob vsakem času pa smo pripravljeni, da sarajevskemu predstavništvu pojasnimo naša stališča v -teh zadevah.
Predlagamo, da bi se naši tehnični strokovnjaki ali predstavniki vsaj dvakrat letno medsebojno seznanili s problematiko na tržišču in z razvojnimi dosežki. Le taka izmenjava informacij, mnenj in zahtev bo v splošno korist naši delovni organizaciji.
Vodja RTK sektorja Matjaž Hafner
DELO DELEGATOV
Ni čvrstega stika
Delavsko samoupravljanje je v teku desetletij doživelo korenite spremembe. Delavci upravljajo neposredno v delovni organizaciji, kakor tudi na vseh ostalih področjih kulturnega in družbenopolitičnega življenja. Delegatski sistem omogoča delavcem, da kar najbolj neposredno in svobodno odločajo o razvoju TOZD, DO, krajevne skupnosti, delitvi in razporejanju dohodka itd. in se zaito združujejo v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. V organizaciji združenega dela delavci neposredno odločajo v delegaciji družbenopolitičnega zbora in samoupravnih interesnih skupnosti.
Z ustanovitvijo SIS je delovnim •ljudem omogočeno in zagotovljeno, da upravljajo celotna področja družbene dejavnosti. SIS so delavci ustanovili, da bi lahko po načelu vzajemnosti zadovoljevali večino skupnih in osebnih potreb. V ta namen združujejo sredstva in določajo svoje dolžnosti in pravice.
živimo v obdobju, ko se ta način samoupravljanja še razvija in ni popolnoma (in še tudi kmalu ne bo) dosežen. Kot vodja delegacije samoupravnih interesnih skupnosti sem se znašel v začaranem krogu. Delavci v delovnih organizacijah niso pokazali doslej nekega posebnega zanimanja do te vrste samoupravi j anj a. Vendar krivde ne smemo iskati samo .pri delavcih v delovnih organizacijah, temveč v neki meri na sedežu SIS. Materiala za seje je vse preveč,
preobširen je in dolgovezen, tako, da ga preprost občan težko razume in često sploh ne prebere. Ko tak delegat sedi na seji, skoraj praviloma ne more konstruktivno sodelovati pri razpravi.
V sami delegaciji je zaradi delovnih zadolžitev in pomanjkanja časa težko najti čvrst stik izvoljenih delegatov z delavci v neposredni proizvodnji, se sproti pogovarjati in dogovarjati o problemih in predlogih, ki se pojavljajo pri delovanju samoupravnih interesnih skupnosti.
M. J.
DVIT
V MEDVODAH
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Ljubljana (DVIT) je imelo 11. decembra svoj redni posvet v Svobodi v Medvodah. Osrednja tema posveta je obravnavala varno delo z nevarnimi snovmi (vnetljive tekočine, strupi, plini, eksplozivi itd.) Medveško posvetovanje pomeni uvod v obravnavanje celotne problematike v zvezi z nevarnimi snovmi, ki bodo obravnavana v prihodnjem letu v okviru programa društev varnostnih inženirjev in tehnikov. Uvodno predavanje je imel republiški inšektor za požarno varnost ing. Alfonz Zafošnik. Po predavanju je gasilska enota Colorja prikazala načine gašenja lahko vnetljivih tekočin.
Rihard Pevec
NOVA
STANOVANJA V PRESKI
V letu 1979 se bo pričela gradnja preostalih dveh stanovanjskih stolpičev SB-3 in SB-4 v Preski.
Za razliko od dosedanjega načina graditve stanovanj bo ta graditev potekala kot usmerjena gradnja. V zvezi s tem se bo spremenil tudi način financiranja. Banka v bodoče ne bo več kreditirala gradbenih podjetij, ampak kupce, to je pričakovalce stanovanj, združene v samoupravni interesni skupnosti, ki bo predstavljala investitorja.
Na razpolago so naslednja stanovanja:
v stolpiču SB-3:
—	10 enosobnih s površino 35,91 kvadratnih metrov
—	15 dvosobnih s površino 58,92 kvadratnih metrov
—	8 trisobnih s površino 71,34 kvadratnih metrov
v stolpiču SB-4:
—	7 enosobnih
—	16 dvosobnih
—	8 trisobnih z enako neto stanovanjsko površino kot v stolpiču SB-3.
Skupaj je torej 64 stanovanj.
Vselitev je predvidena v prvi polovici leta 1980.
Cena stanovanj bo formirana po metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi, kar ugotavlja komisija za cene stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana.
Kadrovsko splošni sektor
V BODOČE
BOLJŠA OBVEŠČENOST
V naslednji številki Colorjevih informacij bi radi objavili izčrpno poročilo o delovanju naših športnih sekcij, npr.: kdaj in kje lahko kegljamo, šahiramo, streljamo, kdo ima vstopnice za razne predstave, plavanje ipd.
Ker vemo, da so posamezne informacije tudi zdaj objavljene na o-glasnih deskah, pa jih ne preberemo, a včasih vseeno malo pogodrnj amo, da nismo vedeli, se potrudimo, da ne bo več vzroka za slabo voljo.
Zato predlagamo, da predsedniki oziroma poverjeniki vse informacije posredujejo v splošni sektor DO, kjer jih bodo uskladili in pokrbeli za objavo.
Potrebno bo izdelati tri nove o-glasne deske, podobno kot jih ima športno društvo, na katerih bodo objavljene sproti vse informacije o kulturnih prireditvah, saj je dostikrat težko objaviti take vesti na vidno mesto med celo kopico zapisnikov, objav, obratnih obvestil itd.
Tako bo vsakdo, ki se zanima za šport in kulturo, lahko informiran o vseh dogodkih na točno določenem mestu.
Predlagamo, da so do izdelave novih oglasnih desk za kulturo objavljene vse vesti na oglasni deski športnega društva.
S. M.
eOLOR 5
Color bogatejši za novo gasilno sredstvo
Izredni učinki halona
Pred nekaj dnevi smo nabavili najmodernejše gasilne aparate, ki so polnjeni s haloni. Kaj so haloni? Da bo odgovor natančnejši, sezimo malo v preteklost. Pred drugo svetovno vojno so začeli uporabljati za gašenje požarov halogenirane ogljikovodike z imeni tetraklorooglj ik, metil-bromid in klorobrommetan. Starejšim gasilcem je poznan tetraklorogljik, ali skrajšano »tetra«. To gasilno sredstvo se je pri nas po vojni precej uporabljalo. Izkušnje pa so pokazale, da se pri gašenju s tetraklor-ogljikom pojavljajo produkti, ki so izredno strupeni. Med najbolj strupene produkte smo šteli fosgen. Ker je bilo pri gašenju požarov s tetra-klorogljikom več zastrupitev, se je najprej omejila njegova uporaba za gašenje požarov na prostem, končno pa je njegova uporaba prenehala.
Tetraklorogljik je bil pri gašenju požarov zelo učinkovit. Zato so kemiki dolga leta iskali podobno učinkovito gasilno sredstvo, ki pa ne bi bilo strupeno. Največ uspehov so imeli ameriški in angleški kemiki, ki so pred nekaj leti privedli svoje raziskave do take stopnje, da so lahko poslali na tržišče prva gasilna sredstva na bazi halogeniranih ogljikovodikov, ki so ohranila učinkovite lastnosti nekdanjega »tetra«, pri tem pa so zmanjšali strupenost na sprejemljivo mejo.
Tako so se pojavili difluorakloro-brommetan, trifluorobrommetan, te-trafluorobrommetan itd. Kemik spozna, da so pri nižjih ogljikovodikih, predvsem pri metanu in etanu, vodiki nadomeščeni s halogenimi elementi. Teh kombinacij je možno brez števila. Dogovorjeno poimenovanje v gasilstvu pa je takole: posamezni haloni se označujejo s številkami; številka na prvem mestu pove, za kateri ogljikovodik gre (1 pomeni metan, 2 pomeni etan), številka na drugem mestu pomeni fluor, na tretjem klor, na četrtem brom. (Horizontalna razvrstitev halogenih elementov v Mendoljejevem periodnem sistemu.)
Na jugoslovanskem tržišču se je pred nekaj meseci pojavil halon 1211, tj. difluoroklorobrommetan. S tem. gasilnim sredstvom so polnjeni gasilni aparati, ki smo jih pravkar prejeli. Aparati so sestavljeni iz valjastega ohišja, ki ga zapira ventil. V aparatu je 3 kg halona 1211 pod pritiskom 12 atmosfer. Pritisk zagotavlja stisnjen -dušik. Aparat deluje 21 sekund in ima domet 4 m. Bruto teža znaša 4,6 kg. Uporaben je pri temperaturah od — 20° C do + 60° C. Uporabljamo ga lahko za gašenje vseh snovi: plinov, vnetljivih tekočin, električnih inštalacij pod napetostjo (do 100.000 V). Gasilni učinek je v tem, da se halon 1211 na povr-
COLOR6
šini goreče snovi upari (vrelišče — 4° C), pare pa se usedejo na naj-nižje nivoje in izpodrinejo zrak. (Gostota par halona 1211 je 7,4-krat večja od gostote zraka.)
Po gašenju halon 1211 ne pušča sledov, zato je primeren za gašenje dragih aparatov ali snovi, ki bi jih drugimi gasilnimi sredstvi lahko poškodovali. Učinek pri gašenju je izredno dober. Aparat HL 4 kg je po učinkovitosti podoben aparatu S 9 kg. Halon 1211 ne deluje škodljivo na kožo in oči, pri vdihavanju večjih količin par pa deluje dr azilno. Ce začutimo pri gašenju v zaprtem prostoru mravljinčenje ali zbadanje na koži, se moramo za nekaj minut odstraniti iz prostora in vdihavati svež zrak. Znaki draženja ponehajo po petih minutah.
Rihard Pevec
Kaj in kako delajo mladi...
Dne 20. 11.1978 je bil sklican sestanek vseh treh OO ZSMS Color, žal pa je na sestanek prišlo le po nekaj mladincev iz vsake celice — vsega enajst. Kljub premajhni udeležbi so se mladi dogovorili, da bo naslednji delovni sestanek že 25. 11. Za realizacijo sestanka je bil zadolžen predsednik OO ZSMS DSSS Jernej Merjasec. Na sestanku so mladinci kritično ocenili dosedanje delo mladine v Color ju, dogovorili so se za naslednje naloge in obravnavali o-. snutek pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo.
V počastitev dneva republike je OO ZSMS skupaj v sodelovanju z mladinci Osnovne šole Franca Bukovca v Preski organizirala kresovanje na Čerenu. Kljub mrazu in snegu je bilo razpoloženje ob ognju prijetno, žal pa sta bila iz Color j a prisotna le dva mladinca.
Dejstvo je, da politična aktivnost mladih zadnje čase močno upada. Kje so vzroki in zakaj, lahko vsak posameznik odgovori le sebi — družbi ne more. Kajti vsakdo je del družbe, njen sestavni (kvantitativni in kvalitativni) del in tudi njej odgovoren. Če bi se tega vsi bolj zavedali, o tem problemu ne bi govorili oziroma ga sploh ne bi bilo. Mlade lahko še najbolj pohvalimo za aktivnost na športnem področju, saj so množično prisotni v vseh disciplinah naše rekreacije.
Toda, ali je to dovolj?
M. S.
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
									~		=	m	55?	B	
						s	T	R	/	R	O	z	/	C	p
	&	šiš					S	P	/V	O	N	/	M	e	N
	a						*==	Rj	O	Z	E	R	p	3	p
	.			m				O	p	/	F	O	M	£	ZV
—	T		v				-5	l/	o	3	O	E>	p\	J	p
zz.	r	p	T	/	//	E			R	P		E	7"		s
EJ	p	P	o	z	o	/V	/	3	T	m	>9	ZV	Z	S	—
—	N	P	p	/	>5	=	£	E	t/	Z		p	m	o	P
	j	R	E	c	-9		o	K	/V	O	l~L	R	P	L	O
C	7>	f)	R	f)	C	/	AA	§5:	/	/V	s	O	L	/	c
n	O	r		R	/		2.	>3	zr	E	R	A/	p	A/	/
	r	e	<	—		R	p	Z	s	c	O		s	£	T
	r	R	/9	1	K	P	§=	p	&		B	O	p	ST	E
				w.	Z	V	O	N	/	* E		9	M	O	K
'				K	s™	p	z	/	//	E	P	=§■	p	S	~
f-						z	r	R	o	Z	f	ZV		»	R
					•h	P	X	r	Z7	9	R	X			
Za nagradno križanko iz prejšnje številke smo javno žrebanje izvedli kar po končani seji uredniškega odbora. Komisija v sestavi Rihard inž. Pevec, Alojz Izlakar in Jože Perko, org. dela, je za dobitnika prve nagrade 120 dinarjev izžrebala Vinka Belca, drugo nagrado 80 dinarjev prejme Marjan Ko val jev, tretjo nagrado 40 dinarjev pa Vinko Jazbec.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke.
Čestitamo!
SINDIKAT
V ZDRUŽENEM DELU
Občinski svet ZSS Ljubljana-Ši-ška in komisija Občinskega sveta za izobraževanje sta v sodelovanju z DU Boris Kidrič iz Ljubljane organizirala dvodnevni seminar za predsednike, podpredsednike in sekretarje OOS in konferenc OOZS Ljublja-na-Šiška ter za predsednika odbora samoupravne delavske kontrole v TOZD oz. v DO. Seminar o izobraževanju za družbenopolitično delovanje sindikata in SDK je potekal v sejni dvorani naše DO v ponedeljek, 11. in torek, 12. 12. 1978. Organiziran je bil za vse DO ožjega medvoškega teritorija. Iz naše DO je od 11 vabljenih prisostvovalo temu seminarju 10 članov.
Ta seminar je po splošnem mnenju zelo dobro uspeh Vsi slušatelji smo odnesli mnogo koristnih napotkov, ki jih bomo skušali postopoma uvesti tudi v prakso.
Majda Možina
Pripomba uredništva:
Prispevek je podan kot kratka informacija o seminarju. Vprašanja o-ziroma ugotovitve seminarja bodo (zaradi pomanjkanja prostora v tej številki) objavljene v naslednji številki.
NAGRADNA KRIŽANKA
							Dl/Š/K	MBZtf - Se/\os>t	//}«/? D/7	VOTl/NE	1-	4Tf)teyg/ a? s«/'	*	Mol// s/jo	
1										/Ai/rD/v//(		i/£4G/£Ov EP			
		m v W _ <		mm			>								
							Š'ets«i9		R/9Z.- ■PZNJE/J HVD/J						
	>..	.z"'	IF^iElIlil!						«oo« TK/?S/*f} «f?ČXTO -VOLK/? V POD7ETJO							?**/} <?*«/} 3TJCL/PEA/ &OJA//	
															iesnfm:
							>								•4 C
		i/fTSS«/} 'C P/}	f?«<U. hE*/?	OKS/IS, Až/ tt/rE/v		/ers/p« /*/}« tftf&asr. */?S7£/H£f			7£&ffr*u;r ««f>U						F/ioi
									S fcftsxo)		**sr4/j,9 P/./?A//A//f SO/f/HJEN		Et/SEA? ■S/?70»/'C ?//?«/«/}		
PotJErjE l/c									/9/8/A/ '/EA/cuxr			/7/?«eQ.			
									G 044«/? GiOASJ.			7>oc ElOe?/?^			
ZV7ČMA//TC								3£0*/r TEA«/« H/CS							
Pt/7A« CO/S-/ #</						*o/tt/«0/?		V//?£/?*}£>'/ MHeSTM«/							
						Aiesro / /?££/*(/		G IS«J} C<«f?							
		v -1, i ?i?			'a/o							/T/?£/j/7		U9r/1Jry	
					•JO-VCA’*/							J/fOf/fHc/		«C£A/0 */«E7JE	
*£■«/? ✓				o&p£zowr>						Wt*					
				8°Z'&etr						ŽScojst/ S,					
SP/?«/}							&4&4<0 ?r. /hc				P'P/?c7? 'Z *'</}				
							GOAt/vet				*<04/9<a*.				
*i////rs74 ?'•*€///«/}								POt* 2*/?<UU.y							te.Zeto
								£///?*€					SsAhMet'		
SiPOSSEv						6 (č'h-S<o)			/■/9T/ A/J«/ *EAA//«			JEč/}			
									c			/7E470 ✓			
ST**///						£i/EZ2>0~ 3£o^C/									
						Tl/K/f?									
8/£2>D- Č93TE &?**€	i—						70*0 iZ-AV 0&*£*trt/4C						roA/tj		
							%/?&/&$							S' (*>h4*rq)	
C-BST/TKe				1?	7?										*
COLORJEVE INFORMACIJE št. 10 (80), leto, 7, december 1978. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	120	din
2.	nagrada	80	din
3.	nagrada	40	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. januarja 1979. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križano. Obilo sreče!
Dopisujte
v svoje glasilo!
COLOR7
FOTOKRONIKA
Avtomatska polnilnica zaenkrat izgloda takole...
V tozdu »Sim
UnUAMAjd
>
sestali člani odbora za medsebojna razmerja spodarskega odbora ...
Zadovoljstvo na delovnem mestu — porok za delovni uspeh ...
S snegom pokrito dvorišče v novi tovarni je ostalo le malo dni. Kar ga nismo skidali, je pobrala odjuga. Kljub temu pa se je zima pravzaprav šele pričela ...
Gotovi izdelki so takole pripravljeni za odpremo našim kupcem po vsej Jugoslaviji...
MEDVODE
Posnetek pove vse — vsako delo zahteva celega človeka ...
Ko se po obilni malici spet vrnemo na delovna mesta, pa kuharicam ne preostane drugega, kot da pospravijo za nami...