Naročnino
P n e vn a Izdajo
za državo SHS
mesetno ZO Oln pollelDO 120 Din celolelno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedel|»ka Izdalo celoleno vjugo-slavlfl 80 Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 slolp. pelll-vrsia mali oglasi po 1 50 ln 2 D, ve«JI oglasi nad 45 mm v t Al no po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po lo Din O Pri vcčlcm □ naročilu popust
Izide ob 4 zlulrej
razen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici St. 6 1II Stokoplsl se ne vračalo, nefranlclrana pisma se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon Stev. SO. upravnlSlva Stev. 32S
Vsi
na Zarjanski komerz,
ki se vrši t soboto, 27. novembra ob 20 v veliki dvorani Uniona. Komerz priredi ob priliki proslave 25 letnico svojega obstoja jugoslovansko katol. akad. društvo »Zarja«. Vsi prijatelji katoliške akademske mladino vljudno vabljeni. Vstop prost.
Rusija na razpotju.
V Rusiji se množe znamenja bližajoče se težke krize, ki ima s^oj izvor v gospodarskih razmerah in ki od tam posega na vse panoge državnega življenja, posebno pa na politiko. Celo zadnji dogoditi, navidezno popuščanje opozicije, sklepi zadnjega boljševiškega kongresa v Moskvi in pa ukrepi centralnega odbora, ki je, oprt na te sklepe, imel prinesti odločitev, vse to ni odprlo sovjetski vladi nobenega izhoda iz zagate, v katero jo je spravilo vedno večje nasprotje med doktrinamo ustavo in realnim razvojem stvari In tako se nahaja Rusija danes očividno na točki, ki po-menja odločilen preokret — kar so v ostalem poznavavci ruskih razmer že pred leti napovedali.
Žarišče krize v sovjetski uniji je pač že ves čas obstoječe občutno pomanjkanje kapitala, ki se je v zadnjih mesecih tako poostrilo, da država svojim z nacionalizacijo gospodarstva prevzetim nalogam kmalu ne bo mogla več zadostiti. To je torej aktualno jedro današnjega položaja v Rusiji. Kako je do tega prišlo, je lahko razložiti. V preteklih letih je sovjetska vlada tovarne in podjetja, ki jih je revolucija in državljanska vojna ubila, zopet obudila k življenju in delu. Upostavila je torej predvojno gospodarstvo z razpoložljivimi sredstvi tako, da je današnja produkcija dosegla že skoro 85% predvojne produkcije. Ostalih 15% produkcijskih sredstev je uničila revolucija. Da se bo torej mogla produkcija če nadalje dvigati, je treba gospodarstvu privesti novega kapitala. A kje ga vzeti?
Vsa prizadevanja boljševikov nabrati potrebni kapital v deželi, so se doslej izjalovila. Privatno gospodarstvo je bilo nalašč potisnjeno v tak položaj, kjer je bilo nabiranje kapitala sploh nemogoče, država sama s svojim gospodarstvom pa tega tudi ni bila v stanu doseči. Zato pa je zdaj zanimivo opazovati, da vsi programi tako vladnih kakor opozicijskih strank v vseh svojih zahtevah nimajo za cilj nič drugega kot edino samo to: da se napravi konec sedanjemu nevzdržnemu stanju. Gospodarska kriza je že tako napeta, da treba samo še malega sunka, pa bo splošni polom tu.
Levičarska opozicija bi seveda najrajši odrla kmeta in pa privatni kapital po metodah vojnega komunizma, da se zboljšajo državne linance. Zinovjev je ocenil uspeh take akcije na celo milijardo zlatih rubljev, ki bi jih država na ta način dobila v roke. S tem bi seveda rusko gospodarstvo spet bilo vrženo za sedem let nazaj — v obupno stanje 1920-J921. Proti ponovitvi takega že enkrat ponesrečenega eksperimenta se pa odločno upira Stalin. Desničarska opozicija zopet ne vidi drugega izhoda kot v popolni osvoboditvi privatne produkcije in ukinjenju državnih prisilnih predpisov. Stalinu pa manjka poguma do take izpremembe kurza v sedanji napeti situaciji. In s tem nastaja zanimivo vprašanje, kakšen bo nadaljnji razvoj razmer v Rusiji?
Predvsem je gotovo, da se bo Stalin izognil kaki načelni odločitvi, sicer bi to storil že v teku odprtega konflikta z opozicijo. Pač pa bo po preizkušenem taktičnem vzorcu uresničil tiste zahteve opozicije, Iti so najpreje izvedljive. S tem se jo že pričelo. Kar pa ne pomeni veliko več kot zgolj odlaganje neizbežne odločitve.
Objektivno se vsekakor more danes ugotoviti to, da je Stalin, mož železne volje in širokih pogledov, prve predpogoje za odločilno reformo že ustvaril. Osvobodil je predvsem vlado od cele vrste frazerjev, ki so današnje razmero najbolj zakrivili. Tudi se mu je deloma posrečilo, očistili državno upravo od nepoštenih in nezadostno kvalificiranih elementov. Z upravnotehničiliml in gospodarsko političnimi ukrepi, predvsem napram kmetu, je pripravil tla za zdrav razvoj produktivnih ljudsl.ih sil. Zunanjepolitično se tudi kaže bolj dovzetnega v vprašanju plačila ruskih dolgov, s čemer bi bilo zopet omogočeno priti do urejenih odnošajev z drugimi državami. Sploh jo Stalin že v marsičem pokazal, da je
Vlada zopet v krizi.
RADIČ PROTI OBLASTNIM VOLITVAM.
Zagreb, 24. novembra. (Izv.) Stepan Radič je dal z ozirom na razpis oblastnih volitev zastopnikom tukajšnjega časopisja sledečo izjavo: »Kar se tiče oblastnih volitev, se popolnoma strinjam z interpelacijo demokratskega poslanca Timotijeviča, ki je tako stvarna, da ne preostaja Uzunovičevi vladi, ako hoče biti ustavna, nič drugega, kakor da umakne pri kralju tozadeven ukaz in da ravna v tej zadevi v smislu zakona, ustave in narodnega sporazuma. Sicer se povsem zdi, da ukaza ni pripravila vlada, ampak Boža Maksimovič. V formalnem oziru pa zadostuje še razlog, da niso bili pri razpravi o Maksi-movičevem predlogu navzoči trije kmetski ministri — dr. Krajač, dr. Šuperina in Pucelj
—	a četrti, dr. Šibenik, je prišel, ko je bilo dejstvo že izvršeno.«
RADIČ PRIZNAVA KRAH SVOJE POLITIKE
Zagreb, 24. novembra. (Izv.) V jutrišnjem »Domu« sc Radič obrača proti pašičevcem, ker preprečujejo vsako parlamentarno delo. V članku se ugotavlja, da se jc, odkar se je vrnil Pašič v Belgrad, ustavilo vse parlamentarno delo. (V resnici ga tudi preje ni nič bilo,) Radič dolži Pašiča predvsem, da zadržuje vzakonitev zakona o ureditvi agrarnih razmer v Dalmaciji, dasi je že dobil kraljevo sankcijo in bi sc morale agrarne razmere v Dalmaciji urediti še tekom tega leta, kakor je bilo dogovorjeno med predsednikom in med zastopniki HSS in sklenjeno v ministrskem svetu.
Po dalmaiinskem agrarnem zakonu" bi imela razpravljati narodna skupščina zakon o izenačenju davkov. Tudi s tem ni nič. Razven davčnega zakona bi se imel sprejeti tudi zakon o občinski samoupravi za celo državo, A tudi ta ne pride niti pred ministrski svet, niti pred zakonodajni odbor, niti pred parlament, dasi je žc izdelan. Mesto davčnega in mesto občinskega zakona pa naj bi se sedaj sprejel le dobrovoljski zakon. Nato bi se pa vršile oblastne volitve. Tako ns bi dobil narod do 1, aprila niti enega zakona od vseh onih, ki jih tako težko pričakuje.
»Kakor da ni dovolj vseh teh napadov«
—	nadaljuje Radič — »se je sedaj izvršil nov napad — oblastne volitve. Klub HSS bo razpravljal o vseh teh napadih na parlamentarno delo in napravil sklepe, ki bodo velike važnosti za hrvatski narod, kakor za celo državo. Eno je sigurno, da so te intrige paši-čevcev stvarno izpodkopalc narodni sporazum. Iz tako nezdravega položaja pa se mora najti izhod. Najti ga bo moral najprej predsednik vlade in ga poiskati v duhu narodnega sporazuma. Našel pa ga bo ob podpori HSS'«
Iz tega članka se jasno vidi, da sc Radič zelo boji poraza pri oblastnih volitvah. Radičeve šanse so namreč med narodom močno zrahljane. Obenem razodeva ta članek popoln fiasko Radičeve politike.
RADIKALI VZTRAJAJO NA IZVEDBI OBLASTNIH VOLITEV.
Belgrad, 24. nov. (Izv.) Izjave Stjepana Radiča, da jc proli oblastnim volitvam in da je v tem oziru zavzel popolnoma stališče demokratskega poslanca Koste Timotijeviča, češ da je objava razpisa volitev za 23. januarja neustaven in nezakonit čin, so tukaj vzbudile precejšnjo pozornost. Splošno se smatra, da je Stjepan Radič na svojem zadnjem potovanju sam uvidel, kako njegov vpliv med ljudstvom pada. Ker se boji pri prihodnjih oblastnih volitvah občutnega poraza in nazadovanja, zato grozi s prekinitvijo koalicije z radikali, kj razpisujejo sedanje volitve.
Poznavalci razmer na Hrvatskem in v Bosni, kjer je imel Radič pristaše, zatrjujejo, da je Stjepan Radič nazadoval tako občutno in močno, da bi zgubil gotovo skoro polovico svojih pristašev. Zato je nastop Stjepana Radiča razumljiv. Njegov izgovor, češ da na seji ministrskega sveta, na kateri se je sklepalo o razpisu volitev, niso bili navzoči njegovi ministri, ne drži. Takrat so bili na seji ministrskega sveta prisotni Radičevi ministri in nobeden ni protestiral proti sklepu, marveč so ga vzeli na znanje.
Kakor smo zvedeli iz radikalnih krogov, se radikali ne mislijo ozirati na Radičeve pret-
veliko bolj realnopolitično orientiran, kakor pa kakšen Zinovjev, Kamenev ali Trockij. Spričo te Stalinove lastnosti skoro tudi ni dvomiti, katera stranka bo izšla kot zmagovalka iz današnjega težkega položaja Rusija,
nje, marveč hočejo svoj sklep tudi izvesti. Kakor se je izvedelo iz njihovih krogov, se bo ukaz prihodnje dni objavil. Notranji minister Boža Maksimovič je danes med sejo narodne skupščine nekaterim opozicionalniin poslancem izjavil, da bo ukaz o razpisu volitev v oblastne skupščine objavil že jutri. Zanimiva je tudi izjava ministra dr. Milana Srskiča povodom odgovora v zakonodajnem odboru, ko je dejal, da se bodo volitve 23. januarja 1927 na vsak način izvršile. Pri tej priliki je bil navzoč tudi Pavle Radič, pa ni niti z eno besedo protestiral.
KONFLIKT MED RADIKALI IN RADIČEVCI NA SEJI MIN. SVETA.
Belgrad, 24. nov. (Izv.) Na današnji seji vlade so na zahtevo Radiča prišli njegovi ministri na dan z zahtevo, da se ukaz o oblast-volitvah ne objavi. Na seji je prišlo do burnih prizorov. Radikali so odločno vztrajali, da se sprejeti sklep ministrskega sveta tudi objavi. Radikali so trdili, da sklepa ne morejo več spremeniti, češ da jo kralj ukaz že podpisal. Seja je bila precej dolga. Radičev minister za agrarno reformo je protestiral proti zakonu o dobrovoljcih, češ da ga ne more sprejeti. Tudi pri tej priliki je prišlo do burnih prizorov.
PAŠIČEVCI PRIČAKUJEJO SKORAJŠNJEGA PADCA SEDANJE VLADE IN OBSTRU-IRAJO. — SAM. DEMOKRATI POMAGALI VLADI IZ ZAGATE.
Bolgrad, 24. novembra. (Izv.) Poslednje izjave Stjepan Radiča, njegova bojazen pred volitvami v oblastne skupščine in nastopi njegovih ljudi v Belgradu dajo slutiti, da stojimo pred zanimivimi dogodki. Pašičevci gredo celo tako daleč, da pravijo, da sedanja vlada ne bo ostala niti pet dni več na vladi. Opaziti ie bilo, da so bili pašičevci po današnji konferenci s svojim načelnikom Pašičem skrajno zadovoljni. Odločno so izjavljali, da je v najkrajšem času pričakovati sprememb v vladi in rehabilitacije Pašieeve vlade. Na čem temelji njihovo veselje, niso hoteli povedati. Vsekakor je dejstvo, da postaja razmerje med koaliranima vladnima strankama vedno hladnejše. Vlada sama pa se nahaja v vedno večji nepriliki, ker nikakor ne pride naprej.
Pašičevci delajo očito obstrukcijo, kar se je opazilo danes v zakonodajnem odboru, ko so pašičevci neposredno pred glasovanjem o zakonu o centralni upravi demonstrativno zapustili dvorano. Če bi bila zbrana vsa opozicija, bi bila vlada prišla v manjšino. Vendar so manjkali samostojni demokratje, od katerih je bil navzoč samo eden, dalje oba hrvatska federalista in dva demokrata. Odsotnost teh opozicionalnih poslancev je omogočila, da je bil zakon sprejet in sicer z 1. glasom večine, sicer bi bil propadel.
Kar se tiče samostojnih demokratov, ni ta njihov nastop iznenadil, ker je znano, da so vedno skrajna rezerva vladi, da ji ob vsaki priliki pomagajo. Njihova opozicija je le bolj pesek v oči javnosti za bližnje volitve.
Posebno pozornost je vzbudil nastop fe-deralistov, ki se povsod predstavljajo kot skrajni nasprotniki centralizma. Daaes pa, ko bi se bili lahko kot takšni pokazali, sta oba njihova člana v zakonodajnem odboru manjkala. Če bi bila prisotna, bi bil centralistični zakon o centralni upravi propadel.
upravi
Bolgrad, 24. nov. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora, ki se je vršila popoldne. se je nadaljevala razprava o zakonu o centralni upravi.
Prvi je govoril dr. Zanič in obširno kritiziral sedanje stanje uprave. Da pride naša država iz te zmede ven, vidi rešitev edino v federativni ureditvi naše države.
POSLANEC SMODEJ KRITIZIRA NAČRT.
Drugi je govoril poslanec Jugoslovanskega kluba Franc Smodej. V svojem govoru je pokazal na važnejše pomanjkljivosti tega načrta. Posebno se je bavU s čl. 15. in 16., ki določata, da se notranja organizacija ministrstev uredi s posebno kraljevo uredbo, oziroma, da sedanja uredba o ustrojstvu ministrstev izgubi veljavo kot zakon in velja kot uredba,
V nšem parlamentarnem delovanju je že poslala navada, da so pri glasovanju o zakonih najvažnejše stvari prepuščajo vladi, da jih objavlja in uveljavlja s posameznimi uredbami. Ta praksa je proti parlamentarna, proti-deinokratična ter protiustavna.
Na podlagi <51. 9-1. dokaže posl. Smodej,
da so ta pooblastila za vla^o dejansko ista, kakor je bil v Avstriji zloglasni paragraf 14., ka« terega se jo n.ogla vlada poslužiti, kadar je hotela izvesti kaitšna nasilstva, o katerih je bila sigurna, da bi z njimi v parlamentu ne prodrla. Zato je ta praksa absolutno protide-mokratična in protiparlamentarna in se ne bo smela uvajati Kajti ustava pravi v svojem členu 1., da smo parlamentarna monarhija.
Efekt tega zakona obstoja v zmanjšanju števila ministrstev. To zmanjšanje je pa samo navidezno. Po zakonu se lahko imenujejo državni pfldtajniki in ministri brez portfeljev, kolikor jih kdo hoče, tako da jih bo z ozirom na ambicijo poslancev vladnih krogov prav gotovo še večje število, kakor danes. Na ta način ne bo nobeno spremembe. Ostal bo isti ustroj, isti ljudje, isto število oddelkov. Zakon ne daje nobenih jamstev, da se bo uprava dcbirokratizirala, marveč nasprotno. Zato smatra za potrebno, da so ustrojstvo ministrstev samih določi že s tem zakonom, no pa 8 poznejšimi odredbami.
Poslanec se obširno bavi z bistvom centralistične uprave in poudarja, da ta zakon ne bo odpravil tega zla, marveč ga bo še samo pomnožil. Nikjer ni delitve med centralno sa-* moupravo in bistveno samoupravo oblasti. Zakon tudi ne odreja pravic in dolžnosti ministrov. Raditega je tudi zelo pomanjkljiv in sploh takšen, da ne odgovarja niti samim tendencam centralistične ustave.
Govornik navaja resolucijo radikalne stranke iz L 1921., v kateri se naglaša, da je treba želje Hrvatov in Slovencev izpolniti. Sedaj ima vlada priliko, da vsaj nekaj stori, da 60 krivice, ki so se storilo Slovencem in Hrvatom, popravijo, kolikor je to v okviru centralistične ustave mogoče.
Ker vlada ne kaže nobenega smisla za upravne zahteve Slovencev in Hrvatov, marveč stopnjuje centralizem s tem zakonom, iz-javlja, da bo glasoval proti.
Za svoje izvajanja je žel poslanec splošno odobravanje.
Za njim je govoril poslanec Matič za zakon in za centralizem, samo da je bil mne. nja, da za likvidacijo ministrstev ni potreben taiko dolgi rok, marveč da zadostuje šest mesecev.
Poslednji je govoril musliman Djavar Kulenovič, ki se je bavil s škandaloznimi upravnimi razmerami v Bosni. Kritiziral je zakon z ozirom na njegove centralistične tendence in izjavil, da bo glasoval proti zakonu.
MINISTER SRSKIČ PRIZNAVA PRETIRA-NOST CENTRALIZMA.
Minister dr. Milan S r s k i č je odgovarjal predgovornikom. Priznal je pretlranost centralizma. Po njegovem mnenju se bo pretira-nost precej ublažila, češ da se bo precejšen del centralnih poslov prenesel na skupščine. Odločno izjavlja, da je vlada v tem cilju razpisala volitve za 23. januarja 1927. Končno se je dolgo bavil z izvajanji poslancev dr. Andreja Gosarja, dr. Josip Hohnjeca in Franca S m o d e j a. Ta izvajanja je hotel omiliti ter je z njimi polemiziral. Izjavil je, da jo pripravljen nekatere predloge omenjenih poslancev v podrobni debati sprejeti. Glede redukcije ministrstev je po njegovem mnenju napačno mnenje opozicije, da ne bi imelo nobenega efekta. Nasprotno, redukcija ministrstev bo imela za posledico veliko redukcijo uradništva, ki se bo izvedla v najkrajšem času, in sicer v velikem obsegu, na kakor so bile dosedanje. On bj bil celo za to, da bi redukcije stopile v veljavo takoj s 1. aprilom, ko stopi v veljavo novi proračun. S svojimi tovariši bo celo zadevo proučil.
ZAKON SPREJET Z ENIM GLASOM VEČINE
Po njegovem govoru se je vršilo glasovanje. Glasovalo je 25 članov: 14 za, 12 proti zakonu. Proti zakonu so glasovali vsi trije člani Jugoslovanskega kluba.
Na drugem mestu smo poudarili, da so bili odsotni vsi samostojni demokrati, razen enega, ter oba federalisla, ki so na ta način omogočdi, da je bil ta centralistični zakon sprejet.
Prihodnja seja zakonodajnega odbora bo v petek. Piiičela se bo podrobna razprava.
RADIČ SE BOJI HRVATSKIH ORLCV^
Zagreb, 24. novembra. (Izv.) V jutrišnjem »Domu« napada Radič hrvatske orlovske organizacije, ki pomenjajo baje izdajstvo hrvatske narodnosti. Hrvatski Orli pa bodo preko vseh Radičcvih napadov in užaljene poze nadaljevali svoje delo med ljudstvom z vztraj-I nosijo in energijo.
Vstaja v Albaniji se širi?
Belgrad, 24. nov. (Izv.) O vstaji v Albaniji prinaša tukajšnje časopisje alarmantna poročila, iz katerih bi se dalo sklepati, da so imeli v8tašl. precej uspeha in da so celo ogrožali Skader, vendar je težko soditi, ali so ti njihovi uspehi tudi definitivni. Dosedaj ni imela v Albaniji uspeha še nobena vstaja, ki je bila brez podpore iz tujine. Zato je brez uspeha tudi sedanja vstaja, če je, kakor zatrjujejo albanski in naši oficielni krogi, podprta samo z domačimi sredstvi ln domačo podporo. Del tukajšnjega časopisja sicer trdi, da so vstajo organizirali italijanski krogi in da bo oficielni fašistični krogi materialno podpirali vstaše. Te vesti se uradno demantira-rjo. Zanimivo je končno dejstvo, da so nekateri voditelji vstaje uživali naše gostoljubje kot politični emigranti in so bivali na našem Ozemlju od padca Fan Nolija.
Včeraj smo poročali o mišljenju naših krogov o teh dogodkih. Kot sosedje smo precej interesirani, kaj se godi v Albaniji. Vaš dopisnik Je danes obiskal odpravnika poslov tukajšnjega albanskega poslaništva g. dr. Ta-blr Shtylla, ki zastopa odsotnega poslanika g. Cena-bega. G. dr. Shtylla spada med mlajše albanske diplomate, vendar je s svojimi izrednimi sposobnostmi ln obširni inteligenci po službovanju v Rimu kmalu pov.pel. Dr. Shtylla je tipičen predstavnik svoje rase. (Vsled svoje ljubeznivosti uživa velike simpatije, ne samo v diplomatskem ^»oru, ampak tudi v drugih krogih. Vašega dopisnika Je sprejel zelo ljubeznivo. V prijateljskem razr govoru mu je med drugim Izjavil:
>V Albaniji vlada mir. Poslednji dogodki so popolnoma krajevnega značaja. Vlada Je gospodar položaja. Njena hitra in uspešna intervencija je zopet vzpostavila red in mir v pokrajini Dukadžin. Vesti, ki so jih prinašali nekateri belgrajski listi, so daleč pretirane. jVstnŠkim četam, ki so popolnoma osamljene in katere so organizirali nekateri begunci, katerim se je posrečilo prekoračiti nezavarovano mejo in udreti na albansko ozemlje ter tam napasti in pregnati nekatere slabejše orožniške straže, ni pripisovati nobene velike važnosti. Čim so dobile vladne čete obvestilo o teh dogodkih, so nemudoma intervenirale. Njihova akcija je imela zadovoljiv uspeh. Po-
srečilo se jim Je pregnati vstaSe ▼ gore. Jaz
sem prepričan, da niti jugoslovanske obmejne oblasti, niti albanske niso vedele, da so ti begunci prekoračili mejo. Ljudje, ki vodijo vstajo, nimajo nobene posebne politične veljave. Zato njihov trud ne bo imel nobenega uspeha. Vsi politiki, ki kaj pomenijo, bodisi v inozemstvu, bodisi v državi sami, so popolnoma mirni. Sedanji režim Ahmed-beg Zoga je čvrst in uživa popolno zaupanje albanskega prebivalstva.«
>Ali ne mislite, da se skrivajo za temi dogodki tendence interesov kakšne tuje države?«
»Mislim, da je to popolnoma izključeno.
Albanija živi v dobrih odnošajih z vsemi državami, posebno s sosednimi. Kar se tiče od-nošajev med Albanijo in Jugoslavijo niso še nikdar bili tako prijateljski, kakor so sedanji. Trgovinska pogodba se je ravno predložila albanskemu parlamentu in se bo brez dvoma v kratkem ratificirala. Dobrih odnošajev med obema državama nič ne bo moglo motiti. Kakor sem rekel, poslednji dogodki nimajo nobene večje važnosti. Prepričan sem, da bo Albanija glede na morebitne dogodke lahko tudi v bodoče mirno gledala na začrtano pot h konsolidaciji in napredku.«
Bolgrad, 24. nov. (Izv.) Od poluradne strani se Je v zvezi z dogodki v Albaniji, ki so predmet živahnega zanimanja v tukajšnjih krogih, izdalo sledeče obvestilo:
>V zvezi s poslednjimi poročili o neuspehu ln begu vstaše v izpred Skadra, je naša vlada, stoječ na stališču popolne nevtralnosti napram dogodkom z druge strani, zapovedala obmejnim oblastem, da najstrožje pazijo na vse morebitne begunce, iste takoj razorožijo in internirajo. Obmejnim oblastem so se istotako izdala navodila, da odvedejo albanske emigrante, ki se nahajajo vzdolž albunske meje, takoj iz bližine meje in jih premestijo v notranjost, da bi se mogla tudi nadalje preprečiti možnost njihovega stika z dogodki v Albaniji.«
Belgrad, 24. nov. (Izv.) Poslednje vesti Iz Albanije niso tako optimistične, kakor se izražajo naša in albanska uradna poročila. Po teh vesteh vstaja še vedno traja, napreduje ter se širi.
Nova pota madjarske zunanje politike.
Budimpešta, 24. nov. (Izv.) Ministrski predsednik Bethlen je imel na svojem voliv-nem zborovanju v Szechenyju važen političen govor, v katerem se je dotaknil predvsem nekaterih za Madjarsko aktualnih zunanje političnih problemov. Prva naloga madjarske zunanje politike je, da se naslanja na one velesile, ki hočejo resnični mir v Evropi; druga naloga madjarske zunanje politike je, da se vzpostavijo boljši odnošaji z onimi sosednimi državami, ki se nočejo mešati v notranje zadeve Madjarske, ki si prizadevajo, da se na lep način rešijo vsa ona sporna vprašanja, ki so nastala radi sklenitve trianonske pogodbe, in ki bodo upoštevale, da je prišlo
radi tega dva in pol milijona Madjarov pod sosedne države, dasiravno bi jim na podlagi mirovne pogodbe m<yrala pripasti pravica samoodločbe. Nadaljnja naloga madjarske zunanje politike pa mora biti, da si pribori med evropskimi državami enakopravno stališče. Predvsem gre tukaj za odpravo vojaške kontrole, ki predstavlja v današnjem času, ko je razorožitev že čisto trvedena, pravi anahroni-zem. Po teh zunanjepolitičnih izvajanjih se je min. predsednik Bethlen dotaknil še nekaterih notranje političnih vprašanj, pri čemer je omenil nemoč opozicije in pa reformo glede pravice združevanja ter izdajanja časopisov.
Merniki parlament odobril vladno zunanjo politiko.
DUH SPORAZUMA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA.
BerliH. 24. novembra. Včeraj se je vršila v državnem zboru velika zunanjepolitična razprava Posamezne parlamentarne skupine bo podale svoje izjave glede vladne zunanje politike, ki je dosegla svoj višek v Thoiryju.
V	imenu vladnih strank: centruma, nemške ljudske stranke, demokratske stranke in bavarske ljudske stranke je izjavil poslanec E m m i n g e r : Vrhovni d]j zunanje politike Je osvoboditev Nemčije. Znaten del te politike je vstop Nemčije v Društvo narodov. Vladne stranke odobravajo ravnanje nemških delegatov v Ženevi. Vladno prizadevanje, da se razorožitev Nemčije razširi v splošno razorožitev, bodo vladne stranke tudi v bodoče podpirale. Ravno tako vladne stranke brez pridržka odobravajo poizkus, da so na podlagi vstopa Nemčije v Društvo narodov doseže končnoveljavna osvoboditev zasedenih krajev in Saarskega ozemlja. Temeljna misel, ki jo vsebuje Thoiry, se kljub vsemu ni izkazala kot napačna ali oslabljena. Odprava med-zavezniške kontrole se mora pospešiti in se nikakor ne sme ponoviti v kaki drugi obliki; investigacije se morajo točno držati čl. 213 versaillegko mirovne pogodbe.
V	imenu nemških nacionalcev je izjavil posl. dr. H o t s c h : Locarnski duh je zaenkrat samo nada, ne pa izpolnitev. Nemško-francoski gospodarski sporazum pozdravljamo, vendar naglašamo, da se Iz tega ne morejo ip.vnjati kaki flalekosežni politični zaključki. Železni pakt ne prejudicira našega stališča v vprašanju nemško-francoske trgovinske pogodbe. Zahtevamo takojšnjo ukinitev vojaške kontrole, ki je pa ne smejo nadomestili investigacije. Stalna kontrola nad Nemčijo je s članstvom Nemčije v Društvu narodov nezdružljiva. Potem je govoril dr. Hotsch o politiki nasproti Poljski in o vprašanju vzhodnih meja.
Odgovarjal je zunanji minister Strese-m a n n. Predvsem je izjavil, da je razmerje
gibanje Avstrije izjavil Briand v zunanjepolitičnem odseku, da so združene evropeke držav« najboljše Jamstvo proti priključitvi Avstrije k Nemčiji.
Seia narodne skupščine.
Belgrad, 24. novembra. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob pol 11. V razpravo je prišel predlog samostojnih demokratov o zaščiti javnih shodov. K predlogu sta govorila poslanca Dimitrije Vujič in Milan Grol. Dalje sta govorila dr. Žanič in Vuletič. Dr. Bankovič (radičevec) se ja izjavil proti predlogu. Po govorih muslimana Dja-var - Kulenoviča in ministra Bože Maksimoviča se je vrSilo glasovanje. Vladna večina je zakonski predlog samostojnih demokratov odbila. Za predlog je glasovala celokupna opozicija in tudi Jugoslovanski klub. — Prihodnja seja narodne skupščine bo jutri. Na dnevni red pride Interpelacija radikalnih poslancev o borskem rudniku v Srbiji.
Stališče 3ovanovičevcev.
Belgrad, 24. novembra. (Izv.) V nekaterih krogih se je v poslednjem času zatrjevalo, da se poskuša Ljuba Jovanovič pobotati z radikali. Jovanovičev klub je dal danes Izjavo, da ta vest ne odgovarja resnici, vsaj ne v tej obliki, kakor zadnje čase prihaja v javnost. Noben poslanec Jovanovičevega kluba ne misli na to. Pripravljeni bi bili le v slučaju, če bi se odstranili vsi razlogi, ki so dovedli do razcepa. Jovanovičevcl ne bodo stori*'1 nobenega poskusa, da bi prišli do pobotanja. Poizkušajo naj tisti, ki so izvršili razcep med radikali.
Na sporedu
komerza »Zarje"
bo sledeče točke:
1.	Pozdrav.
2.	Proglasitev častnih članov.
3.	a) Grečaninov: nočni glasovi.
b) I. Brahms: Neuslišana podoknica, bas-solo (poje tov. Jože Likovič).
4.	a) Fr. Juvanec: Zemlja slovenska;
b) V. Novak: U ljutni suton; poje aka-dernski moški zbor.
5.	Ch. de Beriot: Scdne de Ballet op.
100 violina solo igra tov. CihockL
Med posameznimi točkami svlra akad. orkester in poje akademski zbor. Po oficijelnem delu prosta zabava.
Čičerin o sestanku v Odesi.
Moskva, '24. nov. (Izv.) Cičerin, ki od-haja v Nemčijo, je dal zastopnikom časopisja važno izjavo glede svojega sestanka z Ruždi bejem v Odesi. Cičerin je rekel, da Je prišlo v Odesi med Rusijo in Turčijo do tako velikega sporazuma kakor nikdar poprej. V Odesi to ni stvarjala nobena panazijska zveza. Tudi se ni sklenila nobena pogodba proti kakšni tretji državi Sklenjeni sporazum predstavlja okrepitev miru.
KRASIN UMRL.
London, 24. nov. (Izv.) Sovjetski poslanik v Londonu Krasin je umri.
Sklep britanske državne konference.
Nemčije nasproti vzhodnim državam z lokara-skimi pogodbami enkrat za vselej urejeno; vsako nadaljnjo zahtevo v tem pogledu so uradni francoski krogi sami označili kot absurdnost. Glede tega je vsa Nemčija eno-dušna. — Pogajanja v Thoiryju predstavljajo komaj 7 let po svetovni vojni nekaj tako novega, da je treba nekaj časa, da morejo prodreti v širokih masah, ne samo v Franciji, ampak tudi drugod. — Glede vojaške kontrole zavzema vlada stališče, da so dani stvarni predpogoji za odpoklicanje kontrolne komisije. Ako je politika sporazuma med Francijo in Nemčijo iskrena, je izključeno, da bi se vojaška kontrola nadomestila v drugi obliki. Dokler se medsebojni odnošaji ne bodo jpirali na medsebojno zaupanje, se ne bodo zdravo razvijali, kar bi bilo drugače zelo lahko mogoče.
Briand o francoski zunanji politiki.
Pariz, 24. nov. Zunanji minister Briand je včeraj podal zborničnemu odseku za zunanjo politiko obširno poročilo o glavnih problemih francoske zunanje politike. 0 fnan-cosko-nemških odnošajih pravi poročilo, da 3e pogajanja nadaljujejo v okviru pogodb. Obe vladi si prizadevala, da ustvarita ozračje medsebojnega zaupanja.
Prišedši na odnošnje med Francijo in Italijo je Briand izjavil, da se je obnašala Francija nasproti Italiji vedno prijateljsko in da se bodo v prijateljskem duhu uredili tudi zadnji pripetljaji.
Ob sklepu je Briand opozoril na svoje neoporečne uspehe, ki jih je že dosegel ln ki dajejo jamstvo za nadaljno uspehe le politike v bodočnosti. Društvo narodov bo Igralo kot varuh evropskega miru veliko vlogo.
Pari/. 24. nov. (Izv.) Kakor pnrn?a pariški »Journali jo z ozirom na priključit v eno
London, 24. nov. Včeraj Je državna konferenca svoje delo zaključila. Ob sklepu bo podali svoje Izjave ministrski predsedniki. Avstralski premier Bruce je naglasil, da je državna konferenca pokazala, kaj je treba razumeti pod britansko svetovno državo popolnoma neodvisnih narodov, ki budno čuvajo svoje avtonomne pravice, ki so pa obenem ponosni na enotnost imperija. King (Kanada) je izjavil, da je ustvarila konferenca dragocen temelj za trajno sodelovanje vseh delov imperija. General Hertzog, Južnoafriški min. predsednik, je izrazil svojo veliko zadovolj-nost s potekom konference, ki je zadovoljila vse njegove zahteve. Tudi irski ministrski predsednik je izjavil, da mu je šla konferenca kar najbolj na roko. Sklepni govor je imel
Baldvvin, kd je med drugim Izjavil, da Je konferenco preveval talao izvrsten duh, kakor doslej še nobene na Agleškem.
Newyork, 24. novembra. Vsi ameriški listi razpravljajo o poročilu komisije angleške državne konference, d katerim se je izpre-menil ustroj angleškega imperija. Listi naglašajo, da se je britanska država kakor vsaka dobra knjiga znova pregledala in izboljšala. »Herald Tribune« imenuje poročilo »elastično magna charta britanske države«. Drugače je pa list mneja, da bo v praksi britanska hegemonija pač še trajala tekom enega ali dveh rodov, posebno v odnošajih z zunanjimi državami. Britanska država bo po vBeJ priliki tudi v bodoče ohranila svojo vitalnost in žilavost	" ;s" &M
Italija mobilizira proti Franciji?
Pariz, 24. nov. (Izv.) Današnji >Temps< in drugi časopisi poročajo o veliki koncentraciji italijanske vojske na francoski meji. V dolžini 50 km je vsa italijanska meja napram Franciji zasedena po italijanski vojski. Iz vseh vojnih središč gornje Italije se gradijo v smeri proti francoski meji ceste. >Samo hitra in energična obramba more rešiti Nizzo«, tako zaključuje >Temps«.
Iz
Praga, 24. nov. (Izv.) Na dnevnem redu današnje parlamentarne seje je bila razprava o državnem proračunu. Še prej pa je prišel na glasovanje predlog soc. demokratov, da se preide preko sklepanja o proračunu na dnevni red. Predlog soc. demokratov je propadel. Nato se je s 137 proti 80 glasovom sklenilo, da se prične špecielna debata o državnem proračunu. Za ta sklep so glasovale naslednje stranke: češka ljudska, republikanska, agrarna, nac. demokratska, obrtna, nemška krščansko-socialna stranka ter narodni socialisti.
Zborovanie komunistične internacionale.
Poročevalec »Prager Presse« javlja iz Moskve 23. t. m., o poteku prve seje sedmega zasedanja širše eksekutivne komunistično internacionale. Zborovanja se vdeležuje 42 zastopnikov komunističnih strank v raznih deželah. Zborovanje je otvoril Buharin, ki je nagLasil, da v sovjetski kom. stranki in komunistični internacionali dejansko ni krize. Nato so govorili kitajski, japonski in angleški zastopnik. V predsedstvo so bili izvoljeni: Buharin, Stalin, Mannilskij, Klara Zetkin, Ka-tajama, Jilek, Thaelman, Kolarov ln Boško-viez, v tajništvo Šmeral, Murphy ln par drugih. Odobrili so dnevni red ln deklaracijo o boju proti fašizmu. Končno je Thaelman prebral Zinovjevo pismo, v katerem prosi, da se razreši dolžnosti predsednika eksekutivne komunistične internacionale ln sploh vseh del v kom. internacionali. Soglasno so sprejeli sklep, ki razrešuje Zinovjeva predsedništva in vseh del v komunistični internacionali.
TROCKIJ ODPOKLICAN.
Iz Moskvo poročajo 23. i m., da je bil 1 Trockij s svojega mesta kot predsednik kolegija znanstveno-tehnifne uprave vrhovnega narodnogospodarskega sveta odpoklican.
KOMUNISTIČNA ŠPI0NA2NA AFERA?7
Praga, 24. nov. (Izv.) »Pravo Lidu« po-roča iz Brna, da je bil podnarednik Kolinski aretiran v zvezi s komunistično špionažno afero. To je že osma aretacija radi osumljene soudeležbe pri tej špionažni aferi.
Državniška konferenca.
Pariz, 24. novembra. Listi znova pišejo o verjetne msestanku Chamberlaina, Brianda in Mussolinija. Sestanek naj bi se vršil sredi prihodnjega meseca Tukajšnji oficijelnl krogi zaenkrat teh vesti še ne potrjujejo.
Sklepi sociaSistlčne konference v Luksemhurgu.
Luksomburg. 24. novembra. Socialistična konferenca štirih dežela, ki zboruje tukaj, jo sprejela resolucijo, ki zahteva: Ker je postalo zbližanjo med Francijo in Nemčijo na podlagi izvedbe Davesovega načrta, vstopa Nemčija v Društvo narodov in uveljavljenja lokarn-skega pakta resnično in trajno, naj se vojaška zasedba nemškega ozemlja konča. Socialistična internacionala bo nadaljevala svoje prizadevanje za izbris medzavezniškega dolga na dejansko vrednoto reparacije. Konsolidacija je v veliki meri odvisna od razvoja čustva solidarnosti. Socialisti se morajo dalje boriti za večjo udeležbo države in delavskih organizacij pri vodstvih novih središč za zamenjavo blaga. Istotako morajo socialisti v svojih deželah delati na to, da se ratificira vvashingtonski dogovor o osemurnem delav niku.
Naročajte ,Križ na gori4!
DEMISIJA FINSKE VLADE.
Holsingfors, 24. nov. (Izv.) Danes je vla-da odstopila radi pora/a, ki ga je doživela no včerajšnji seji parlamenta.
IZJEMNO STANJE NA IRSKEM.
London, 24. novembra. Sinnfeinovsko četo so se znova začele gibati in napadati meščansko stražo. Irska vlada je zato nad celo južno Irsko proglasila izjemno stanje. Zaprl so 50 oseb in izvršili hišne preiskave pri revolucionarnih listih.
ROMUNSKA KRALJICA SE VRAČA.
Newyork, 24. nov. (Izv.) Danes so Jft vkrcala ruinun*ka kraljica nn parmku Be-rengarla, da se vrne na:-aj v Evropo. Radiotelefonično je še sporočila vsej amerikanski javnosti svoje poslovilno naznanilo, v katerem je zlasti poudarjala misel, da se mora novi ln stari svet razumeti in si medsebojno pomagati.
Kaf se godi doma
Belešlce
A Nokaj o ustavah. Izjave g. St. Radiča na mostarskem shodu o ustavi, kjer je med drugim rekel, da se je Hrvatska parcelirala, ln namignil na potrebo revizije ustave, so hudo ra/burlle belgrajske »Samoupravo«. Obdelava ga radi tega v dolgem članku >Pa, dokle tako?c, kjer opozarja g. ltadica na to, da je svečano sprejel sedanjo ustavo in pred vladarjem prisegel, da jo bo zvesto čuval, pa da se zato njegov govor v Mostaru ne more drugače vzeti kakor »otvoreno gaženje pred vladarjem položene zaklet ve o čuvanju ustave od strane šefa stranke, koja sedi na upravi državnoj...« In žuga zato g. Radiču, strašno mu žuga »Samouprava«. Nikakor se ne maramo vmešavati v ta prepir med »Samoupravo« in g. Radičem in gremo tudi preko splošno znanega dejstva, da govori g. Radič danes tako, jutri pa tako, vendar moramo »Samoupravo« opozoriti, da kritiziranje ustave še nikakor ne pomeni »gaženja« iste, pa da to pravico kritiziranja ustava sama vsakemu državljanu daje. In celo tiskovni zakou, ki je vse prej kot svobodnjaški, dovoljuje tisku kritiziranje ustave. To je ena. Drugo dejstvo pa ie to, da so že v marsikateri državi najbolj ustavoverne parlamentarne stranke izvršile izpremembo ustave, če so spoznalo to za potrebno. Naj se »Samouprava« v tem le malo pouči iz politične zgodovine preteklih in sedanjih časov, ne ■bo Ji škodovalo. Tudi jej moramo zaupati še to, da ustavo najboljše čuvati se pravi delovati da njenem zboljšanju. Priporočali bi tudi »Samoupravi«, da se tega dela oprime, potem bo res najboljše čuvala ustavo.
A Tragika. Sedanji tako reakcionarni in v minogih določbah tudi naravnost nesmiselni zakon o štampi je začel kot mora tlačiti tudi liste, ki so glasila strank, ki so ta zakon skovale. Zdaj je morala »Samouprava« prinesti kilometrske popravke g. Pribičeviča na to, kar je o njem pisala, pa se strašno nad tem pritožuje in pravi, da so ti popravki »gamen-&ko izigravanje zakona,« s katerim se jej hoče zamašiti usta. — Mi pomilujemo vsekakor l g. Pribičeviča, soočeta tega zakona, i »Samoupravo«; njega, ker se mora mučiti s tako dolgimi popravki, njo pa, ker jih mora prinašati.
A Demokrati v Mariboru in v mariborski oblasti so že na lovu za kandidate »Gospodarske liste«, ki jo pripravljajo za volitve v oblastni zbor. Ta lov se je pričel na ta način, da zbirajo podpise posameznih ne njihovih uglednih mož, češ da bomo itak vsi skup, ker gre rgolj za gospodarska vprašanja. Vemo, da gre pri tem precej za gospodarska vprašanja, toda ravno teh ne smemo zaupati pristašem stranke, ki se ponaša z Agromerkurjem, Slavenska banko in drugimi takimi gospodarskimi spretnostmi. Ta lov se jim bo ponesrečil, ker je to stari lim demokratov, s katerim so včasih lovili kandidate in volivce, začel smrdeti. Geslo slovenskega ljudstva v mariborski oblasti bo, če bodo volitve, da ne pride niti eden demokrat v oblastni zbori
BOJ ZA MILIJONE BIVŠE STROKOVNE ORGANIZACIJE ITALIJANSKIH POMORŠČAKOV.
Rim, 24. novembra. Tu so 22. i m. aretirali predsednika bivše strokovne organizacije pomorščakov, ki se je najdalje upirala fašizmu, bivšega soc. poslanca kap. Giulettija. Giulettiju se je bilo posrečilo, da je pred nasilnim fašistiziranjem organizacije spravil na varno njen denar v znesku približno 15 milijonov lir. Sedaj so fašisti menda odkrili, kje je denar spravljen ter so Giulettija zaprli. Zaprli so tudi njegovega brata in več drugih oseb.
Beethovnova proslava.
C. Simfonični koncert go-dbe Dravske diviz. oblasti
V pondeljek, dne 22. t. m. je priredila godba dravske div. oblasti, pomnožena z mariborsko vojno godbo pod vodstvom višjega kapelnika dr. Jos. C e r i n a in sodelovanjem pianista A. T ros t a simfoničen koncert v Unionu. Posvečen je bil Beethovnu spričo bližnje marčeve stoletnice njegove smrti.
Delavni dr. Čerin je že izza desetletij sem eden izmed najpridnejših gojiteljev simfonične glasbe pri nas v Ljubljani. Neprecenljivega pomena je njegovo delovanje na tein polju, z raznimi orkestri nam je nadomeščal dolga leta Filharmonijo in letos praznuje že šestletni-oo svojih koncertov z vojaško godbo. S tem koncertom je otvoril simfonično sezono pri nas in bil prvi, ki je z izvedbo orkestralnih del proslavil jubilej Beethovna (radi katerega je imel od domačih nacionalistov-šovinistov že veliko trpeti. Naj mu bo v zadoščenje prignano njegovega dela; dočim so njegovi nasprotniki vodili nekoristen besedni boj zoper »strup nemške muzike«, je on v trdem delu... študiral s svojo muziko za naše koncerte!).
Program je bil ves izbran izmed del velikega mojstra. Culi smo Tretji koncert (< p. 87; C-mol), ustvarjen 1. 1800. in posvečen »najbolj človeškemu človeku«, princu Ludviku F( rdinandu, čuli dalje prvo redakcijo uverture k Fideliu op. 72. Uverturo je mogoče smatrati za samostojno simfonično deio, poleg Eroike zavzema v mojstrovem mladostnem delu morda najo<Jiičnejšo nveslo. Dramatskl
Povodnji
W JESENICE NA GORENJSKEM.
Tri tedne po zadnji povodnji imamo že zopet drugo tu in sicer v nekaterih krajih še hujšo kot zadnjič. Na Hrušici jo začelo trgati savski breg zopet drugje kot zadnjič, namreč nižje ondot-nega postajališča ter je tam zopet ogrožena železniška proga. Tovarniški jez je bil v nedeljo o polnoči zopet pod težko preizkušnjo, ker je Sava, ki je bila le malo nižja kot zadnjič, butala ob mogočne zalvornice, ko jo nosila razno lesovje in drugo s seboj. Prebivalci delavci v barakah, o katerih smo že zadnjič poročali, da so ogroženi ob vsaki večji poplavi, niso vso noč spali, ker se jo bilo bati, da bo zopet vdrla v njihova nizko ležeča stanovanja. Vendar pa je Sava po polnoči pričela nekoliko upadati.
Pri mostu na Javorniku je zadnjič odneslo Štravsovo hišo, v nevarnosti pa je že bila sosednja Revnova, oziroma Murova hiša, katero so šele letos dodelali in še ni bila popolnoma dogotov-ljena, vendar ji jo takrat še prizaneslo, češ že prideš tudi na vrsto. In res, v noči od nedelje na ponedeljek so s težavo rešili lepo novo cementno opeko in nekoliko ostrešja, drugo pa je Sava že zrušila in odnesla. Tako sta dve družini, ki sta se celo leto trudili, da bi si ustvarili svoj dom, zopet brez Ptrche in treba jim bo začeti z novega, če bo s čim seveda. Na vsak način je treba tukaj takojšnjo podpore, ker so tema dvema šli vsi prihranki v pravem pomenu besede po vodi.
KOČEVJE.
V	nedeljo in ponedeljek je v kočevski dolini divjal vihar, podoben zadnjemu, ld je povzročil toliko škode po Sloveniji. Tudi v Kočevju je hudo razsajal in napravil precej škode; pobil je mnogo j šip, s streh je zmetal nešteto opek. Veter je bil tako silen, da je na električni napeljavi na več mestih napravil kratek stik, ker so se vsled vetra nihajoče žioe staknile; na več krajih je silen vetrovni pritisk celo potrgal žice, tako da je bil
v ponedeljek zvečer del mes'.a v popolni temi. V okolici pa je podiral kozolce, rušil šupe, trgal strehe, lomil drevje, več smrek je kar s koreninami izruval.
MARIBOR.
V	torek dopoldne jo dosegla Drava pri Mariboru isto višino kakor I. 1914. Na cesti med Falo in Št. Lovrencom stoji še danes voda pol metra |
Smrtna nesreča.
V torek ob pol petih popoldne se jo pri Maj-dičevem mlinu v Kranju zgodila velika nesreča. Narastla Sava je prinesla lilode in vejevje, ki se je vse ujelo pri mostičku, ki pelje na otok poleg mlina. Da bi se most vsled tega ne podrl, so šli Majdičevi delavci odstranjevat naplavljene stvari. Hlode so hoteli navezati na vrvi in jih odstraniti, a v istem hipu je prišel tako močan val vode, da je potegnil nekega delavca, imena ne vemo, v valove. V začetku se je poskušal rešiti s plavanjem, a ko je zašel v vrtinec, je izginil v valovih. Utopljencu je bilo nemogoče nuditi pomoč.
Govorice o novi JustifikaciJi v Ljubem.
Po mestu se širijo fantastične govorice o novi justifikaciji. Na dvorišču jetnišn;ce deželnega sodišča ima biti obešen radi hudodelstva umora na smrt obsojeni konjski mešetar Jože Jarc iz Medvod. Te govorice so začasno brez vsaue podlage. Jožo Jarc je bil pred pol leta na spomladanski poroti obsojen v smrt na vešalih, ker je v hlevu umoril s težkim batom svojo ljubico, ki je bila v drugem stanu. Jarc jo proti smrtni sodbi vložil ničnostno pritožbo na stol sedmorice v Za-
zapletljaj Florestanove drame je v njej muzi-kalno že dodelan v smislu vodilne dvotemati-ke tako, da moremo v tej uverturi že iskati kali poznejšemu ogromnemu Wagnerjevemu delu, ki je pričelo s Holandcem. Culi smo dalje Peto simfonijo, ki je poleg Tretje in Devete najbolj priljubljena in popularna, do neke mere je to eno izmed notranje najznačilnejših Beethovnovih del, vsekakor pa eno emocijsko najsilnejših. Ze sodobniki so jo spoznali za »mejnik v Beeth. delu in v moderni glasbi sploh«. — »So klopft das Schicksal an die Pforte des Lebens« je označil avtor glavni tema, ki neprestano trka iz vseh treh stavkov. Kot Jupitrov grom se uvede v prvem stavku ta poosebljena Moč — volja, ki ji zaman kljubuje telo-slabič, lirično vdano se obleče v Andante, v Allegru predela temne, skrivnostno snujoče variacije v pp — podzemlje ali mrtvaški ples so imenovali (\VeLn-gartner) ta stavek — dokler tik pred Pre-stom ne utone v mrak. V Prestu pa zaorl kakor pijanost, ekstaza zmagoslavja in to ni več človek-trlilič, nego Clovek-volja, Clovek-Bog in njega zmaga nad telesnim, je pest v lice usodi in smrti, ki je zmaga usode nad telesom! Tako in podobno, malo poganski ali orientalski morda, so tolmačili to delo, toda tolmačenje je precej v skladateljevem smislu. Tako silno je to delo po svoji čustveni usedlini in formalno tako izklesano-nionumentalno, da ima v glasbeni literaturi komaj svoj par in gotovo bo večno živelo.
V imenu vseh častiteljev Beethovna se je zahvaliti dr. Cerinu, da je zbral svoj izvajalni aparat in omogočil koncert, ki jc bil dobro obiskan. Vsa tri dela je tankovestno, tematski
in viharji.
visoko in je promet z vozovi po tej cesti izključen za nekaj dni.
V Mariboru je bila pod vodo v torek zvečer cesta ob Pristanu, Usnjarska ulica in obdravski deli Melja. S 14 splavi od Pristana do Bergove tovarne so imeli celi torek in celo noč od torka na sredo obilo opravka splavarji čuvarji ih' prebivalci iz Pristana. Le trudapolnemu in požrtvovalnemu delu se je zahvaliti, da jih niso odnesli valovi Valovje se je zaganjalo s tako silo ob splave, da so večkrat popokale in se potrgale debele vrvi in proti večeru že ni Imel nobeden mariborski vrvar daljše vrvi v zalogi. Od splavov je bil poškodovan samo eden. Krog ene ure v noči od torka na sredo je padla Drava za 15 cm, se je držala na tej višini do 10 v sredo predpoldne in od tedaj zopet raste, ker dežuje.
Lesni trgovci iz Dravske doline so stopili v telefonično zvezo z Beljakom ter Celovcem, odkoder bodo dobili pravočasno obvestila, ako bi se dvigala Drava z isto brzino nego včeraj v torek, da rešijo še ta les, ki jim je preostal od ponedeljka in torka.
LUCE V SAVINJSKI DOLINI.
Zadnji teden je tukaj zopet močno deževalo. V noči od 21. na 22. so nalivi povzročili novo povodenj. Voda sicer ni tako visoko narastla, kakor ob oktoberski povodnji, vendar pa je tudi sedaj napravila mnogo škode.
Komaj je bil postavljen zasilni most čez Savinjo, že ga je znova odneslo. Izginile so tudi vse zasilno brvi med Lučami in Solčavo, ki so bile pred enim tednom dograjene kot začasno nadomestilo za mostove, odnešene ob oktoberski povodnji. Cesta je sedaj na mnogih krajih še bolj razdejana, tako da sedaj sploh ni mogočo več peljati z vozom iz Ljubnega v Luče, tudi če bi Savinjski most pri Lučah ne bil porušen; vozni promet med Lučami in Solčavo pa je bil že od predzadnje povodnji docela nemogoč.
Nasip nad vasjo ob desnem bregu Savinje je povodenj te dni še bolj raztrgala. Prebivalci nižjega dela vasi so bili v velikih slerbeh za svoje imetje. Bali so sc, da bo Savinja še bolj narastla ter si skoz pretrgani nasip napravila novo strugo. Katastrofa bi bila v tem primeru neizogibna in strašna. Ogroženih je bilo najmanj 8 hiš, da jih I voda odnese. Voda je začela zdaj že upadati.
grebu. Kakor nam zatrjujejo, je stol sedmorice potrdil sodbo porotnega sodišča ln "bodo spis:! predloženi pravosodnemu ministrstvu s primernimi predlogi
Glavar kolesarskih tatov aretiran.
V gostilno Jurija Gosarja v Stari Loki na Gorenjskem so kmalu po 6 zvečer 23. t. m. nepričakovano vstopili pol. nadzornik g. Fr. Ž a j d e 1 a in dva orožnika V veliki gostilniški sobi je sedela družba mladeničev, ki so veselo kvartali, med njimi je bil tudi glavar kolesarskih tatov Lojze Tepina, 31 letni ključavničarski poirpčnik, rodom iz Šmartneip pri Kranju. V gostilni je mahoma nastala grobna tišina, prosluli kolesarski tat je prebledel in karte so mu padle iz rok. Lojze Tepina se ni prav nič upiral aretaciji. Orožniki so ga uklenili in takoj odpeljali v Škofjo Loko v tamošnje zapore okrajnega sodišča, kjer je prenočeval in odkoder so ga včeraj dopoldne eskortirali v Ljubljano.
Državno pravdništvo je bilo včeraj obveščeno o aretaciji nevarnega tatu kolc3, ki je bil pravi strah kolesarjem ne samo v Ljubljani, marveč tudi po vsej Gorenjski in Dolenjski. Tepina je organiziral tatvine koles od meseca avgusta dalje. NI bilo
in dinamski obdelal, jih. podal v kristalno jasni, pregledni, skoro prijemljivi členski arhitekturi. Posebno prvi stavek simfonije je bil izci zeli ran, orkester zanj vzorno temperi-ran in izredno fino podan, zadnji podan z bra-vuro. Izvedba je bila Ljubljani v čast. Dr. Ce-rin je v interpretaciji, kakor smo od njega vajeni, p kazal svoj nazor o vernem podajanju predpisanega v partituri. Izvedba je bila metrenomsko eksaktna, vendar zlasti počasnim stavkom morda ne bi tupatam škodoval rahel rubato, sicer so malo suhi. To svoje mnenje podpiram z zahtevo po stdlnoobjektiv-nem p dajanju. Sodobniki so čustveno, subjektivno romantično glasbo, zgodovinsko dokazano, tudi čustveno, subjektivno pojmili in podajali in rubato je znan že izza druge četrtine XVIII stoletja dalje in je bil v romantiki vsesplošna zahteva interpretacije. Ne gre tu za »nazore«, nego za principialno ločenje med partituro in stilno objektivno interpretacijo. Dobro bi se bilo o tem zediniti in sporazumeti, problem je bil v literaturi o glasbi zadnjih deset let že opetovano načet, znak, da je aktualen. .
Vzvišeni umetnostni dožitek koncerta je podprl tudi g. Trost, ki je odigral Tretji koncert ob spremljavi orkestra Koncert je bil podan, kakor smo od Trosta vajeni: malokdo izmed znanih pianistov je tako zelo proniknil v Bethc\na kakor on, podaja ga moško čustveno, z znanjem in subiilno muzikalnostjo.
Upamo, da nam bo dr. Cerin mogel tekom leta preskrbeti še nekaj Beethovnovih koncertov. Želimo mu sreče pri realiiaciji stavljenih načrtov.	-S, .V.
dneva, da ne bi policijska kronika beležila kak« tatvine kolesa. Posebno intimen prijatelj Je bil Lojze Tepina dvema tovarišema, Karolu Notarju ln Francetu Kastelicu, ki pa sta že skoraj mesen dni v preiskovalnem zaporu. Tepina je izvršil tudi več navadnih vlomov. Skupno s KasteticenJ je Tepina sredi meseca oktobra vlomil v 6 m a r. j u - S a p na Dolenjskem. Odnesla sta takrat ročno blagajno, ki sta jo potem zunaj vasi razbila, pobrala okoli 233 Din gotovine, a blagajno nato vrgla v jarek. I'o vlomu sta se razšla. Orožniki sa Kastelica že dva dni po vlomu prijeli, dočim se ja znal Tepina premeteno skrivati pred zasledujoč čimi ga orožniki in policijo. Pod tujim imenom se Je skrival v Stari Loki, kjer jo bil zaposlen pri neki novi stavbi. Tepina je bil že nad lOkral kaznovan radi tatvine.
Zločinski napad na avto-omnibus.
Avtoomnibus, ki vozi med Mariborom hi Ptujem, bi bil v torek skoro postal žrtev zločinskega napada. Med vasmi Hajdoše in Skorba so položili neznani zlikovci čez cesto debel tram, na katerem bi so bil avtoomnibus sigurno ponesrečil, da ni šofer šo v zadnjem trenutku opazil nevarnosti ter z vso silo avto zavrl. Avto se Ja ustavil tik pred tramom. Potniki se imajo zahvaliti šoferjevi spretnosti in pazljivosti za življenje, 0 napadu je bilo obveščeno orožništvo, ki zlikovca zasleduje.
Krvav konec roparske družbe.
Dne 22. t. m. se je imel med vasema Slivar in Kondol v skopljanskem okraju vršiti ogled na licu mesta, kjer je bila glasovita roparska družba Adema Bulke izvršila roparski umor. V ta namen so orožniki dovedli tjekaj Bulko in njegove tri roparske tovariše. Na nekem gosto obraščenem kraju so roparji vsi naenkrat začeli bežati, hotefl uteči. Orožnild so zgrabili za puške in ker sa roparji na trikratni poziv niso ustavili, so streljali Vsi štirje roparji so obležali mrtvi. S tem je Južna Srbija rešena najkrvoločnejše roparske družbe, ki je izvršila nešteto umorov, požigov in drugih zl« činov.
Nova nameravana krivica uradnikom.
Časopisi poročajo, da pripravlja sedanja vlada za bodoče proračunsko leto državnim uslužbencem — nov udarec: pravico do del-ne pokojnine naj dobi šele tisti, ki bo služil najmanj 20 let, a draginjske doklado naj se znižajo do 50 odstotkov. Polno pokojnino pa bo mogel doseči lo oni, ki bo dopolnil 35 oz. 40 službenih let.
Ali je znižanje draginjskih doklad v sedanjih razmerah upravičeno? Ni treba biti zagovornik uslužbenskih plač, da rečemo odločno: ne! V tej trditvi soglašajo z nami vlade drugih držav, ki svojim uradnikom dosedanje, primeroma višje prijemke ne znižujejo, temveč povišujejo, dasi so življenjski pogoji v sosednjih državah boljši kot pri nas. Obutev in obleka se je v Sloveniji nekoliko sicer pocenila, toda zato pa je stanovanjski zakon že požrl vso diferenco in bo v bližnji bodočnosti, če ostane pri tem, kar je sklenjeno, pognal državne uslužbence na cesto, ker železniških vagonov pri krasnih naših gospodarskih razmerah že danes primanjkuje. Si. cer pa bi ne bilo napačno, da nas nekega dne nabašejo v vagone in pošljejo kulturnim državam na ogled, da se bo na lastne oči prepričal ves svet, kaj je bil slovenski državni uslužbenec prej in kaj je sedaj v svobodni državi.
Pa obutev in obleka ni najvažnejše, dasi je državni uslužbenec, posebno družinski oče, manipuliral že vsa leta v tem oziru ali z obroki ali pa z dolgom. Važnejše je vprašanje želodca. Mesečne knjižice nam izkazujejo pri vsej skromnosti v špecerijskih prodajalnah, če ne višje, pa gotovo iste vsote, kot pred tremi leti. Krompir, najbolj uporabljana pri-kuha, je dražji kot je bil in še marsikaj. 0 sadju, o tako važnem živilu, še govorimo ne. To je tuinlam zdrava hrana za prašiče, za nas pa — luksus.
Položaj državnega uslužbenca ni danes prav nič boljši, kot pred tremi leti, zato bi bilo kakršnokoli znižanje prejemkov krivično in bi imelo gotovo zelo neugodne posledice za dobro državno upravo.
Pa še nekaj! Danes niso časi, da bi mogel državni uslužbenec položiti kak dinar na stran. Vse, kar dobi, odda drugim stanovom: trgovcu, obrtniku, kmetu. Ce je trgovec zadovoljen, da bo v bodoče polovico manj prodal kot doslej in poleg tega še nedogleden čas čakal na vrnitev kredita, če je raznim obrtnikom vseeno, kdaj, kako in koliko bodo do-bili plačanega za svoje delo, če ni mar kmetskemu ljudstvu, ali bo vozilo n. pr. iz Ljubljane domov polne ali prazne vozove in vozičke svojih pridelkov — potem naj ob nameravani redukciji uradniških draginjskih do-klad — molče. Ako pa mislijo, da bodo imeli od znižanja uslužbenskih doklad ogromno škodo, pa naj potem trgovske zbornice, raznih zadrug, gremijev in zvez naši vladi pravočasno jasno iu odločno povedo, da hoče narod imeti veslne, a tudi pošteno plačane državne uslužbence!
O fem vprašanju pa bomo še govorili in Je jasno, da bo naš klub odločno nastopil proti tej krivici, ki jo zopet namerava prizadejati državnim uslužbencem Uzunovič - Radičeva .vlada. ?r Uradnik i družino*-
Dnevne novice
•k Vsa županstva r Sloveniji prosi odbor društva >K u r a t o r i j s 1 e p i h<, da ee sedaj, ko sestavljajo proračune, vsaj z majhno vsoto spomnijo tudi »Doma slepih« v Ljubljani. Ta dom namerava zgraditi društvo v Ljubljani, da uresniči staro željo slovenskih slepcev, da dobe za življenje potrebno izobrazbo in pouk, na domačih tleh. — Prispevki naj fee pošljejo po položnicah poštne hranilnice, ki jih prodaja vsaka pošta. Kuratorij ima svoj čekovni račun štev. 14672.
k Zanimanje južnoameriškega časopisja ta Slovenijo. Nepristranski dnevnik »L a Na-c i 6 n, ki izhaja v Euenos Aires, tej južnoameriški metropoli, ter ima dnevne naklade pol milijona iztisov, prinaša ob nedeljah II u-strovano prilogo v bakrotisku na osmih straneh. Nedeljska ilustrovana priloga lista »La iNaci6n< je posvečena Sloveniji pod naslovom !>La pintoresca Eslovenia« (Slikovita Slovenija). Prinaša obilico prekrasnih 6lik o Bledu in ostali Gorenjski, Ljubljani itd. Par dni za tem je prinesel buenosaireški večerni dnevnik »La Razon« obširen članek o Sloveniji o njenih kulturnih in gospodarskih razmerah. Slovenci bi imeli izrabiti to zanimanjo Južno-amerikancev za nas. Znano je, da se poda vsako leto na stotisoče Južnoamerikancev v Evropo na zabavna potovanja, katerim je Slovenija španska vas. Kakšna slovenska potovalna pisarna v Buenos Airesih bi lahko s smo-treno reklamo dobršen del teh turistov usmerila proti Sloveniji.
-k Častiti m duhovniškim krogom. Iz republike Argentine smo dobili vest, da so tamkajšnji Hrvati v koluiiiji Villa E1 o i s a dogradili prekrasno cerkev in župnišče, pa ne morejo dobiti duhovnika, ki bi obvladal njih jezik. Slovenskemu duhovniku, ki obvlada hrvaščino ter bi se hotel Izseliti v Argentino, se obeta na imenovani župniji lepa bodočnost. Župnijo tvori kakšnih 200 farmarskih rodbin, sami Dalmatinci in Hercegovci. Vsak farmar ima po CO—100 hektarjev polja, kjer obdeluje pšenico, koruzo in lan. Blagostanje med njimi je veliko. Nemala ugodnost je v tem, da se nahaja cela župnija na ravnici, tako da duhovnik lahko vsaki čas vsako še tako oddaljeno farmo obišče v avtomobilu. Oni slovenski duhovnik, ki bi hotel priti tja, naj se v hrvatskem jeziku obrne na predstojnika dotične cerkvene občin, kojega naslov se glasi: Seiior Jos6 Bebek, chacarero Villa Eloisa F. C. C. A. (Prov. Santa Fe), Rep. Argentina, kateri bo na to v soglasju z ostalimi ključarji predložil 'imenovanje dolionega gospoda škofijskemu , ordinariatu v mestu Santa Fe.
~k Naši Amerikanci zopet za poplavljence. Uprava newyorškega lista »Glas Naroda« je nabrala v korist našim poplavljencem in sicer drugo pošiljko v znesku dolarjev 106.25 in tretjo pošiljko v znesku 175.05 dolarjev, katere svote se porabijo za poplavljence v Sloveniji. Našim požrtvovalnim rojakom v Ameriki izrekamo za njihove velikodušne darove naj-iskrenejšo zahvalo. Sprejemamo te darove in jim borno razdelili med naše najpotrebnejše v zavesti, da so prihranki težkega dela naših ameriških rojakov, pa dani iz redoljubne po-žrvovalnosti in ljubezni do našega naroda in domače grude.
kc Izseljevanje t južno Ameriko. V nekaterih krajih Hercegovine so prehranjevalne razmere postale radi elementarnih nezgod v preteklem letu tako težke, da so pričeli kmetje zapuščati svoje domove. Med njimi se je pričela agitacija za izseljevanje v južno Ameriko.
~k Župnim uradom lavantinske škofije.
KeT je zadeva zelo nujna, uljudno prosimo p. n. župne urade, da čimpreje blagovolijo vrniti Alojzijeve pole ali na šk. ordinarijat v Maribor ali pa naravnost na Jezuitski kolegij v Ljubljani, Zrinjskega ulica 9.
~k Absolventi juridično fakultete, ki hočejo položiti državoslovni državni izpit še tekom tega koledarskega leta, morajo vložiti svoje prošnje pri podpisanem predsedniku: Bleiweisova cesta I. nadstropje, soba štev. 33, najkasneje do 5. decembra t. 1. — Kremenšek, 1. r., predsednik.
~k Iz šolske službe. Za stalno predmetno učiteljico na srednji tehnični šoli v Ljubljani je imenovana Angela Kravos-Lombar, stalna učiteljica v Dubrovniku.
■k Prepovedan list. Notranje ministrstvo Je prepovedalo razširjanje bolgarskega dnevnika »Makedonija«, ki je začel izhajati v Sofiji kot glasilo »Makedonstvujuščih«. List piše proti integriteti naše države.
■k Iz carinske službe. Imenovana sta za skladiščnika na glavni carinarnici v Ljubljani Nikola Radočaj, sedaj skladiščnik v Skoplju; za skladiščnika na carinarnici v Splitu Boža Kontič, eedaj v Ljubljani.
k Za lovce. Prometno ministrstvo je razposlalo vsem železniškim blagajnam ponovno opozorilo, da ne pripadajo lovcem na železnicah nobene olajšave in morajo plačati cele vozne karte.
Potres. Dne 23. t. m. je seizmograf v ljubljanskem zavodu za meteorologijo zabeležil šibka potres ob 17. uri 49 minut in 38 sekund na razdalji 20 km od Ljubljane. Mnogi bo ga ču ili tudi v Ljubljani. Kdor ga je čutil, naj poroča omenjenemu zavodu.
~k Tudi Vas lahko zadene sreča, da za 10 dinarčkov doibte popolnoma nov, štirisedežen avto, mlad ena konja, kravo mlekarico, radio-
aparat, moško kolo, obleke, perilo, knjige, servise itd. v bogati loteriji »Kat prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami«, Iti poseduje 1000 dragocenih predmetov. Ako naročite 10 srečk dobite tri srečke brezplačno, ako pa naročite in razpečate 100 srečk, si zaslužite na lahek način 400 Din. Poskusite in pišite na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Srečke lahko kupite tudi po vseh trafikah v Ljubljain, Mariboru in dTugod.
•k Smrt srbskega književnika. V Sarajevu je umrl pisatelj Jovan Protič v starosti 58 let. Rojen je bil v Tovariševu (Bačka), po poklicu duhovnik, in je preživel večino svojih let v Mosta rju, po vojni pa v Sarajevu. Bil je zelo plodovit pisatelj ln postal popularen zlasti s svojimi humoreskami. Sodeloval je kot feljtonist pri vseh sarajevskih in tudi mnogih drugih listih. Tudi osebno je bil jako simpatičen in splošno priljubljen.
•k Iz zdravniške službe. Za zdravnika v splošni bolnici v Ljubljani je imenovan dr. Fedor M i k i č, za zdravnika splošne bolnice v Mariboru pa dr. Adolf Štor.
■k Pozor tralikantjo. Predsedstvo Zdr. tob. trafikantov razglaša, da se imajo člani v vseh zadevah obračati le na tajništvo Združenja, ki se nahaja Sv. Petra cesta št. 62. Članarina naj se pošilja izključno po pošti, da se vsake zlorabe preprečijo.
k Požar na Vrhniki pri Ložu. Iz Starega trga pri Ložu nam poročajo kratko: Včeraj okoli 10 dopoldne se je bliskovito raznesla pretresujoča vest, da na Vrhniki, uro hoda od farne cerkve oddaljeni vasi — gori. Z zvonika je začelo biti plat zvona. Požar je nastal v kozolcu posestnika Lojzeta Palčiča. Vaščani so takoj začeli omejevati z naglico se razširjajoči ogenj, ki je ogrožal hišo in sosedna poslopja. Na mesto požara je prihitela iz Starega trga požarna bramba z brizgalno, ki Je s pomočjo vaščanov kmalu lokalizirala divjajoči požar na kozolec, ki je popolnoma pogoreL Zgorela je večja zaloga sena ln gospodarsko orodje. Skoda je znatna, ki je deloma krita t zavarovalnino.
-k Graditev velikega nasipa. Te dni se je vršila v Somboru konferenca, ki so se je udeležili zastopniki prometnega ministra in vojvodinskih vodnih zadrug. Konferenca je bila sklicana z namenom, da se sklepa o zgraditvi velikega nasipa pri Bogojevu, ki naj bi branil železniško prego in okoli 100.000 oralov zemlje. Nas:p bo dolg 6 km.
■k Sreča v loteriji. Srečka štev. 64833 z glavnim dobitkom 300.000 Din, je bila kakor smo izvedeli, tudi topot prodana pri glavni kolekturi bančne komandit. družbe A. Reln & drug v Zagrebu. Sporoča se nam z meredajne strani, da je bila polovica prodana v Ljubljani, druga pa v Celju.
•k Pojasnilo. Prejeli smo in objavljamo. Z ozirom na Vaš članek v št. 296 »Nove velike pop'ave« prosim, da pepravite Vašo notico v zadevi mosta čez Pišenco v toliko, da ne leži krivda na počasnosti merodajnih državnih organov, da se ni pretrgani prag, katerega je zadnja velika voda 12. novembra deloma odnesla, takoj popravil, temveč da leži krivda izključno le na stalnem slabem vremenu, ki ni dopuščalo, da se s popravo takoj prične. Podpisani je dal že 13. novembra naročilo cestnemu okrožju, da s popravo praga takoj prične. Cestno okrožje je tudi faktično pričelo z nabavo potrebnega lesa in s pripravnimi deli. Da je tred tem časom prišla nova katastrofalna velika voda ni dovršilo to, kar je prejšnja poplava pričela, za to seveda ni odgovorna 6ekoija iu nje dodeljeni organi. Tako je stanje cele zadeve. — Inž. Fr. Emmer, šef okrožne gradb. sekcije v Kranju.
k Božična darila v veliki izberi orožja in potrebščin za lovge najceneje pri puškarju F. K. Kaiser. Ljubljana, šelenburgova 6.
k Pozor! Prečitajte današnji oglas >Epo-halna no veste.
k Ito — zobna pasta najboljša. ■k Došli krasni plaščki in oblekce. Najnovejšo bluze. Kristofič-Bučar.
EeB0E3B0BB00BBEHBHBBBBBBBBEBBEBB
1. dccembra ob 8 zvečer v »Unionu«
Časnikarski koncert.
Največji in najzanimivejši koncert letošnje sezono.
ibbbbbbbbbbbbssbbhbbibbbbbbbbbebbb
O Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra t. 1. ne bo nudil zabave in razvedrila samo otročičem, temveč bodo tudi odrasli očarani nad prekrasno režijo te prireditve. — Lahko se pa tudi zgodi, komur ni darila namenil Miklavž, da ga v tem slučaju doleti sreča in se ga spomni ob tej priliki Laket-brada, ki je še vsako leto uspešno tekmoval z Miklavževimi darili. — Zato pridite na prireditev vsi, mladi in odrasli, ker za vsakega bo odločeno mnogo lepega in dobrega. Da pa ne bo sitnosti in zamere, naj si vsak pravočasno preskrbi vstopnice!
O Gg. starešino in vso prijatelje »Zarje« prosimo, naj blagovolijo takoj sporočiti, se-11 nameravajo udeležiti skupnega obeda »Zarjanov« v nedeljo 28. novembra v veliki dvorani Uniona. Radi tozadevnih priprav pro-
simo, da se nam najkasneje do petka 28. novembra prijavijo. — Odbor.
0 Orkestralno društvo Glasbene Matie«
nujno prosi vse svoje člane godalnega orkestra, 2 flauti, oboo ln klarinet, da se točno in zanesljivo udeleže skupne vaje v petek, dne 26. t. m., ker Je novinarski koncert pred durmi.
O Živinski sejem. V Ljubljani se bo vršil prihodnji, to je prvi decembrski sejem za živino v sredo, dne 1. decembra 1026.
O Tečaj o radlotehniki in njeni vedi se bo začel v soboto, dne 27. t. m. ob pol 7 zvečer. Vse priglašence vljudno prosimo, da se ob tej uri zanesljivo zglasijo v fizikalni dvorani državne realke (Vegova ulica drugo nadstropje, desno). Pred začetkom tečaja se bodo tam sprejemali še novi priglašene!.
© Ostanek od venca, poklonjenega rajn-Kemu Antonu Bočkaju, brivcu, je daroval ne-»menovani 100 Din za slepce!
O Ogenj na Resljevi cesti. V torek zvečer ob 21 je opazil stražnik g. Luin na Resljevi cesti, da se sumljivo kadi iz dimnika hiše štev. 9, last g. Petra Sumija. Hitro je aviziral rešilno postajo, nakar so gasilci zastražili dimnik, dokler ni prišel dimnikar, ki je ukrenil vse potrebno, da se ogenj ni razširil lz dimnika na poslopje.
© Policijska kronika. Policija je aretirala nekega nepridiprava, ki je pokradel razne obleke, vredne 620 Din. — Policija beleži dalje tri žepne tatvine, eno prekoračenje policijske ure, štiri prestopke pasjega kontumaca in osem prestopkov cestnega policijskega reda. — Doktorju P. K. je bil ukraden lep purmanček, vreden med brati svojih 100 Din.
—	Emilček je priden sinček. Ponoči se je napil, meni nič tebi nič vdrl v spalnico svojega očeta ter tam tako razgrajal, da se je moral ubogi oče zateči na pomoč k piTciji!
—	Na Hranilnični cesti se je prelomil drog električne napeljave. — Kolo, ki je bilo pred dnevi ukradeno mesarju Novljanu, je zopet našlo svojega lastnika.
O Zeparji na delu. Komaj si Je Ljubljana malo oddahnila od številnih vlomov, ki so Jo zadnje čase razburjali, že se je pojavila nova zločinska nadloga. V torek ne beleži policija nič manj kakor tri žepne tatvine. V vseh treh slučajih so okradeuo osebe ženskega spola. Najbrže je žeparjem bolj komodno segati s predrzno roko v ženski žep, katerega modni predpisi ne skrivajo tako zelo, kakor pa moškega. Mogoče pa so na delu žeparice, kdo ve? Trgovina Krisper je te dni napravila v svojem oknu prav okusno izložbo, pred njo se drenjajo stari in mladi, pošteni in nepošteni. V gneči sta bili ukradeni gospej gospe j Fra-nji Godec denarnica z 200 Din in gospej Mariji Hlešnik denarnica s 60 Din. Obe ne moreta nikogar osumiti tatvine. Tretja žepna tatvina se je pripetila na trgu. Prodajalka Ana Križič stanuje v Preserjih, preživlja pa se s prodajo kruha na Vodnikovem trgu. Včeraj ob 11 dopoldne ji je neznanec smuknil iz levega žepa malo usnjato denarnico z vsebino 150 Din. V denarnici se Je nahajala tudi železniška vozna legitimacija na njeno ime. Ljudje, pazite na svoje žepe!
O Opozarjamo na oglaa sadjarske tvrdke Štele & Pielick, ld se cenj. čltateljem priporoča.
O Trajno kodranje, vodno ondulacijo, barvanje laa izvršuje Podkrajšek, frizer, Ljub-l„ana.
Ne opazujte solnca
in njegovih usodnih peg. Opazujte nove zimske suknje in obleke v izložbah, pa boste dognali, da elegantnejših oblek ne morete bolj ugodno kupili,
kakor pri tvrdki _DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
Maribor
□	Mariborčani! Danes Je predavanje o prevratu v Mariboru, ki se je izvršil v novemberskih dneh leta 1918. Predavanje se vrši zvečer ob 8 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predava g. dr. Fr. K o-v a č 1Č, ki bo s svojo spretnostjo razgrnil pred nami zaveso preteklosti, da stopijo pred nas oni izredni dogodki, ki so Maribor ohranili naši narodni državi! Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Ne zamudimo danes zvečer tega predavanja!
□	Vstopnice za nedeljsko prosvetno akademijo se že dobijo v ra/prodaji v Prosvetni zvezi, obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
□	Zborovanje obrtnikov. V nedeljo 28. t. m. se vrši ob 10 dopoldne v sejni dvorani magistrata zborovanje obrtnikov. Na dnevnem redu je ustanovitev Obrtniške samopomoči zveze obrtnih zadrug v Mariboru. Na zborovanje je povabljenih 98. zadrug iz cele mariborske oblasti.
□	Prodajni prostori uradniške zadruge. Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru je kupila na Rotovškem trgu nekdanjo gostilno »Rotovž« ter Jo preurejuje v prodajalne lokale. Adaptacija je že toliko napredovala, da so prostori za prodajalno že gotovi. Urejujejo se še skladišča, ki bodo v prvem nadstropju in na dvorišču. Zadruga se bo v novih prostorih lahko razvila za velepedjetje, ki bo svoje člane oskrbovala z vsem, kar bodo potrebovali.
□	Muzejsko druStvo v Mariboru ima v nedeljo dne 28. novembra ob 10. uri pred-ipoldne v čitalnični dvorani študijske knjižnice
Izredni občni zbor.' Poleg poročila o društvenem delovanju je na dnevnem redu sprememba društvenih pravil.
□	Mariborska galerija slik. Mariborska
občina je iz zadnje razstave nakupila nekaj slik, ki jih misli bojda razobesiti po svojih pisarnah. Javno mnenje je opravičeno proti temu, da se umetniške slike zapirajo v pisarne, V »Marburger Zeitung« se predlaga, naj se te slike razobesijo v čitalnični dvorani mestne »Studijske knjižnice«. Načeloma nismo proti temu, zavrniti pa moramo kot krivičen očitek v It. 267 z dne 24. novembra, »da so historično važne slike skrite v vedno zaprtem mestnem muzeju«. Pisec gotovo nikdar ni videl muzeja od znotraj, sicer bi moral vedeti, da je muzej redno vsako nedeljo odprt od 10. do 12. ure ln tudi druge dneve, če se kdo javi pri muzejskem hišniku. Da pa ni muzej vsak dan odprt občinstvu, tega ni kriva muzejska uprava, marveč malomarnost drugih činiteljev. »Muzejsko društvo«, ki skupno z »Zgodovinskim društvom« vzdržuje mestni muzej, dobiva na leto od mestne občine po 2500 Din podpore. Udnina znaša na leto po 5 Din od osebe in vstopnina v muzej po 1 Din, S tem naj se vzdržuje muzej in plačuje morda poseben kustos, ki bo čakal, kdaj se Komu poljubi, pogledati v muzej! Res ima muzej dokaj lepo zbirko tudi slikarskih in kiparskih predmetov, toda prostor je že tako tesen, da se muzejski predmeti niti približno ne morejo strokovno razvrstiti. Muzejsko vodstvo j« naravnost sram, če mora kakega strokovnjaka voditi po muzeju, pa vidi, kako so predmeti kar križem razpostavljeni. Društvo se je že obrnilo na občino, kot lastnico muzejskega por'~pja, da ga dvigne še za eno nadstropje, pa je bila prošnja odločno odbita, dočim za erarska poslopja občina troši leto za letom stotisočake. Primeren prostor za umetniške slike bi bil le muzej, a za to bi trebalo malo več umevanja. Zdaj, ko se sklepa nov proračun, naj mestna občina svojo lastno ustanovo podpre, da bo mestu v čast. Ko gre za idealne reči, naj ne ostanejo zaprta ušesa temu upravičenemu klicu!
□	Petrolej ga je izdal Včeraj smo poro. čali o vlomu v branjarljo in pekarijo Jelene * Nasipni ulici na Pobrežju. Vlomilca železnl-čarskega delavca Romiha je prijelo orožništvo že v pondeljek zjutraj, ker ga je izdal petrolej. Vlomilec Je iz dosedaj neznanega vzroka po vlomu polival s petrolejem po prodajalnih prostorih. Z Romihom je bil slučajno tudi Fa-rlčev pes, ker pri ključavničarju Farlču je doslej stanoval vlomilec. Po škropljenju s petrolejem je Romih oblil sebe in psa. Ko se je Jelene zbudil ln pregnal vlomilca, sta pobegpfla Romih in pes. Romih se je napotil po vlomu k neki družini kvartat in je močno smrdel po .petroleju. Isti potrolejski duh so vonjali Fari-čevl na domačem psu. Ti dve dejstvi glede petrolejskega duha sta se ujemali že v ponde ljek po nedeljskem vlomu in pobrežka žan-darmerija je 30 letnega vlomilca aretirala ln gapred ala v jetnišnico okrajnega sodišča.
□	Kaj je s parcelacijo občinskih stavbišo na levem bregu Drave? Mestna občina je nedavno kupila v Koroškem predmestju Joštovo posestvo, ki je namenjeno za zgradbo vil. Oglasilo se je že več interesentov, ki bi radi zgradili na omenjenem zemljišču vile, oziroma enostanovanjske hišice, toda parcele se jim ne morejo dodeliti, dokler ni izgotovljen regula. cijski načrt Koroškega predmestja. Pomanjka-nje tega močno ovira stavbeno podjetnost tudi na drugih zemljiščih v tem predmestju, ki bi bila primerna za zgradbo vil.
Celje
-0" Popravila plinskih cevi. Ker je vodstvo plinarne ugotovilo, da uhaja iz cevi pri spo-jilih veliko plina, odkopavajo sedaj na različnih krajih mesta plinske cevi in jih popravljajo.
»PERIFERIJA« V CELJU.
Gledališka predstava v torek zvečer je bila izredno dobro obiskana. Razprodani so bili vsi sedeži, tože polne, kar je gotovo posledica nova vpeljave, da se prodajajo tudi posamezni sedeži v ložah. Naši domači igralci so nastop.li v Lan-gerjevi drami »Periferija«, igra je izrazito psiho-logičnega značaja brez velijo dejanj in zahteva prav rutinirane igralce. Bali smo se, da ne bodo naši igralci mogli izvršiti 6voje naloge in kazalo je celo, da bo naša bojazen upravičena. V prvih dveh, treh slikah nam je to bojazen vzbudil san: g. Pfeifer, ki je imel poleg g. Sadarjeve glavno vlogo. Šele živahnejši nastop poslednje je vzdra-mil g. Pfeiferja, ki se je obenem z go. Sadarjevo povzpel tekom igre na tako višino, kot tega pri njem nismo vajeni videti. Ako omenimo, da na obvlada Se do dobra popolno naravnega kretanja, gibanja in da marsikdaj ne ve, kam naj bi obrnil svoje oči (pri takih igrah ni treba, da igralec gleda večinoma v tla), izrazimo s tem samo upanje, da bo to polagoma odpravil in nam nudil nekdaj priliko skupnega nastopa z najboljšimi člani ljubljanskega osobja seveda v kaki glavnejši vlogi. Če bomo poleg g. Pfeiferja ohranili na našem odru tudi go. Sadarjevo kot stalno članico našega domačega osobja, smo. mnenja, da bomo imeli enkrat v Celju svoje stalno gledališko osobje, ki ne bo nastopilo samo enkrat na teden. Poslednje imenovana nas sicer malce spominja na go. Wintcr-jevo, kar pa nikakor nI ne eni ne drugi v kvar. Trdimo celo to, da bo ga. Sadarjeva z vztrajnim in pridnim delom nadkrilila ljubljansko igralko. To prepričanje smo dobili posebno pri zadnji sceni zadavljenja, katero sta oba igralca doigrala skoro da dovršeno. Moramo obema čestitati nad uspehom. Priporočamo drugič g. Pfeiferju le to, da naj opusti vodstvo režije pri takih bolj težkih igrali. To dejstvo je bilo zadnjič gotovo vzrok njegove r začetku neslgurne in preveč hladne igre. In drugi? Kralja pustimo. Ta nam je uprav mojstersko interpretiral bistvo igre. (i. Žabkar in g. fevc >ta bila dobra, mestoma prav dobra. Kar »e tiče fž.
Žabkarja, smo mnenja, da za take nastope, kakor je bil v zadnji sceni, ni primeren. Bolje bi bilo, da bi ne prišel na oder, mislimo tudi, da bi nastop te osebe tudi v igri lahko odpadel. Čudili smo »e posebno lepi, nekarikirani igri g. Pevca, ki je nastopil v lepi maski in še lepši igri. Tudi ta, kot tretji, mora ostati in tako ustvariti skupno z g. Pfeiferjem in go. Sadarjevo slalno trdno podlago za naše gledališče. Tudi gdč. Danejeva ni slabo odigrala, morda bi se naj drugič poskušalo pri njej s kako ljubimsko vlogo. Talent za tako vloge ima. Še to: naše gledališče je še mlado in zato bi bilo morda bolje, afco bi domače osobje nastopilo drugič v kaki lažji igri.
Končno še omenimo, da smo se zelo razveselili, ko smo videli med občinstvom tudi zastopnike našega častniškega zbora. Tako je pr»v. Spoznavajmo se med seboj tudi na polju izvrševanja naših kulturnih stremljenj.
Ravnokar dospeli
NAJNOVEJŠI GUMIJASTI PLAŠČI IN USNJATI JOPICI
Grlear & Mefač
ŠELENBURGOVA ULICA 3
.Jesenice
Koncert, katerega je priredilo katoliško delavsko prosvetno društvo na Jesenicah preteklo nedeljo, je nad vse dobro izpadel. Orkester Kat. delavskega društva, ki je itak znan kot eden prvovrstnih, je podal štiri točke, med temi zelo težko skladbo »Rigoletto«. Mešani zbor je zapel več pesmi, a najbolj je ugajalo »Dobro jutro« z spremljavo salonskega orkestra. Kljub naisl?hše-mu vremenu, kar si ga more človek predstavljati, je jeseniška publika vseh slojev koncert posftila v najob.lnejšem številu. Čast Jeseničanom!
Izjava. Z ozirom na napad v >Ju'ru< z dne 21. t. m. glede pogreba in zvonenja po pokojni Mariji Engelsberger, izjavljam sledeče: Ker za samomorilci ni dovoljeno cerkveno zvonenje, sem družini Engelsberger obljubil, da bom pusti! zvoniti, če dobim iz Belgrada sporočilo, če je bila omenjena cerkveno pokopana. Družini na ljubo — da prej izvem uradno resnico — sem uradno vprašal katoliški belgrajski župni urad, če je bila omenjena cerkveno pokopana — dva dni po smrti in je moralo priti pismo v Belgrad že po pogrebu, če je bila omenjena redno pokopana. Da o kak;m namigavanju, naj jo cerkveno ne pokopljejo, ni bilo govora, bo moral dati pojasnilo belgrajski župnik; — M. Skrbeč, župnik.
. Vsem darovalcem v vednost! V tržiškem sodnem okraju se je nabralo za poplavljence v Sloveniji 16.423.50 Din in 2 zaboja obleke. Občini Žiri smo izročili 1700 Din, ki so bili izrecno darovani v ta namen, 3000 Din je prejel po povodnji oškodovani mlinar Pogačnik z Brezovega pri Ko-vorju, ostanek kakor tudi oba zaboja obleko smo poslali oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani. Pripravljalni odbor društva Rdečega križa v Tržiču izreka tem potom vsem darovalcem in na-4>blrate:jem najiskrenejšo zahvalo.
IT v«,
i' rTrn
Vprašanje. Zvedeli smo iz zanesljivega »Jutrovega cvira, da je naš Ljudski dom posiavljen z javnim cerkvenim premoženjem. Zalo si usojamo prositi »Jutrovega* dopisnika za (objektivno in resn;coljubno pojasnilo, koliko javnega denarja je šlo doslej za Narodni dom, čo on' to ve namreč. Če po ne ve, bomo to ob priliki mi pojasnili, na kar upamo, da bo »Jutrov« kranjski informator postal nekoliko manj zgovoren.
Umrla je v Bitnjem dne 23. t. m. mati g. inženerja Josipa Porenta. G. inženerju in ostalim domačim naše iskreno sožalje.
Dramatični odsek prosvetnega društva »Kranj« nastopi v soboto, 27. novembra ob 8 zvečer in v nedeljo 28. novembra ob 4 popoldne na odru »Ljudskega doma« s pretresljivo »Otroško tragedijo«. Ta žaloigra se jo igrala na vseh večjih odrih in lelos spomladi tudi v Belgradu. In nič čudnega, saj je dejanje življenjsko pretresljivo in resnično ter ima globok učinek na dušo. Ker je čisti dobiček namenjen za društveno knjižnico 'n ker samo 2 uri trajajoče dejanje spremlja pogosto petje narodnih pesmi, vabi odbor dramatičnega odseka k obilni udeležbi. Ne bo vam žal poseta in zato na svidenjel
Stanovanjska mizerija. V Kočevju je precej hiš, tako ob glavni cesti, kakor tudi v stranskih ulicah, ki ne delajo samo sramote našemu mestu, ampak so tudi že v razpadajočem stanju. V teh hižah stanuje veliko ljudi, ki prisiljeni stanujejo po teh luknjah, vlažnih in mokrotnih in si pri tem ogrožajo svoje zdravje, ker ne morejo dobiti nikjer drugje stanovanja. Zato je njih klic po stanovanjski hiši tako obupen. Dobro bi bilo, da bi se zbrala v Kočevju družba, ki bi si dala nalog pomagati tem revežem in zgraditi jim stan in dom.
Obrtna nadaljevalna šola. Dolgo smo čakali — a zaman! Povsod drugje se je pričela bodisi z oktobrom ali pa novembrom, pri nas pa letos nič. Kje tiči vzrok? 9aj gre vendar lu za interese trgovcev in obrtnikov in tudi za korist vajencev samih. Se je čas, lahko so še otvori, bolje enkrat ko nobenkrall
Slovenska krajina
Dolnja Lendava. Število učencev na meščanski šoli od dne do dne narašča in iz tega se vidi, kako neupravičena je bila gonja proti šoli. Pred par dnevi jc bilo v prvem razredu 40 učencev, sedaj jih je že 46. G. ravnatelj je dobil trimesečen bolezenski dopust in tako je vodstvo šole v rokah dveh učiteljic. Pouk seveda radi tega ne trpi v nobenem oziru. — Umrli kaplan Foky je zapustil pri vseh, ki so ga poznali, najlepše spomine.
Cela župnija ga je čislala in ljubila. V znak hvaležnosti in spoštovanja mu hoče postaviti nagrobni spomenik. Nabiralna akcija se je i« začela in par udanih častilcev je že darovalo večje vsote. Ker si bo gotovo vsak prizadeval, da v večji ali manjši meri sodeluje pri postavitvi sporne-nika, Je upati, da se potrebna vsota v kratkem nabere.
Dopisi
Mošnje. V LJubljano se je preselil g. Ivan Stupica, ki je okrog 10 let upravljal dvorazredni-co v Mošnjah. Kot vrl sadjar Je mnogo koristil občini in širši okolici. Naslednik mu je g. Nikola Prostor, ki je prišel iz Kranjske gore. Pričakujemo težko še naslednice za gdč. uč. Polonico Fa-tur, ki stopa v stalni pokoj.
Ljubljansko gledišče
DRAMA. ZaJetek ob 20. nri zvečer. Četrtek, 25. novembra: ZAPRTO Petek, 26. novembra: MACBETCL Red A. Sobota, 27. novembra: 7APRTO. Nodelja, 28. novembra: ob 15 poooldne DOKTOR KNOCK ALI TRIUMF MEDICINE. Ljudska predstava pri zirzanih ccnah. J zven. Ob 20 zvečer: KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Premijera. Izven. Ponedeljek, 29 novem bTa: HLAPCI, ed E.
OPFRA. Začetek ob pol 20 uri zvečer. Četrtek, 25. novembra: FTGAROVA SVATBA — Red D
Petek, 26. novembra: CARMEN. Red E. Sobota, 27. novembra: GROFICA MARICA. — Red C.
Nedelja, 28. novembra: ŽIDINJA. Premijera. Izven.
Ponedeljek, 29. novembra: ZAPRTO. Torek, 30. novembra: MRTVE OČI. Red A. Sreda, 1. decembra ob 16 popoldne: PRODANA NEVESTA, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Abonente reda A opozarjamo na spremembo dramskega repertoarja, in sicer imajo oni svojo dramsko preds'avo mesto v četrtek v petek zvečer. Sprememba repertoarja je bila potrebna radi obolelosti g. Levarja.
Mariborsko gledišče
Četrtek, 25. novembra ob 20: MISS IIOBBS. Ab. B.
Zadnjič v sezoni. Petek, 26. novembra: Zaprlo. Sobota, 27. novembra ob 20: LEPA HELENA. Ab. A.
Nodelja, 28. novembra ob 20: GROFICA MARICA.
£ju&ski ©sfer
▼ Ljubljani
Nedelja, 5. decembra: DEKLE Z BISERI. Začetek
ob pol 4 uri Dopoldne. Nedelja, 12. decembra: SRENJA. Začetek ob 8. uri zvečer.
Nedelja, 19. decembra: HANICE POT V NEBESA. Premijera. Začetek ob 8. uri zvečer.
Pri nedeljski predstavi. Preteklo nedeljo je naš Ljudski oder Že tretjič, tudi tokrat pred polno dvorano, uprizoril znano Grillparzerjevo žaloigro »Ljubezni in morja valovi« (Hero in Leander). Tokrat sem prvič imel priliko udeležiti se omenjene predstave. Bil sem prijetno iznenaden. Take dovršenosti od članov Ljudskega odra nisem pričakoval. Ljudski oder zasluži vso našo pozornost in podporo. Lahko rečem, da so vsi nastopajoči igralci rešili svoje vloge prav dobro. Le veliki duhoven, g. Zorln, je bil včasi malo nesiguren. Najbrž je vlogo malo pozabil. Gdč. Zagorska (Heroj se med predstavo preveč zaveda, da ima roke. Včasi ne ve kam z njimi. Sčasoma ji bo to že prešlo, Leander in Navkler, kakor tudi ostale vloge so bile prav dobre. Bil sem vesel. Ni mi bilo žal, da sem se omenjenega dne odločil za Ljudski oder in ne za opero. — Glede občinstva bi pa omenil, da naj pri predstavah žaloiger opusti vsak nepotreben smeh in si ga rajši prihrani za veseloigre, kjer bo mogoče igralcu celo dobrodošel, dočim ga pri žaloigri moti. Jaz sem brez težave lahko prestal celo predstavo brez smeha, ker v njej ni bilo prav nič smešnega. — Pa še to: otroci pod pet let pa že ne spadajo v gledališče. Drugič naj stariši to upoštevajo. Na svidenje prihodnjo nedeljo pri predstavi Meškove drame »Hrastovi«, ki jo istotam uprizori dramatična šola Krekove mladine.
M. M.
Enrilo
Splošno prllfublfen
kavni nadomestek,
okusen i cenen.
Dobiva se v vsefi
dobro asorflronlff
kotonl/alnlO trgovina/}.
se Jo - v drugih mestih nismo vedno dostojno"	SVelemU Prostoru Primerno, prav
»Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Novemberska številka pnnaša moški zbor »Pjesmo od kola« zagrebškega skladatelja Marka Tajčeviča; v decemberskem zvezku, ki bo imel obširno književno prilogo (16 strani) bodo objavljene skladbe V. Mirka P Jereba E Adamiča in St, Premrla. Ves letnik bo obsegal 32 sklad na 76 straneh in 50 strani glas-beno-književno prilogo. Kompletni letniki, vezani in nevezani, bodo društvom in pevcem na razpolago. Naročitel
Knjige in revije
• z 1 *B°žoslovnl Vestnik«, 1. štev., VII, letnik, je t? t Vsebina: Razprave: Lukman: Nikolaj
Kabas.las in Simeon Solunski o epiklezi, _ Fa-
bijan: Eshatologija Marka Evgenika, efeškega me-tropolita. — Prispevki za dušno pastir-s t v o : Novi praznik Jezusa Kristusa Kralja in prvotna Cerkev (E. F„ O. Cist. Stična). _ Viduas honora (Jos. Ujč.č). _ Kje naj se vrše oklici (R.). — Adventne pridige o milosti. _ Misli za homi-hje o berilih I. do V. nedelje po epifaniji (Lk). _ Slovstvo: a) Pregledi: Novi Zakon: Uvodna dela (A. Snoj). _ Nov donesek k zgodovini cerkvenega razkola v 11. stoletju (J. Turk). _ b) Ocene. _ »Bogoslovni Vestnik« stane za cclo leto 50 Din, za inozemstvo 60 Din, naroča se pri uDra-vi »B. V.«, teološka fakulteta, Ljubljana.
»Orlič«, glasilo orlovskega naraščaja, stremi v svoji mikavni obliki vzgajati: katoliško in slo-vensko-narodno. Najdeš tudi lepe leposlovne čr-tce in pesmice, ki so našle zlasti v Trnovčanu izrazitega interpreta mladega fanta. Dcccmberska številka prinaša nadaljevanje spisa Straža pred Ljubljano, ki jo nekak dvoličnilt Nardžičeve' povesti Izza orlovske mladosti. Prijetno vzgojni so sestavki učitelja Trep., ki morajo mladega fanla
zajeti in mu vliti dobrega duha in močne orlovske volje. Sestavek o Športu je v tej številki bolj si. stematičen, vendar kaže, da moramo katoličani vzeti šport kot neko gibanj-, ki si hoče naknadno nadeti tudi etičen in kuilurni temelj, kakw se je končno tudi Sokol in Orel razvil na podlagi telovadbe in si pridejal pozneje močnejšo kulturno in prosvetno črto Šport je gibanje in zahteva vse naše pozornosti. Zanimiv je pregled naraščaj-skih tekem za Orličice in Orliče, želeli bi le še večje število udeležbe. Pisma iz naraščajskega življenja so to pot zelo zrela in poučna. Ne smem pozabiti p. Krlzostomovega spisa o sv, Stanislavu, zelo prisrčen jc in prinaša sliko sv. Stanislava, ki jo je prvi prinesel »Orlič« in je prava slika \š-ietnega Poljaka - Kostka. — »Orlič« prinaša na koncu tudi tri nagrade za dobre spise in vabi zlasti dijaštvo. — Želeli bi Lstu le, da bi našel dostopa do vse naše mladine, ki si želi lepih načel in lepega katoliškega življenja. — Naroča ses Uprava »Orliča«, Ljudski dom, in stane 12 Din letno. Izhaja vsak mcsec.	Janez Sem.
Smarnire za Icfo 1927. V založbi Tiskarno sv. Cirila v Mariboru izidejo že takoj po začetku novega leta Smarnice za leto 1927 in sicer: Marija, vzor krščanskega življenja, spisal dr. Fr. Kruljc, dekan v Laškem. To predobjavo pošiljamo knjigotrštvu in javnosti v vednost in pripominjamo, da bodo te šmarnice prav prikladne za majniške pobožnosti v 1. 1927, ker obravnavajo moralo, ki jo je v dandanašnjih razmerah treba posebej povdarjatil
E. Navinšek: nustrirann lepa maska. Ta
knjiga bo dobrodošla vsem gledališkim odrom ln igravcem, zlasti pa našim ljudskim odrom po deželi. Prinaša praktična in natančna navodila za šminkanje oziroma markiranje v lahko razumljivi besedi in nazornih slikah. Knjigo loplo priporočamo zlasti diletantom, ker se bodo iz nje veliko naučili in mogli to s pridom vporabljati pri svojih nastopih na odru. Slane lično vezana samo 40 Din. Naroča so pri založništvu: g. Emil Navinšek, Šef-laeuljar yarodnih gledališč v Ljubljani, Šelenburgova ulica.
Porotna zasedanja,
Cherublnijev Reqniem je proizvajalo Cecllijino društvo za stolno župnijo v Mariboru dne 22. nov. ob 8. uri zvečeT v stolnici v Mariboru. Ker je bil to prvi večji cerkveni koncert po vojni — pred in med vojno so sloveli cerkveni koncerti pod vodstvom g. Tropa in pozneje g. Trafenika — zato smo bili precej radovedni na nastop sedanjega cerkvenega zbora pod vodstvom g. Gašperiča. Cherubinijev Requiem je zelo hvaležna skladba, ki se odlikuje po solidnem cerkvenem slogu, oblikovni lepoti, dramatični sili in malodijoznosti. Che-rubinijeve opere ln druge svetne skladbo so že skoraj vse pozabljene, cerkvene skladbe so pa še ohranile svojo prvotno svežost. Proizvajanje Re-quiema je bilo za mariborske razmere prav dostojno in na lepi višini. Posebno en odlomek »Dies irae«, nekaj most v Ofertoriju in »Pie Jeeu« so bili podani z veliko prisrčnostjo ln z globokim razumevanjem. Zbor je splošno zadovoljil, vendar se mu je poznalo, da je sestavljen iz najrazličnejših moči, ki se niso mogle dovolj vliti v umetniško enoto. Sopran je bil sicer močen, toda premalo zvočen in nežen, alt se, žal, ni mogel dovolj uveljaviti posebno v nekaterih krasnih partijah, tenor Je menda stal zelo nesrečno, ker so so slišali njegovi glasovi večkrat raztrgano ln hrapavo, ba9 je pa tvoril primerno podlago drugim glasovom. Vstop in večji del sekvenc sta bila premrtva, brez duše. Veličastna fuga »Quam olim Abrahae« nI prišla do prave veljave. Orkester ie bil zelo diskreten oz. preslab ln radi tega tudi nI mogel dovolj podpreti zbora na dramatičnih mestih. Škoda, da niso bili zasedeni vsi inštrumenti in da so bile violine tako šibke. Kljub omenjenim malenkostnim nedoslatkom Je bil celoten utls prav dober in g. dirigentu samo Čestitamo k pogumu, da
!e kljub velikim težavam mogel Izpeljati svoj na-irt. Želimo, da bi bili zanaprej zopet redni cerkveni koncerti, ki so^ velikega moralnega pomena. Kako željno pričakujejo ljudje iake ceruven« koncerte, je dokazala telo dobro obiskana terkev, polna nalraaličneišefla. tudi etlo odličnega »bMn-
LJUBL.TANSKA POROTA.
Dva železniška tatova.
Pred porotnim senatom — predsedoval je 1 višji sodni svetnik Kaisor, volirala sta sodni svetnik Janša in sodnik Ver bič — sta se zagovarjala včeraj dva nevarna tatova, specialista za i tatvine na železnici.
Dne 13. marca tega leta sta se sestala pred ! Prešernovim spomenikom 26 letni Jože D i m i c , in 32 letni Jože Anžur. Oba sta se spoznala : že v mariborski kaznilnici, sedaj pa sta ugibala, I kje bi se kaj ukradlo. Zlasti Dimic je bil silno j željan denarja. Kaj ne bi bil, ko pa pojutrišnjem | dne 15. marca, praznuje svoj rojstni dan? Domenila sta so, da bi bilo dobro poizkusiti na železnici. Na glavnem kolodvoru sta vlomila z železnim drogom v zaklenjen vagon in pobrala približno 40 m modrega in zelenega ševijota in večjo množino ženskih rut v skupni vrednosti nad 3745 Din.
Čez mesec dni, dne 12. maja 1926 sta pokradla v Lazah iz plombiranega vagona večjo množino hlačevine in platna. Skupna škoda, ki sta jo povzročila, znaša 15.779 Din. Tatvini sta izvršila tako, da je eden od njiju zlezel v vagon in pometal blago med vožnjo ven, drugi pa mu je pri tem pomagal. Blago sta skrila v gozd ali pa v žito. Pri prvi tatvini je bila oškodovana trgovina Pre-melč, pri drugi pa tvrdka Ambrožič v Ljubljani.
Jože Dimic pa ima še drug greh na vesti. Dne 7. avgusta 1926 je vlomil v Litiji v barako Marije Romih in od tam pobral čokolade, marmelade, klobas, sk.Jkorja, pomaranč, limon in bonbonov v skupni vrednosti za 1009 Din.
Jože Dimic je črnolas, suhljat fant. Doma ja iz Ponovič pri Litiji ln je pristojen v Št. Vid pri Stični ter je po poklicu delavec, kadar ne krade. Jože Anžur pa je debeluh, s prvimi začetki plešo na glavi, ves zalit in zajeten. Doma je iz Gabarij pri Litiji in pristojen v občino Dev. Mar. v Polju. Je posestniVov sin.
Plen sta si vodno razdelila ter potem blago razprodajala. To ju je izdalo. Ko je Dimic neki stranki prodajal sultno, ga je zasačil orožnik. Dimic ie takoj vse priznal in izdal tudi svojega komplica. Pri porotni razpravi jo vladal vtis, da imata ta dva še več komplicev, ki jih pa nočeta izdati.
Oba sta že večkrat kaznovana radi tatvine. Dimic pa je bil včeraj že drugič pred poroto.
Dimic prav mirno ln še dokaj odkritosrčno pripoveduje, kako sta tatvine izvršila. Brez vsakih pridržkov, na vsako vprašanja ve točen odgovor.
Ravno obratno pa je pri Anžurju. Pravi, da si je Dimic gladko vse izmislil, ker mu ni hotel v zaporu dajati tobaka. Ne ve ničesar, celo za Prešernov spomenik ln za frančiškansko cerkev ne ve. Skuša dokazati svoj alibi ter pravi, da je bil dotični čas doma. To pa trdi tudi Anžurjev oče. Predsednik pa dokaže obema, da sta napačno izpovedala, ker trdi Anžurjeva sestra, da je bil Anžur tudi večkrat na njenem stanovanju v št. Vidu.
Anžur pride malo ▼ zadrego, ko prebere predsednik njegovo pismo, v katerem se je svojemu prijatelju pobahal: »Policaji so prišli k meni, pa sem jim jih en par povedal, pa so odšli in niso ničesar našli I«
Pravdorek ln sodbo.
Po govorih prvega državnega pravdnika dr. Ogoreutza, DimIČevega branitelja dr. Turne ln Anžurjevega branitelja dr. Tomšiča poda nato predsednik resume celotne razpravo, nakar odidejo porotniki v posvetovalnico.
Vseh pet nanje stavljenih vprašanj so porotniki potrdili s prislavkom, da so bile tatvine Izvršene v tonrarišiji.
Porotni »enat Je nato obsodil Josipa Dimi e a n« ieit iet težke ječe, poostreno s poslom in temnico. Josipa A n i u r j a pa na pet in p«I lata talka iefo. Doostran« a oostom in temnico. . _
Zvila goljufiea.
Druga razprava se je vršila proti zviti go» Ijufiei Ani Š p i 1 a k o v 1, ki je pod pretvezo, da je plačilazmožna, izvabila trgovcu Francu Škafarju raznega lesa in pohištva v vrednosti 12.500 dinarju, trgovcu Francu Vrhovcu raznega usnja in gotovine za 3728 Din, trgovcu Avgustu Škofu gotovine in čevljev v vrednosti 3125 Din, in trgovcu Lupšetu blaga za obleke v vrednosti 11.621 Din. Skupno je ogoljufala torej te trgovce za nad 30.000 dinarjev.
Ana špilakova je služila kot gospodinja pri nekem hrvatskem župniku. Omenjenim trgovcem se je izdajala za bogato posestnico in je že vnaprej sklepala kupčije za vino. Seveda ti trgovci niso še do dane« prejeli ne vina ne denarja.
Ana Špilakova je jako prebrisana goljufica. Dosedaj se je znala že štirikrat odtegniti poroti, vedno s kakim zvitim trikom. Mislila je, da se bfl sploh odtegnila porotni razpravi.
Obtoženko brani pri razpravi dr. Zlrov-nik, senat in državni pravdnik pa sta ista, kakor pri prvi razpravi.
Obtoženka zanika, da bi imela namen koga ogoljufati. Hotela je vse pošteno plačali in poravnati. To pa tedaj, ko ji povrnejo njeni dolžniki, kar so ji dolžni. Tudi pravi, da ni res, da bi se ona izdajala za bogato posestnico, da bi na ta način lažjo ogoljulala omenjene trgovee.
Ana Špilakova je stara 44 let. Jo mati treh otrok, od katerih jo ena hči že poročena. Tej je preskrbela balo s tem, da je ogoljufala trgovca Škafarja. Pri porotni razpravi je oblečena v črno obleko, na glavi ima široko kmečko ruto. Zagovarja ?a, da je imela in da ima še namen vse pošteno plačati. Izgovarja se tudi, da ji je obljubil njen mož, ki je v Ameriki, da bo on plačal Škafarju balo.
Pri razpravi je prišlo do mnogo veselih scen, ko so ae razkrinkavali sijajni in premeteni trikih s katerimi je Špilakova sleparila svoje žrtve.
Porotni senat je nato stavil porotnikom Šest glavnih vprašanj radi goljufije.
Sledili so obširni govori državnepi pravdnika dr. Ogoreutza, zastopnika privatnih udeležencev dr. A d 1 e š i č a in obtožinkinega branitelja dr. Z i r o v n i k a ter resume predsednika.
Porotniki so odgovorili na štiri glavna vprašanja z osmimi glasovi da, s štirimi pa ne. Na dvoje glavnih vprašanj porotniki odgovore soglasno nc!
Ana Špilakova je bila nato obsojena na 15 mesecev težke ječe in na plačilo stroškov ter vse odškodnine,
Druga porotna razprava se je končala točno o polnoči.
NOVOMEŠKA POROTA.
Turk obsojen na dosmrtno ješ«.
Porotna obravnava proti Fr. Turku, o kateri smo včeraj poročali, je irajala do pol 11 zveče*. Prič pri napadu sicer ni bilo, a orožniki so zbrali proti njemu toliko dokazilnega gradiva, da se j« dalo na podlagi teh indire.ktnih dokazil nesporn« sklepati, da storilec ni nihče drugi kot Turk, dasi je ta trdovratno tajil. Odločilno je bilo dejstvo, d* sa je rana na glavi točno ujemala z železnim sv»« drom, dalje so odkrili na potu od Gor. proti Dol. Sušicam odtise njegovega levega čevlja, v katerem je manjkalo nekaj žebljev in končno, da je začel Turk, ki je bil sicer brezposeln ln brez denarja, po 12. septembru popivati in plačevati dolgove^ Tri priče so videle pri njem dve denarnici, od katerih Je bila ena zalo podobna uropanl. Porotniki so obe stavljeni vprašanji, eno glede ropa in drugo gloda težke telesne poškodbe, potrdili z 9 proti S glasovom, nakar je bil Turk obsojen na ooimrina ječo s poostritvami. S to razprav« j» bilo iwemsko Dorotno zasedanja zaključeno.,-
tffllnoN
ČOKOLADA 81 KAKAO BONBONI
Ez novosti drž. licelske knjižnice v Ljubljani.
(Priobčuje dr. Joža Glonar.)
flzreži in shrani! Se boljše pa je, če izrežeš posamezne naslove, ki te zanimajo, jih nalepiš na karton in sproti alfabetično urediš!)
Andrlis P.: Storia della citta di Trau. Spljet 1908. (II 42.701.)
Atlas, enthaltend die Zeichnungen der Navi-gationsinstrumente. Pola 1905. (III 42.579.)
Iiartč J.: Povijest turopoljskih ž upa. Zasrreb 1911. (II 42.694.)
Bibol, Die Kolnor. Mit einer Einftlhrung von Wilh. Worringer. Miinchen 1923. (II 42.640.)
Bresler I.: Heil- und Pflegeanstalten ftir Psy-chisch-Kranke im Wort und Bild. Halle a. S. 1914— (II 42.637.)
Caprin G.: L'ora di Trieste. Firence 1915. (42.751.)
Cliristcn B.: Leben des hI. Franciscus von Assisi. Innsbruck 1902. (40.502.)
Conrad I.: Uputa u študij političke ekonomije. Zagreb 1922— (42.792.)
Dessau H.: Geschichte der romischen Kaiser-reit. Berlin 1924— (II 42.725.)
Deussen P.: Erinnerungen an Friedrich Nietzsche. Leipzig 1901. (42.752.)
Drews A.: Der Sternhimmel in der Dichtung und Religion der alten Volker und des Christen-tums. Jeua 1923. (42.798.)
Ernte, Die. Abhandlungen zur Literaturvvis-senschaft. Franz Muncker zu seinem 70. Ge-burtstage iiberreicht. Halle a. S. 1926. (42.803.)
Ford H.: Das grosse Heute, das grossere Morgen. Leipzig 1926. (II 42.720.)
Geschichte der deutschen Literatur nach Gat-tungen... hg. V. K. Vietor. Miinchen 1923— ,(42.771.)
Godišnik ha napo;iHaTa 6h(5:iH0Teica Bt Co4hh. 0o$hh, 1914 — (II 42.652).
Grassmann R.: Anleitung zur Rerechnung einer Dampfmaschine. Berlin 1924. (42.806.)
Hofler A.: Logik. Wien 1922. (42.777.)
Horvat R.: Povijest Hrvatske. Zagreb 1924— (42.794.)
Hunter E. A.: Children and the home. Boston 1904. (40.743.)
Jireček K.: Cesty po Bulharsku. V Prage 1888. (45.238- 27.)
Jovanovid Dr, B.: nojaM saKOna. Beorpan 1923 (42,796).
Kamenarovid 0.: Un compte rendu. Pariš 1918. (II 42.730.)
Karskij E. F.: Geschichte der weissrussischea Volksdichtung und Literatur. Berlin 1926. (II 42.718.)
Klaatsch H.: Der Werdegang der Menschheit. Berlin 1920. (42.053.)
Krek Gr.: Grundzuge des Verfassungsrechtes des KOnigsreiches der Serben, Kroaten und Slo-venen. Berlin 1926. (42.808.)
La Rousseličre, M. de: La poesie du ciel. Le Paradis de Dante Alighieri. Pariš 1901. (II 42.663.)
Ljubid S.: Popis arheologičkoga odjela nar. tem. muzeja u Zagrebu. U Zagrebu 1889— (II 42.669.)
Machatschek Fritz: Landeskunde von Rus-slsch-Turkestan. Stuttgart 1921. (42.748.)
Marterstcig M.t Das deutsche Theater im , 19. Jh. Eine kulturgeschichtliche Darstellung. Leipzig 1904. (42.759.)
Miladinovid Ž.: CreieHa npaBa. — Iura quae-lita. f>eoi pa;; 1926 (42.754).
Molisch P.: Geschichte der deutschnationalen Bevvegung in Oesterreich von ihren Anfangen bis Eum Zertall der Monarchie. Jena 1926. (42.791.)
Mourret F.: Les orrigines chrčtiennes. Pariš 1921. (II 42.713— 1.)
Miiller G.: Geschichte des deutschen Liedes vom Zeitalter des Barock bis zur Gegenvvart. Miinchen 1925. (42.771— 3.)
Notzel K.: Der entlarvte Panslavismus und die grosse Aussohnung der Slaven und Germanen. Miinchen 1914. (41.081.)
Pravo, Opšte privatno, Kojo naacH b BojBo-pflHv. IlaHHeHO 1925 — (42.787).
Premrou M.: Serie dei vescovi romano-catto-licl di Beograd. Quaracchi 1925. (42.782.)
Protič Lj. M.: P.iaBHH npocBSTun CaseT. Hpe-M6R »HBora h pa«a. y Beorpany 1910 (1142.710)
Raič B.: K. Havliček-Borovsky. V Mariboru 1869. (II 42.719.)
Relimke I.: Lehrbuch der allgemeinen Psy-chologie. Leipzig 1926. (45.014.)
Rickert H.: Die Probleme der Geschichts-philosophie. Heidelberg 1924. (42.802.)
Sbornik praci historickych. K 60. narozeni-nfim J. Goli a. V Praze 1906. (II 42.691.)
Schissel-Fleschenberg O.: Claudius Rutilius Namalianus gegen Stilicho. Mit rethoriscben Ex-kursen zu Cicero, Hermogenes, Rufus. Wden 1920. (II 42. 700.)
Schmidt H.: Das Weltbild der Relativitats-theorie. Allgemednvenstandliche Einfiil i ung in die Einsteinsche Lehre von Raum und Zeit. Hamburg 1922. (42. 763.)
Scutum Italiae. Edito dalla giunta provin-feiale di Gorizia festeggiando 1' annessione della Venezia Giulia alla madre patria. Gorizia 1921. (42, 766.)
Sieghart R.: Zolltrennung und Zolleinheit Die Geschichte der 6st. ung. Zwischenzoll-Linie. Wien 1915. (II 42. 727.)
Sladovid E.: Čekovno pravo. Zagreb 1926. (42. 776.)
Spomenica npBor KOHrpera npanniiKa icpa.ie-bhho CXC. Beorpaa 1926 (42.753).
Stepanovid D. M.: JIpyuiTBo Hapo.ia. JLy6jLaHa 1922 (tt 42 696).
Strich Fr.: Deutsche Klassik und Romantik 1924. (42. 774.)
Sudserbien seit 1918. Belgrad 1926. (42. 795.)
Sundwall I.: Der Ursprung der kretischen Schrift. Abo 1920. (42. 769.)
Susta J.: Dvč knihy českych dčjin. Kus stre-doveke historie našeho kraje. V Praze 1917— (40. 913.)
Tuma H.: Vocabolario botanicD latino-r/lo-veno. Gorizia 1924 (II 42. 721.)
ITeborweg Fr.: Grundriss der Geschichie der Philosophie. Berlin 1915— (42. 779.)
Volontd, La, du peuple. Hapo;|Ha ijo.ia. Pariš, 1919 (IV 42.fi»i).
Wostermarck E : The Relief in Spirits ln Morooro. Abo 1920. (42. 769.)
W8ss J. V.: Die Modulatlon. Ein Lehrbuch. Wien 1921. (42. 805.)
Wundt W.: Allgemeine Logik u. Erkenntnis-theorie. Stuttgart 1919. (II 42. 707—1.)
Zlehon Th.: Vorleseungen Uber Asthetik. Halle a. S., 1925. (42. 785.)
Zupančič R.: Vierstellig« Tafel der trlgono-metrischen Funktionen der Winkel in Strichmass (Neustrich). Mit einer Einleitune (iber dia InUr-pclation. VVien 1916. (40. 7a9.)
»SLOVENECc, dne 2B. novembra 1928.
Zanimivosti
Baldvinove pipe.
Pipa, ki je bila po Jean Bartu vpeljana v zgodovino, je v najnovejšem času zopet postala zelo priljubljena med državniki. Na raznih konferencah zadnjega časa je pipa igrala veliko vlogo. Sestanek vodilnih evropskih državnikov in ministrov ter izvedencev v Dawe-sovem načrtu v poletju 1924, ki se je vršil v Londonu, se nazivlje »konferenca pip«. Poseben ljubitelj pip pa je sedanji angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin, katerega ilustrirani časopisi redkokdaj prinesejo drugače nego s pipo v ustih. Ta indiskretnost pa mu je sedaj donesla pravi pravcati blagoslov pip v hišo. Po končani generalni stavki so brezštevilni njegovi oboževatelji prišli na idejo, premieru na kak način izkazati svoje simpatije. Skoraj vsak pa je imel isti domislek, tako da je Baldvvin v kratkem času prejel nad 12.000 tobačnih pip, zbirko, kateri pač ni enake na svetu. Tu so ravne in zakrivljene, male in velike, navadne in tudi dragocene, tako da ima skrb, kam vse spraviti. — Zanimivo bi bilo zvedeti, če je med to veliko zbirko zastopana tudi kakšna naša pristna bohinjska 6e-dra. Najbrž je še nima, če bi jo pa imel, pa bi gotovo imela prednost pred vsemi.
RAZNOVRSTNE TATVINE.
Nekdo je stal v Londonu pred policijskim komisarjem, ker je ukradel v gostilni kozarec. »To je pač majhna stvarca,« je pripomnil obtoženi ev zagovornik. Nakar mu je gostilničar pojasnil, da je stvar nekoliko drugačna kot pa si on predstavlja. »Jaz imam majhen lokal,« je pravil gostilničar, »a vendar mi razni gostje pokradejo okoli pet tucatov kozarcev- na mesec.« V Londonu vsako leto pokradejo okoli četrt milijona kozarcev.
Neki drug gostilničar je trdil, da mu je vsako leto pokradenih kozarcev in raznega jedilnega orodja za nad 300 funtov t. j. 82.000 dinarjev.
V	nekem sednijskem slučaju, kjer so trije mladeniči stali pred sodnikom radi kraje orodja, je bilo ugotovljeno, da neka zavarovalnica v Londonu plača letno povprečno po 10.000 funtov za izgubo orodja v raznih delavnicah, katero je bilo večinoma pokradeno.
Hujše nego to pa so tatvine blaga na debelo, ki je na tranzitu skozi London. Pravijo, da znaša ta škoda dnevno okoli deset tisoč funtov t. j. ne dosti manj kot tri miljone dinarjev. Zato pa so tudi zavarovalnice zelo povišale zavarovalne premije za to blago. Največ tega se pokrade na Temzi, ker London je kakor znano največje pristanišče na svetu.
Po nekem balu v Albert Hali v Londonu, kjer je bilo izposojenih 400 kukal proti odškodnini enega šilinga, jih je zmanjkalo nič manj kot 30 in k temu poroča neka londonska tvrdka, ki samo kukala razposojuje po ondot-nih gledališčih in drugih zabaviščih, da je bilo v desetih letih, kar tvrdka obstoja, ukradenih okoli dvajset tisoč kukal in da število vsako leto narašča. Seveda so nekateri izmed teh, ki niso pravi tatovi, pač pa si vzamejo kukalo za »spomin«, a večina je pa enostavno ukradenih.
V	Londonu se vsak teden pokrade okoli petdeset psov in v celi Angliji znaša vrednost pokradenih psov 150.000 funtov letno, t. j. okoli 41 milijonov dinarjev. Londonska policija ima opravka z 150 ukradenimi biciklji vsak dan. Navadno tat kolo razdere, ga spremeni, prelakira ter ga zopet proda ali pa pošlje v inozemstvo. I7guba na kolesih znaša na ta način nad 100 tisoč funtov letno.
Lastniki trgovin z antikvaričnimi knjigami se vedno bolj pritožujejo nad velikim številom knjig, katere jim »kupci« pokradejo. Dasi posebno pažnjo posvečajo tem, vendar je vsako leto število ukradenih knjig vedno večje in trgovci imajo pri tem znatne izgube.
PESEM, KI BO VEDNO ŽIVELA MED ANGLEŽI.
Ethelbert Nevin, mlad amerikanski komponist, je nekega večera pred osemindvajsetimi leti, prišedši domov, bral pisma, katera so v njegovi odsotnosti dospela. Iz enega izmed pisem je padel na tla košček papirja, na katerem je bila natisnjena pesem z imenom »Roženvenec«. Besedilo je Nevinu tako ugajalo, da je pričel hoditi gori in doli ter ni preje nehal, da je besedilo znal na pamet. Nato pa je k besedilu zložil napev. Naslednji dan je manuskript izročil svoji ženi s pripombo: »To imaš za spomin, da boš vedela, da sem hvaležen Bogu, da mi je dal tako ženo.«
Najbrže da še noben mož ni dal svoji ženi takega dragocenega darila. Pesem, katero ji je dal, je bila »Roženvenec«, najpopularnejša pesem, kar jih je bilo kedaj na Angleškem spisanih. Nevin je tri leta potem, ko je bila pesem natisnjena, umrl star 38 let, a vendar je v tem kratkem času in po njegovi smrti še žena prejel na tantijemah okoli sto tisoč funtov, t. j. osemindvajset miljonov dinarjev, tako da vdoda danes dobiv- n?d en miljon dinarjev letnih obresti. Več kot šest miljonov ir.vodov »Roženvenca« je bilo prodano. Vsak pevec jo poje, ne izvzeonši največjih umetnikov ter je bila prevedena v vse kulturne jezike, v novejšem času tudi v esperan,o (v slovenščino še ni).
Fenorrenalnega uspeha te pesmi ni? \i-koli mogli natmeno ugotoviti in Nevin sam ni poznal nje vrednosti, ker jo je Glasbenemu društvu ponudil za pet funtov. Ko jo je Mr. Shirmer pregledal, je ni maral sprejeti pod tem pogojem, pač pa pet funtov in tantijemo od vsakega prodanega izvoda. In ravno to je bila zlata jama za družino NevLnovo. Ko je pa pisateljica Barclay spisala r^man istega imena, namreč »Roženvenec«, je pa postala pesem splošna last angleško govorečega ljudstva.
Mr. Voigt pripoveduje o velikem ameriškem komiku-pevcu Al. Jolsomu, kako je ta pel »Rosary« v Newyorku. Ker je publika zahtevala, da jo mora peti, se je komik sicer vdal, a obenem pa hotel pesem tudi smešiti s tem, da je zasukal ovratnik, tako da je izgledal kot duhovniški kolar ter pokleknil kot k molitvi. Toda predno je spel polovico prve kitice, je pesem prevzela njega samega kakor tudi vso publiko tako, da je groteska na mah izginila in že davno ni Newyork slišal takega aplavza kot je sledil »Roženvencu« ali angleško »The Rosary«.
PO VZORCU SHERL0CK HOLMA,
Pred kratkim se je na Angleškem pripetilo tole: Sir Filip Chester je imel hčerko lepotico, katera se je zaljubila v nekega pustolovca po imenu Charles Hales, kateri je bil dolgo časa v Južni Afriki. Sir pa ni preveč zaupal svojemu bodočemu zetu, zato je nekemu detektivskemu zavodu naročil, da ta po-zveduje o preteklosti gospoda Halesa. Medtem pa je bil dan poroke določen in že sta ženin in nevesta stala pred oltarjem. Duhovnik je .ravno nameraval izreči odločilne besede, ko se iz množice oglasi ženski glas: »Jaz protestiram proti tej poroki!« Seveda je bilo v cerkvi vse presenečeno. Ženska pa pravi dalje, da je ona prava Halesova žena. Ta je temu ugovarjal z vso eneržijo, kar pa ni nič pomagalo. Poroka se je morala prekiniti. Par dni potem pa je bil Hales aretiran. Dognali so namreč, da je v Afriki izvršil več zločinov. Ona ženska v cerkvi pa ni bila njegova žena, pač pa nastavljenima detektivskega zavoda, kateremu je nevestin oče izročil poizvedovanje, ter naročil, da naj poroko preprečijo na vsak način. Ker do časa poroke še nI bilo točnih poročil iz Afrike, se ni dalo drugače ukreniti.
Karofajte tSIovsnca°l
jPo širnem svetu
MEDNARODNA PROMETNA KONFERENCA.
Bukarešta, 24. nov. (Izv.) Pod predsedstvom ministra generala Valeano se je otvorila danes predpoldne v prometnem ministrstvu mednarodna konferenca za direktne tovorne vlake.
PLAZOVI V JUŽNI FRANCIJI.
Nizza, 24. nov. (Izv.) Iz C o 11 o b r i e -r e s se poroča, da se je utrgal oblak in da so radi tega nastali velikanski plazovi. 20 hiš je zakopanih pod plazovi. Tudi o človeških žrtvah se govori.
RUDARJI NE KLONEJO.
London, 24. nov. (Izv.) Pogajanja med rudarji in rudarskimi lastniki v Sudwale-s u so se razbila.
Častni doktorji varšavske tehnike. Minolo nedeljo so na politehniki v Varšavi promovi-rali za častne doktorje: predsednika republike, gospo Curie in Ivovskcga vseučiliškega profesorja Voguskega.
Brezposelnost na Poljskem. Število brezposelnih na Poljskem je meseca oktobra padlo za 14.742 in je bilo 31. oktobra 198.686 brezposelnih.
Nagrada materinstvu. Večkratni milijonar Chausel Vanoe Millar, ki je preu kratkim
umrl v Toronfu, Kanada, je v oporoki določil dva milijona dolarjev za tisto ženo v provinci Ontario, ki bo tekom prihodnjih devet let porodila največ otrok.
Socijalistični tisk. V Berlinu se vrši mednarodna socijalistična časnikarska konferenca, ki razpravlja o izpopolnitvi medsebojnih zvez med socialističnimi listi. Zastopane so vse dežele.
Orjaški socijalni zavod v Pragi. Praška mrslna občina uresničuje pravkar dejansko velikopotezno zamišljen socijalni načrt. V Krču, južno od Vinohradov, v neposredni bližini velikega gozda gradi na enem samem kompleksu 15 zgradb, namenjenih starostni preskrbi in hiralcem ter otroškemu skrbstvu. Zemljišče obsega 20 ha, a zgradb bo 15; zanje bodo porabili 10 milijonov kosov opeke, a celokupni stroški so proračunani na 80 milijonov KČ. Prva skupina socijalnih palač bo obsegala 5 ubožnic s skupaj 1000 posteljami, posebno hišo za stare zakonce z 200 posteljami, 4 hiralnice z ležalnimi lopami ln 800 posteljami, posebno poslopje za družabne prireditve, ambulančno in operacijsko postajo, cerkvico, mrtvašnico. Vse te zgradbe in paviljoni bedo zvezani s pokritimi hodniki. — Druga skupina bc obsegala otroške domove, kjer bo našla zavetje in nego vsa pomoči potrebna deca od dojenčka do 6 letnih otrok. Tu bodo otroške bolnišnice, okrevališča, ležalne lope, dvoraz- j redna šola, igrišča v gozdu itd. Posebna f
skupina je določena za okrevališče slabotnih šolskih otrok. Tu bodo lepi, pr.iazni domovi, a v gozdu šola, ležalne lope, igrališča, bazeni, čitalnice itd. — Lastno skupino tvorijo gospodarska in upravna poslopja: kuhinja, pekari. ja, mesarija, hlevi itd. Vsa poslopja bodo opremljena s centralno kurjavo, električno in plinsko napeljavo, mrzlo in toplo vodo. V vseh zavodih se bo negovalo odnosno bo sodelovalo okroglo 2800 oseb. Dela napredujejo tako hitro, da upajo celokupno ogromno socijalno ustanovo dokončati do prve desetletnice ustanovitve češkoslovaške republike.
Reforma stanovanjskih hiš. Vinohradska mestna hranilnica zida v prašld okolici 1500 enodružinskih liiš po čisto novem načinu. Predvsem je streha pri novih hišah ravna, vendar je cela stavba kakor tudi streha členo-vita, tako da napravlja vtis vile. Namesto podstrešja je poseben prostor, kjer se more sušiti pe.ilo in spraviti razna ropotija, ki se pa more uporabiti tudi za stanovanje. Ravna streha osvobojuje posestnika od vseh skrbi za popravo strehe, vrhu tega pa nudi od zgodnje pomladi do pozne jeseni prijetno bivanje bivanje na zraku in lep razgled. Druga velika novost pri novih hišah je v tem, da nimajo veže, marveč služi pritlični prostor kot lepa velika sobana, iz katere vodijo lepe stopnice iz impregniranega lesa v zgornje prostore. Na ta način se prihrani precej zida, vrat in oken, a razen tega je pozimi vsa hiša topla in ni treba hoditi po mrzlem iz ene sobe v drugo. Cel azgradba je izredno praktično urejena in je tudi popolnoma varna pred ognjem.
Neslišen strel. Češkoslovaški listi pore. čajo, da je inž. Z. Palounek v Rožomberoku iznašel napravo, ki odpravlja pri streljanju iz pušk in topov vsak pok. Sliši se le lahno žvižganje na daljavo 10 m; v večji oddaljenosti je strel popolnoma neslišen.
»Deutsche Allgemeine Zoitung« državna last. Celokupno podjetje »Deutsche Allgemeine Zeitung v Berlinu je kupila nemška država; v zasebni lasti je le še majhno število delnic. Stroške za list bo krila država iz dispo delnic. Stroške za list bo krila država iz dispo-cijskega fonda.
Nesreča na Resljevi cesti.
Po 11.30 včeraj dopoldne je pred učteljiščem na Resljevi cesti postalo, kakor vsak dan zelo živahno. Iz otroškega vrtca so na cesto priskakljali malčki v spremstvu mamic. Nekateri so se razkro-pili po cesti. V tem trenutku je privozil pred državno učiteljišče voznik z vozom, na katerem sta bila naložena dva hloda. Po naključju je prijel tadnji del voza 51etnega sinčka bančnega uradnika, Francka Miklavčiča ter ga podrl, na Ua. Zadnje kolo je šlo čez obe nogi. Prestrašena mati ponesrečenega malčka in ga. Vrtovčeva sta dečka takoj dvignili. Prenesli so ga na šolsko kliniko. Mimo je privozil avtomobil trgovca g. Mediča, ld je dečka takoj naložil in odpeljal v splošno bolnico na kirurgični oddelek. Zdravnik dr. B luni auer je pregledal ponesrečenega dečka. Ni nikakih vidnih znakov težje poškodbe, pač pa je dr. Blumaer odredil, da so poškodovano mesto nog fotografirali potom Rentgenovih žarkov. Sreča v nesreči je, da poškodbe niso težkega značaja.
Cerkveni vesinik
V Radovljici bo v sredo, 1. decembra, ob d*> setih sestanek za sodale iz skupine M.
Za učiteljsko
Kočevska podružnica Slomškove zveze vabi
tem potom svoje člane na izredni občni zbor ki se vrši dne 28. novembra, t. j. v nedeljo ob pol 10. uri v Kočevju pri g. Beljanu. Dnevni red: 1. Likvidac,)a kočevske podružnice Slomškove zve-ze. 2. Slučajnosti.
Naznanila
Ženski Pokret v Ljubljani priredi prvo javno predavanje v nedeljo, dne 28. novembra, ob 10 dopoldne v zborn.čni dvorani univerze. Predava dr. Ksenija Atanasijevič, docent filozofske fakultete belgrajske univerze, o temi: »Ibsenove femi-nistične koncepcije«. Vstopnine ni, samo dobro-vol|m prispevki za kritje stroškov. Ženski Pokret upa, da se bo udelež.lo predavanja vse ljubljansko občinstvo, ki ima smisla za sodobna, aktualna vprašanja. Zlasti pa pričakuje od ljubljanskega ženstva, da bo izkazalo z veliko udeležbo svoj« spoštovanje in priznanje tako odlični predstavnici vede in feminist.čnega gibanja.
ZA BOŽIČNO DOBO	~~
priporoča Jugoslovanska knjigama v LJubljani cerkvenim zborom:
Foerster, 12 cerkvenih pesmi za mešr.ni zbor. 12 Din.
Hladnlk, dva božična slavospeva za solo zbor in
orgle. 12 Din. — božične pred- in poigre za orgle. 10 Din. Kimovec, Rihar renatus 21 raznih pesmi za mešani zbor. Part. 24 Din, gl. po 8 Din. Leban, Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor. 16 Din.
Premrl, 10 božičnih pesmi. Part 24 Din, glasovi po 6 Din.
Premrl - Sattner, 2 božičnice. Dvoglasna ženska
zbora s klavirjem. 10 Din. Sattner, 2 božični pesmi za solo, mešani zbor in
orgle. 12 Din. Sicherl - Premrl, Pridite molit Jezusa. 17 bož čnih pesmi za mešani zbor. (Riharjevi, Vavknovi, Cvekovi in drugi napevi.) Part. 30 Din, glasovi po 6 Din.
~ POGOVOR V GOSTILNI.
A.: Ali veš, kako pravijo Kitajci bankam? B: Mi ni znano.
A: Potem pa tudi no veš, kako se pravi Slavenska banka po kitajsko? B: Ne. Kako pa? A: Pink-Pink-Fu«.
Gospodarstvo
Železniška konferenca v Ljubljani.
(Konec.)
Prvi se Je oglasil k debati gospod inž. S c h n • 11 e r, ki je razpravljal o načrtih nove železniške mreže Iz splošnega državnega vidika. Tu je najvažnejše vprašanje jadranske železnice. Spoj Belgrada preko Sarajeva (Ivan-planine) v dolino Neretve, kjer bi se prt>ga cepila, tako da bi vodila v Split in na Kotor, |e najbolj priporočljiv, in to v tehničnem kakor tudi v političnem oziru. Zveza Belgrada »•Kotorom preko Črne gore bi stala preko 2 milijarde; ker pa ta proga za tranzitni promet ne bi prišla v poštev, bi se vloženi kapital ne mogel obrestovati. Po njegovem nabiranju bi se mogel napraviti načrt za dobo 10 let, ne pa 20—30 let. Za Slovenijo je z ozirom na finančne možnosti računati predvsem z gradnjo treh najvažnejših prog: 1. Slovenija—morje, 2. St. Janž—Sevnica in 3. Kra-pina—Rogatec. Glede zveze Slovenije z morjem priporoča Musilovo progo, za katero so ee izjavili tudi interesenti iz zapadne Hrvatske. Smatra, da 2upnekov načrt v principu ni slab, ker vodi preko krajev, ki so bogati na naravnih zakladih.
Tajnik g. Mohorič prosi nato, da se obravnava predvsem naš železniški problem. Pri bodoči konferenci v Belgradu je treba zahtevati, da se v načrt vnese samo za celo državo važne proge, da se izdela zakon o vici-nalnlh železnicah ln da se takoj in točno določi prioriteta za posamezne proge.
Pomočnik ravnatelja državnih železnic v Zagrebu inž. K 1 o d 1 č poudarja, da bi bila Musllova proga zelo riskantna, ker vodi po pl&zovltem terenu, poleg tega pa so stroški za njeno Izgraditev zelo veliki. V poštev pride edino proga na Vrbovsko (Klodič—Horva-tova), ki je že vzakonjena. Tudi načelnik za gradnjo novih železnic inž. Kuzamanovič se je odločil za to progo.
Inž. S c h n e 11 e r nato ugovarja trditvi, da je teren, po katerem vodi Musilova proga, plazovit, kar bi se lahko dokazalo s sonda-žami, kakor tudi trditvi glede stroškov gradnje, ki bi znašali le 250 milijonov Din, ne pa 360 milijonov Din.
Prof. inž. H r o v a t ugotavlja, da so in-Eenjerji na onem delu reške proge, kjer bi se priključila Musilova proga, že pri gradnji te železnice imeli velike težkoče radi plazovi-rtlteti i teirena. Predlaga, da teren pregledajo geologi. Konečno protestira proti nameri, da stftefc« taa&e proge zgradile kot železnice tretje vrst«:' Zilfezniška zveza Slovenije z morjem, ki bi bila zgrajena kot proga tretje vrste, nam ne more prav nič koristiti ln je bolje, da s« ne prične graditi.
G. inž. Klodič navaja podatke o pla-zovitosti terena reške proge. Proga se mora neprestano popravljati, ker se stalno pogreza.
Vladni svetnik 2 u p n e k je nato obrazložil svoj načrt zveze Slovenije z morjem, ki ▼odi iz Kočevja preko Čabra na Delnice. (Ta načrt je bil šele pred kratkim prvič objavljen ▼ »Slovencu«). Proga vodi po najboljšem terenu, z majhnim vznosom, predvsem pa ne obremenjuje še bolj onega dela reške proge, ki je ograjen na plazovitem terenu, ker se priključi na to progo šele pri Delnicah, medtem ko se Klodič-Horvatova proga priključi na reško progo že pri Vrbovskem in se torej ves promet izpelje preko tega nevarnega dela reške proge.
Dvorni svetnik dr. Stare predlaga, "cot zastopnik mariborske oblasti, da se vnesejo v načrt še sledeče proge: Pragersko—Rogatec
—Krapina, Rečica na Paki—Kamnik in rekonstrukcija proge Zidani most—Zagreb (položitev drugega tira). Protestira proti spreme-nitvi dravske železnice in železnice Prager-sho—Kotoriba v drugovrstne proge.
Generalni ravnatelj T. P. D. Skubic izraža bojazen, da ne bomo dobili ne ene ne druge zveze Slovenije z morjem, če ne bomo edini. Predlaga, da naj v tem vprašanju odloči komisija treh neinteresiranih strokovnjakov (inženjerjev) in treh zastopnikov Zbornice. — Inž. Klodič pristane na ta predlog, toda poklicati se morajo strokovnjaki iz inozemstva. Odločitev te komisije bi bila končnoveljavna.
G. tajnik Mohorič izjavlja z ozirom na vprašanje stroškov te komisije, da Zbornica ne razpolaga s potrebnim denarjem, ker se je že radi adaptacij zbornične palače morala zadolžiti. — V debato so posegli še gg. dr. Golia, Av- nek, dr. Fermevc.
V daljšem govoru je končno g. L u g i n , kot zastopnik akcijskega odbora za gradnjo 'žele; .lice Kočevje—Vrbovsko, poudarjal vse prednosti Klodič—Horvatove proge, ki bi služila interesom cele Slovenije, in kar je zelo važno, tudi tranzitnemu prometu. 2upnekov"a proga je sicer dobra, toda bolj lokalnega pomena. Poudar' , da se je štiri petine Slovencev (300 občin) izjavilo za Klodič—Horvatovo progo.
Konečno jc konferenca odobrila Skubičev predlog, da odloči v tem vprašanju komisija inozemskih strokovnjakov. Preden pa se skliče ta komisija, naj se prouči teren teh prog (predvsem radi plazovitosti) po dveh strokov-njakih-geologih. Sporazumno se je sklenilo v to svrho naprositi dr. Hinterlechnerja, profesorja tehnične fakultete v Ljubljani, in dr. Kocha, profesorja tehnične fakultete v Zagrebu.
G. Mohorič je nato zaključil konTe-renco, poudarjajoč zadovoljstvo, da se je situacija vendar več ali manj razjasnila.
Lombard ranih posojil in sodišča.
Pod naslovom: »Zanimiv proces banatskih banke smo poročali včeraj, da je Narodna banka pozvala razne banatske banke, da vrnejo posojila, sprejeta na podlagi obligacij vojnih posojil. Poročali smo, da so temu pozivu banke zadostile, da pa so sc tudi obrnile na svoje komitente z enako zahtevo. Le-ti se branijo vrniti kredite ln zahtevajo, da se jim vrnejo originalne obligacije, katere pa je, kakor znano, država potegnila iz prometa. Vs'ed te situacije so bile banke prisiljene, naperiti proces proti državi ter zahtevajo, da se jim vrnejo originalne obligacije vojnih posojil. Na to našo notico nam poroča g. dr. Ivan Černe, lastnik gospodarske pisarne v Ljubljani, ki se je že pred leti, takoj po prevratu Intenzivno bavil z vprašanjem vojnega posojila in tudi javnosti predložil načrt za sanacijo In likvidacijo tega vprašanja, sledeče pojasnilo, ki ga radevolje pri-občujemo, ker bo zanimalo tudi naše ljudi, ki so istotako prizadeti po prisilnem podpisu vojnega posojila. Dopis g. dr. Cerneta se glasi:
Na notico pod: Zanimiv proces banatskih bank, katero ste objavili dne 24. nov., Vam sporočam, da se more imenovati proces banatskih bank več kakor pa zanimiv. Mogoče, da bi naslal kak prejudic v tej za naše gospodarstvo tako pereči stvari ter smatram vsled tega za svojo dolžnost, da Vas opozorim na slične procese, ki so se vršili v minulih letih v Češkoslovaški republiki. V svojih beležkah gradiva vojnega posojila opažam, da je bil ta slučaj ravno v novembru leta 1921., ko je izšla pri češkoslovaškem najvišjem sodišču končna odločba na eno takih tožb, v kateri se je najvišje češkoslovaško sodišče postavilo na striktno stališče, da lombardni dolžnik vojnega posojila ni obvezan plačati dolga, ki je bil napravljen zn podpis vojnega posojila. Razlogi te sodbe so zelo zanimivi in bi bilo prav, da se v javnosti pretresejo,- vendar pa ni za to prostora v kratki notici, kakršno sem namenil kot pojasnilo na Vašo beležko. Ob priliki se povrnem na stvar in na
EJH®..	aodišSa, ker smatram, da bi
bili isti pr« tako merodajni za naša sodišča, Kakor so bili sa najviije sodišče v Pragi. V kratkem upam v vprašanju vojnega posojila priti i novo akcijo na dan, ker bo sedaj po preteku 7 let L; ,.„,.' da Be v ,eJ Btvari opravi nekaj. Ob LlJ^i se bom 'udi .povrnil na vprašanje lom-Daraulh dolgov, ki morejo postati tudi za naše Kraje usodni, ako bi pričela Narodna banka tudi pri nas z tzterjavanjem lombardov. V mariborskem Okolišu je bilo stanje pričetkom 1. 1920. nad 11 mi-iijonov kron lombardnega dolga na vojno posojilo, Koliko Je bilo le-tega v ljubljanski podružnici, ne vem točno, mislim pa, da nekaj manj. V današnjih časih bi te vsote mogle š stroški vred katastrofalno vplivati na številne dolžnike, ter bi se odloS-na, ki bi priznavala obveznost dolžnikov za plačilo, mogla hudo maščevati. Na vprašanju dolga samega bi v tem slučiju ne spremenilo ničesar naziranje uredbe št. 239 osrednje vlade, objavljene v našem uradnem listu št. 65 od 14. jul. 1923, da Je vojna posojila smatrati pri zapuščinskih razpravah kot papirje brez vrednosti. Ali ostanejo ti papirji res brez vsake vrednosti in ostane vprašanje, ki težko vpliva Se vedno na številne eksistence popolnoma nedolžno prizadetih nerešeno, Je precej odvisno od naše nedelavnosti ter popolna pasivnost, ki je vladala vsa leta, ni na mestu. Tudi nam ni v čast, da se za rešitev teh in enakih drugih gospodarskih vprašanj nihče ne gane. Kaj je z rentami, srečkami in drugimi starimi vrednostnimi papirji? Ti pomenijo za naše gospodarstvo stomilijonske vrednosti v zlati valuti, vendar nihče nima danes od njih nikake koristi. Njihovi lastniki so v bedi in je možno, da prodajo te papirje, ki so njihova zadnja lastnina za malenkost, ker se nihče za njihove pravice ne potegne. » » »
Vprašanje poljedelske rborniee. Srbsko poljedelsko društvo bo v kratkem izdelal načrt pravil za poljedelsko zbornico, ki naj bi se osnovala že spomladi 1. 1927. Pričakuje se, da bo poljedelski minister še tekom sedanjega zasedanja skupščine predložil ta načrt z gotovimi izpremembami in dopolnitvami vladi in skupščini v odobrenje.
Mednarodni konjrrcs ra poljedelstvo. Mednarodna poljedelska komisija se je pred kratkim sestala v Parizu Ln je sestavila definitivni program za mednarodni poljedelski kongres, ld se bo vršil meseca maja 1927 v Rimu. Kongresa se bo udeležilo preko 100 delegatov, ki bodo zastopali 80 držav.
Bor za
Dne 24. novembra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4597—13.4807 (13.46—13.49), Italija 236.10-238.10 (236.59-238.59), London 274.80-275.60 ( 274.80-275.60), Newyork 56.54 do 56.74 (56.54—56.74), Pariz 196.66—198.66 ( 204.03 do 206.03), Praga 167 75-168.55 (167.75-168.55), Dunaj 7.985—8.015 (7.9625—8.0125)), Curih 10.9275 do 10.9575 (10.9275-10.9575), Amsterdam 22.69 do 22.75.
Curih. Belgrad 9 1 45 (9.145), Pešta 72.55 (72.50)), Berlin 123.10 (123.10), Itlia 21.70 (21.80), London 25.15 (25.145), \'ewyork 518.875 (518.50), Pariz 17.85 (18 55), Praga 15.3625 (15.36)), Dunaj 73.10 (73.15), Bukarešt 2.84 (2.82), Varšava 57.50, Amsterdam 207.30, Bruselj 72.20 (72.10).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4675, KodanJ 188.45, London 34.31, Milan 29.61, Newyork 707.50, Pariz 24.39, Varšava 78.23. — Valute: dolarji 'L 706.90, angleški funt 34.24, lira 29.47, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.925.
Prapa. Devize: Lira 141.05, Zagreb 59.45, Pariz 116.30, London 162.525, Nevvyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest posoj. 75—78, vojna odškodnina 332, zastavni listi 20—22, kom. zadolž-nice 20—2L, Ljublj. kreditna 140 den., Merkantilna 100 den., Praštediona 865—868, Kred. zavod 170 do 180, Strojne 100 den., Trbovlje 320 den., Vevče 105 den., Stavbna 55—65, Šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 76—77.75, vojna odškodnina 337—338, Hrv. esk. 100—100.50, Hipobanka 56.50—57, Praštediona 865—876.50, Ljublj. kreditna 141 den., Šečerana 425—437.50, Slavonija 83-35, Trbovlje 325—335, Vevče 105 den.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 786.000, Zivno 814.000, Alpine 408.000, Greinitz 58.000, Kranjska industrijska 411.000, Trbovlje 400.000, Ilrv. esk. 184.000, Leykam 121.000, Avstrijske tvornice za dušik 250.000, Gutmann. 300.000, Slavonia 42.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami, 16-21, 6 m, Ico vag. meja 300 den. Testoni, monte, fco vag .Sušak pristanišče 540 den. Deske (smreka, jelka), 33 mm, monle. fco meja 515 bi.
Žito in poljski pridelki: Pšenica 75-76, fco vagon nakladalna postaja 295 bi. Koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post. 155 bi. Koruza
nova, času primerno suha, fco vag. nakl. poet. 140
bi.; koruza nova, času primerno suha, za december, fco vag. nakj. post. 145 bl„ k<yuza neva, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. post. 150 bi., koruza nova, v storžu, fco vag. nakl. post, 1 vag., ajda prekmurska, fco vagon nakladalna postaja« 835 bi.; rž, 71-72, 2 odstotna, Ico vagon nakladalni post. 225 bi.; ječmern krmilni, 62-68, fco vag. nakl, post. 170 bL; ječmen krmilni, C3-64, fco vag. nakl« post. 180 bi.; ječme® letni, 65-66, fco vag. nakL post. 19250 bi.; oves, fco vag. nakl. post. 180 bl.j otrobi drobni, fco vag nakl post. 125 bi.; fižol beli, 3-4 odstot. fco vag. nakl. post. 180 bi.; fižol rmenf, 8—4 odstot., fco vag. naklad, post. 180 bi.; krompir, fco vag. slov. postaja 185 bi.; laneno seme, Ico Ljubljana 380 den.; laneno seme Podravina, tca Ljubljana 370 den.
Spori
ŠPORTNE NOVICE.
V	Ljubljani je bila najvažnejša športna prireditev pretekle nedelje medmestna hazenska tekma Ljubljana : Maribor. Končala je z rezultatom 11:5 za Ljubljano. Družina Ilirije, ki Je oja* čena s feapljevo I (Atena) reprezentirala Ljubljana Je bila boljše vigrsna in bolj rutinirana, tudi bolj vztrajna družina, čeprav v pogledu napadalne taktike ni podala svoje najboljše igre. Visoka zmaga je v prvi vreti individualna is sluga izvrstne Ber« nikove, goalgetterja Ilirije, ki je sama dosegla 7 golov. Kombinacija ljubljanske družine je bila precej ležerna, oddajanje bi moralo biti nižje in ostrejše, streljati treba hitrejše (Privškoval). Kril-ki nista vedno dobro pokrivali, tkktično je bilo po-grešno, da sta sledili svojemu napadu predaleč v nasprotno polje. Branilka Šapljeva se je vigrala šele tekom drugega polčasa, vrntarica Sonja je bila dobra. Tehnično je bila cela družina dobra, mirnost, izkušenost in dosti dober pregled igre so ji pripomogle do premoči tudi v odprtem polju. — Reprezentanca Maribora, kompletna družina SSK Maribora, so v začetku ostro napadale. Hiter tempo, ki so ga diktirale, pa niso vzdržale do konca, del drugega polčasa so prišle popolnoma Iz tira. Dokler so bile Mariborčanke sposobne sistematičnih napadalnih akcij, so igrale lepo ln koristno hazeno ter dosegle tudi dvakrat vodstvo za barvo Maribora. Način kombinacije jim je enostaven, toda oddajanje zlasti v napadu bolj precizno in hitrejše kot pri Iliriji. Najboljši del družine je bil tudi tokrat napad, v njem zopet daleko najboljša Vo-debova na levem krilu, ki po svoji sveži in odločni igri jako spominja na Tomljenovičevo, zagrebško gonlgetterico. Tudi mariborski krilki nista vedno dobro pokrivali, branilka je odgovarjala, vratarica bi mogla nekoliko golov ubraniti. — Igro Je dobro vodil g. Doberlet. — Dopoldanska hazenska tekma med rezervo Ilirije in kombinirano družino Atene je končala s 3:1 za Ateno.
Nogometna moštva so absolvirala le nekoliko manjših prijateljskih tekem. Primorje je zmagalo nad Hermesom s 4:0, k izidu treba pripomniti, da je nastopilo Primorje z dvema, Hermes celo s petimi rezervami. Reka je po prav dobri Igri nepričakovano zmagala nad kombiniranim moštvom Jadrana s 3:2, tekma med rozervo Ilirije in trboveljsko Svobodo je končala s 4:0.
V	Mariboru Je prevladoval nogomet. Maribor je zmagal nad moštvom dijaške čete oficirske šole s 5:2, Rapid nad Merkurjem s 6:2. Old boys gra-škega GAK so porazili >stare fante< Rapida kar z 9:1. Hazenska tekma med rezervo Maribora ln Merkurjem je končala z izidom 16:0.
V	Celju se Je vršila nogometna tekma med Red Starom in mnriborsko Svobodo, izid 8:1.
V	Norem mestn je igral domači SK Elan z ljubljansko Panonijo, izid 3:4.
PONOVNA IZREDNA GLAVNA SKUP9ČINA LNP.
O izredni glavni skupščini ljubljanske nogometne podzveze, ki so jo 14. t. m. razbili gotovi neodgovorni elementi, ki so se vrinili v skupščinski lokal, smo Že poročali prejšnji teden. Zveza v Zagrebu je odredila, da se mora glavna skupščina 28. t. m. ponoviti. Dostop bodo imeli sedaj edino delegati včlanjenih klubov. Potrebne ukrepe, da se bo skupščina vršila to pot legalno in v miru, bo storila zveza sama.
PREPOZNI VIERKOTTER.
Pisali smo, da gre Vierkotter v Amertffo. Nemška plavalna zveza mu je v protislovju s svojimi lastnimi sklepi dovolila start v Ameriki. Mislil je zlasti na plavanje okoli Manhattana, na katerem stoji Ne\vyork, potem pa na plavanje od mesta Los Angeles do otočkov Sta Catalina. Dočim je prvo nalogo rešilo že več plavačev in tudi plavalk, ni ožine pri Los Angeles do letos še nihče preplaval. 36 km je široka, za 3 km več kot Kanal. In pravkar beremo, da je plaval te dni čez ameriški prvak W. G. Taber, iz Newyorka doma, v 13 urah in 29 minutah. S tem je Vierkotter že
Sir H. Rider Haggard:
50
Hči cesarja Montezume,
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
>Morebiti je drago ime za Kvecalkotl,« je rekel. »Že zdavnaj je bilo prerokovano, da ee bodo njegovi otroci vrnili, in kakor vse kaže, je sedaj prišla ura njihove vrnitve.« Pri teh besedah je globoko vzdih-nil, nato pa je še rekel: »Pojdi sedaj. Jutri mi boš povedal kaj več o teh Tjulih in zbor duhovnikov naj potem odloči o tvoji usodi.«
Ko pa sem slišal besedo duhovniki, sem se začel tresti po vsem životu in milo proseč sera sklenil roki in vzkliknil:
»Ubij me, ako je tvoja volja, svitli cesar, prosim te samo ne izroči mo zopet v roke duhovnov.«
»Mi vsi smo v rokah duhovnov, ki so usta božja,« Je odgovoril hladno. »Povrh tega mislim, da si mi lagal.«
Nato sem odšel sluteč nesrečo in tudi Guatemok je bil videti potrt. Bridko sem proklinjal uro, ko sem rekel, da sem španske krvi in vendar nisem Španec. Da bi bil vedel, kar sem vedel že tedaj, bi mi nobeno mučenje no izvabilo teh besedi iz mene. Ampak sedaj je bilo prepozno.
Guatemok me je peljal v sobane te palače na Oapoltepeku, kjer ga je čakala njegova žena, kraljeva jfrincezi 'ja Tekuičpo, jako ljubka gospa, in ž njo druge gos; e. med njimi Montezumova hči kneginja Otomi, in nekoliko plemičev. Tukaj so postregli z bogato večerjo, pri kateri sem sedel poleg kneginje Otomi, ki jo jako milostno govoriia z menoj in me izpraševala mnoco reči o moji domači deželi in ljud-
stvu Tjulov. Od nje sem bil zvedel, da je cesar v velikih skrbeh zavoljo teh Tjulov ali Špancev, da je jako praznoveren in veruje, da so otroci boga Kve-calkotla, ki pridejo, kakor pravijo stare prerokbe, in mu vzamejo deželo. Bila je v resnici tako milostljiva in tako kraljevsko ljubka, da sem izza onega časa, ko sem bil odŠ3l od doma, prvikrat Sutil, da mi je srce ganila druga ženska poleg moje zaročenke, katero sem bil puslil daleč na Angleškem in katero ne bom nikdar več videl, kot sem mislil. In pozneje sem doznal, da tisto noč ni bilo samo moje srce ganjeno.
Blizu na;u je sedela druga kraljevska gospa Pa-pancin, Montenimova sestra; biti ni niti mlada niti ljubka, a vendar prav milega obraza in žalostna, kakor da bi slutila bližnjo smrt.
Ko je bila gostija končana in smo pili kakao ali čokolado in kadili tobak v pipah — čudna, a kaj pomirljiva navada, ki sem se je privadil v Tobasku in katere nisel mosrel opustiti, dasi se tukaj na Angleškem težko dobi to zelišče — so me peijali v mojo spalnico, ma'hno izbo, opaženo z deskami iz cedro-vega lesa. Dolgo časa nisem mogel zaspati; prevzel me je spomin na vse, kar sem čudnega videl v tej čudoviti novi deželi, ki ie bila tako civilizirana, a vend?r tako barbarska. Mislil sem na tega cesarja z otožmm obrazom, neomejenega gospodarja nad mi-Ijoni prebivalcev, katerega je obdajalo vse, kar si more človeško srce poželeti, ogromno bogastvo, stotine ljubkih žen, ljubeči otroci, neštevilne vojske, ves sijaj umetnosti, na cesarja, ki je vladal najlepše cesarstvo na zemlji, ki je imel vsako veselje, vsako zabavo na uslugo, ki je bil bog v vseh pogledih razun svoje umrjočnosti in čaščen bog, in je bil vendar žrtev strahu in praznoverja in imel težje srce kakor najnižji suženj v njegovih palačah. Tukaj sem videl nauk, kakor ea je kralj Salamon oznanjal, kajti ta Monte-
zuma je lahko vzkliknil s kraljem Salomonom:
»Nabral sem si tudi zlata in srebra, in posebni zaklad kraljev in pokrajin; pridobil sem si pevce in pevke, in radosti sinov človeških in godbenega orodja in to vsake vrste. In karkoli so si poželele moje oči, jim nisem odrekel, svojemu srcu nisem kratil nobenega veselja. In glej, vse je bilo nečimurnost in mu-čitev duha in nobene koristi ni bilo pod solncem.«
Tako bi bil lahko vzkliknil, tako je tudi v resnici vzkliknil z drugimi besedami; kajti — kakor nam tako lepo kaže slika okostnjakov in treh vladarjev na severni strani ladije v naši domači ditchinghamski cerkvi — tudi kralji imajo svojo usodo in oni niso deležni nič več sreče kot vsi ostali sinovi človeški. V resnici je sploh nikdo ni deležen, kakor mi je nekoč dejal moj dobrotnik Fonseca; prava sreča je zgolj sen, iz katerega se venomer prebujamo v žalosti našega kratkega, mukepolnega dne.
Nato so mi misli poletele k drugi prikazni, k oni nad vse ljubki devici, kneginji Otomi, ki me je, kakor sem mislil, tako prijazno gledala; ta privid mi je bil sladak, saj sem bil mlad, in moja draga, angleška Lilija je bila daleč, daleč, in zame za vedno izgubljena. Ali je potemtakem čudno, da se mi je ta indijanski mak zdel zal? Resnično, kje je možak, katerega ne bi bila prevzela njena milina, njena lepota in tisti znak kraljevske dostojanstvenosti, ki prihaja od kraljevske krvi in vsakdanjega izvrševanja oblasti in moči? Kakor bogata čudesa oblačila, ki ga je nosila, je njeno barbarstvo, ki sem ga sedaj videl samo od boljše strani, privlačilo in omamljalo oči moje duše, podeljujoč njeni ženski dražesti neko novo lastnost, čudno, resnobno, nekako jutrovsko sijajnost, ki je ni v naših dobro vzge-jenih angleških ženskah, ki je hkratu prevzemala čuie in domišljije in ž njima zasužnjila srca.
< p
n «1
v ozadju in prav tako tudi Ederlova, ki je imela Isti namen. Kaj bo sedaj i darilom 26.000 dolarjev, ki ga je določil industrijec gumija Wrigley za onega, ki bo to ožino preplaval?
JTELESNA KULTURA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Število onih, ki gojijo na Češkoslovaškem telovadbo in šport, je zelo veliko. Sokolov je 570.000, Orlov že 130.000, v socialističnih telovadnih organizacijah je 100.000 članov, v komunističnih 100.000, v nemških 70.000. Športnih zvez in klubov je 2000 in štejejo že 260.000 članov, skavtov je 40.000. Skupna ogromna številka 1,270.000 telovadcev ln športnikov nam pravi, da je skoraj vsak deseti prebivalec organiziran v kakšni telovadni ali športni organizaciji. Je pa tudi zelo veliko takih, ki gojijo šport ali telesno kulturo sploh, pa niso nikjer včlanjeni. Zato je zaključna številka še dosti višja.
OLIMPIJSKE IGRE.
Sedaj je končnoveljavno določena delitev olimpiade 1928 na dva dela. Prvi del — hockey, rugby itd. — se začne na Vnebohod, 17. maja, ln sicer s hockeyem. Nogomet pride na vrsto 27. maja; koliko časa bo trajal, pa še ni določeno. Lahka atletika in druge športne vrste pridejo na predlog Amerike, podpiran od vseh evropskih držav, na vrsto v petek 3. avgusta in se končajo v nedeljo 19. avgusta. Zadnji dan se lahko še spremeni in je ta rok odvisen od tenisa; ne ve bo namreč še, ali se bodo teniške tekme vršile ali ne. Merodajno pri določitvi roka je bilo tudi to, da 6e začnejo šolsko počitnice na Holandskem v začetku avgusta in da bodo potem tudi šole lahko porabili za na-6tanjenje tujih gostov.
"Pisali smo, da je poslal nemški olimpijski odbor odposlanstvo v Amsterdam, da preštudira nastavitveno vprašanje. Odposlanstvo je vodil dr. Lewald. Pregledalo je Amsterdam in okolico in je prišlo do zaključka, da Nemcev v Amsterdamu samem ne bodo nastanili. Opustili so zaenkrat tudi misel na lasten parnik. Igravce hockeya in nogometa bodo v majniku nastanili v kopališčnem mestu Zandpoort. Za 400 glav broječo glavno četo v avgustu bodo poiskali kakšen bliže ležeč kraj. Nemški odbor je sklenil nakup večjega števila sedežev v stadionu, da bodo nemški obiskovalci bolj skupaj. Tudi bodo osnovali potovalno blagajno zn olimpijske igre.
Gradba stadiona jo že zelo napredovala, ln mislijo, da bo v pomladi 1927 dograjen.
Saše dijaštvo
Vse tov. akademike in srednješolce vabimo, da se polnoštevilno udeleže ob priliki proslave 25 letnice >Zarje< vseh naših prireditev. Posebno bi želeli, da se udeležite položitve venca na grob umrlega častnega člana »Zarje« našega dr. Jan. Ev. Kreka, komerza in pa skupne sv. maše in bv obhajila v nedeljo ob 7 v Iranč. cerkvi. — Bog živil
J. K. A. D. »Danica« ima drevi ob 8 društveni sestanek s predavanjem tov. Tineta Kušarja in nadaljevanjem prosvetnega tečaja na programu. Dolžnost članov je, da se udeleže sestanka; prijatelji tn gg. starešine vljudno vabljeni. — Tajnik.
Darovi
Dinarski dan.
Ob priliki šeste obletnice rapallskega dne se Je vršila po vsej Sloveniji zbirka na korist bratov tam preko. V posameznih krajih je zbirka izpadla sledeče: V Ljubljani 12.647.55 Din in 8 lir, SK Ilirija od tekem za »Gosposvetski pokal« 2283.50 Din, društvo »Soča« v Ljubljani 400 Din, društvo >Soča< v Boh. Bistrici 100 Din, Sokolsko društvo Gornji grad 120 Din, Vinica (zbirala g. učit. Milan Jereb in gdč. učit. Zora Blinc) 316 Din, Stara Fužina (zbirala organa fin. kontrolo gg. Reja in Popovič) 222.50 Din, Hajdioa, III. razr. osn. šole 10 Din, Poljane nad Škofjo Loko (zbiralo šol. upravitelj-etvo) 160 Din, Dol. Lendava, zbirala šolska mladina, 691.20 Din. Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice se vsem prirediteljem »dinarskega dne« in vsem darovalcem za rodoljubno pomoč iskreno zahvaljuje. Tem potom prosi tudi vsa ostala društva in svoje podružnice, da mu nakažejo nabrane vsote.
Ža poplavljence. G. velikemu županu so poslali prispevke za poplavljence: Komercijalna banka, podružnica v Ljubljani 1000 Din; Delniška Btavbinska družba Union v Ljubljani 5000 Din; Kranjska hranilnica v Ljubljani 10.000 Din; g. inž. Evgen Stern, stavb, podjetje v Ljubljani 1000 Din; g. inž. Leon Dukič, stavb. podj. v Ljubljani 1000 dinarjev. — Vsem plemenitim darovalcem bodi Izrečena v imenu prizadetega prebivalstva najtoplejša zahvala.
Znižane cene in naj
večje skladišče dvokoles, motoriev, ši-| valnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, Šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „TRIBUN A" - F. B. Iu, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Liubliana, Karlovska 4
Volno1,1 bombaž
za strojno pletenje ln vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica itev. 4.
Inserirajte v »» Slovencu"!
Boje za tekstilno bojadisanje
i cijeli pribor nabavlja knjižara
D. GARAMSEGI
Novivrbas.
Tražite cijenovnik. Boje za Relief i za ručno malarije na žtofu k tomu sve perle i flitere za plastiku.	8115
RESTAVRACIJA
pri elektrarni Fala zelo ugodno naprodaj!
Enonadstropna hiša, 12 krasnih sob, lokal za trgovino z mešanim blagom z vso opremo, 3 lepi lokali za gostilno, lokal za mesarijo. — Prvovrsten promet. — Pojasnila da: TOMAŽ ŠTIBLER, Fala.
MLEKARNA
se odda s 1. januarjem 1927 v najem. Kavcije zmožni interesenti naj pošljejo ponudbe najkasneje do 10. decembra t. 1. na upravo <• Slovenca® pod šifro »Mlekarna št. 8112».
Toporišia za sekire, držala za lopate
iz mladega iesenovega lesa po dani meri izdeluje po najugodnejših cenah tvrdka
MATIJA RAJH I SIN
parna loga, tovarna za parjenje In vpoglbanje lesa
v Novem Sadu,Bačka
Tvrdka
M. ŠTELE & I. PIELICK
Ljubljana, Šolski drevored - (Semenišče)
priporoča
bogato zalogo vedno svežega Južnega in tfORiaiega sadja ter daS. prldetkotf.
Tvrdka dobavlja špecijelno llmonu in p«« maranta vedno direktno od produceuta, ter zamore vsled tega postreči cenj. odjemalcem vedno z garantirano najlepšim blagom po brezkonkurenčnih cenah. V dolgoletnem poslovanju posrečilo se je tvrdki stopiti v trgovske slike z samo prvovrstnimi izbranimi inozemskimi dobavitelji ter eksportnimi tvrdkami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le prvovrstno blago, ter more ista zagotoviti cenj. odjemalcem najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo. — Izvršujejo se naročila tudi za vsgo ske množine, ter se za ista računajo izjemno nizke cene.
Blagovolite se prepričati! Zahtevajte cenike!
Oglas.
Za namestitev
Držav, veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani
se vzame v zakup zgradba, ločena od drugih bivališč, obstoječa iz vsaj 5 sob s pritiklinami, ki bi odgovarjala vsem potrebam označenega zavoda, in to na leto dni ter s pogojem, da se dogovorjeni najem more avtomatski podaljšati, ako se isti ne odpove v dobi treh mesecev pred potekom dogovorjenega roka.
Ponudbe naj se vpošljejo pismeno v zapečatenem zavoju, kakor zahtevajo to odredbe zakona o drž. računovodstvu, na velikega župana Ljubljanske oblasti, veterinarski relerat v Ljubljani, Bleiweisova cesta, vladna palača.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1926.
Za velikega župana Ljubljanske oblasti: KREMENŠEK s. r.
Najvišje temperafure veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od <ij5
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek, d)ne 25. novembra: V nižinah najprej mirno in oblačno jesensko vreme; v višinah precej jasno. Pozneje bo oblačnost pojemala, a temperatura n araščala. Povpr. barom, višji ko včeraj za mm 3.2.
M
TRIBUNA" F.B.E. ZNIŽALA CENE
TVfffl l*"T Mamice, ne zamudite ugodne priliko, da si ogledate veliko "" _	v	- izbiro vsakovrstnih otroških vozičkoT, igralnih vozičkov, stolie,
holon'arjev, malih dvokoles in trieikljev, šivalnih strojev in dvokoles. Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Kolesa se shranjejo tudi preko zimei
JRIBUHfl" F. B L., tovarna duoholBs In otrobih vczIChob Ljubljana, Harlossca c. » — Cenim trumo. Prodaja na obroba!
Denarne naložbe posreduje vestno In varno.
posojilo oshrbf, posestvo prodalo m huputc. trgovske tnlor-
močile flfl'e: Dr. IVAN ČERNE, RospodarsVa pisarna, Miklošičeva cesta 6
FRANCAISE donne le-Cons. Metbode facile et rapide. - Sous Franpaise au journal.	8109
Kot SOSTANOVALEC
se sprejme gospod. Domača hrana na razpolago, — Ilirska ulica 19/11.
Pekovski VAJENEC
se sprejme. — Hrana in stanovanje v hiši. Franc Tepina, pekov, mojster, StražiSče pri Kranju.
Oskrbnik
se iSče za večje posestvo poljedelstvo in vinograd, z elektr. obratovanjem in s traktorjem. Ponudbe z navedbo zahteve plače in dokazili o dosedanjem službovanju je poslati na naslov: Oskrbništvo ve-leposestva Belikamen — p. Grosuplje.
Gospodinje!
Služkinje, kuharice, sobarice, služkinje za vse, pestunje in postrežnice Vam preskrbi »Poselska zveza« v Ljubljani, Stari trg št. 2/1. - Obrnite se pism. ali osebno nanjo.
Gospodična
izurjena teoretiški in praktično v vseh bolniških poslih kakor tudi v odgoji otrok, z zelo dobrimi spričevali, išče primernega mesta. - Naslov v upr. lista pod St. 7924.
PRAZNA SOBA
se odda s 1. decembrom. — Ponudbe upravi lista pod: »Soliden«, 8099
Zastopnike
za prodajo patent, novosti iščemo za vse kraje. Zelo ceni predmeti! Velikanski promet. Najvišji zaslužek! - Ponudbe na EDO PLANKO, Zagreb, Gajcva ulica 47.
Sprejme se starejša plačilna
NATAKARICA
Naslov v upravi: št. 8127
Tovarna stolov išče za izdelavo mehaničnih stolov enega ali dva
dobra delavca,
ki sta popolnoma vešča v sestavljanju teh stolov, kakor tudi vajena delati na strojih. - Vpraša se v upravi pod St. 8120.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 24. novembra 1926. Višina barometra 308-8 m
Opazovanja		Barometer	Toplota t C'	Kel. vlage v %	Veter In brzina v m	Oblačnost' 0—10	Vrsta padavin		trn 57 . 11	a ex	
krni	1 *as						ob opazovanlu	vmnf»71'			
	7	767-2	8-0	95	mirno	10	megla, dež	7-0			
Liubliana (dvorec)	8	767-2	9-0	88	NNW 0-5	10	megla, dež				
	14	766-3	10-4	88	W 0-5	10					
	21	766-3	9-8	90	mirno	10	dež		11-5	9-2	
Maribor		760-8	7-0	95	NW 3	10		4-0	17	5	
Zagreb		767-3	11-0	94	SE 1-5	10		1-0	18	11	
Belgrad	8	765-7	15-0	58	mimo	5			23	14	
Sara|evo		766-5	12-0	67	E 3	0			22	11	
Skop!|e		770-8	4-0	91	mirno	10	megla		13	2	
Dubrovnik		765-6	18-0	80	S 5	5			20	10	
Split		7645	18-0	86	SE !5	1	morje burno	01	19	18	
Praga	7	767-5	o-o		S 1-5	10	mogla	1-0	10	0	
Cnho se išče v šent-\JUSJC1 peterskem okr. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »99«.
STANOVANJE
2—4 sob in kuhinje iSče mirna stranka brez otrok takoj ali pa s 1. decembrom. Plača tudi naprej. Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanje« 8114.
T. RABIČ
Ljubljana %/)
Amerikanska registrirna
BLAGAJNA
popolnoma npva, velika, najnovejši sistem — z električnim pogonom, se proda. HOTEL MiKLIč, Ljubljana.	7994
Lepe orehe
nudi po ugodni ceni
tvrdka I. KNEZ LJUBLJANA, Gosposvetska cesta St. 3.
Modna trgovina
Anion Paš
MARIBOR
Slovenska ulica Stev. 4.
Potrebščine za krojače in šivilje. Strogo solid. cene.
Priporočam se za razna
slikarska dela
Izdelujem umetniške oljnate slike na platno ter na zid (fresko), sprejemam tudi ljudske odre, križeva pota in sploh vsa r kvena dela, renovira-nje slik, prenavljanje oltarjev itd. Cene zmerne!
FRANJO MRČUN,
umet. slikar, BiSče pri Domžalah.
Ore e in lil
kupite najceneje pri
SEVER & Komp.
UUBUANA
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro *in solidno izvršene po najnižjih cenah pri L Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Pe-tra cesta 30.	4845
Stavbno podjetje
ACCETT0 & drugovl
dražba a o.X Maribor, Fran6i9kan. nI.
RADIO-APARAT
za sprejem na poljubna število slušalic in zvo£. nik, komplet, novo, radi odpotovanja ceno naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod: »Ceno« 8077,
AUTOMOBILE
vsakovrstne, in motorni kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najcenejei FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22.	6432
Mori pristni, namizni. IVICU za potice, nudi po Din 22.50 kg vclečebe-lar A Maček, Vrhnika,
Prodaja tudi na obroke.
V materijalu In izdelavi nepreKOSlJlVl šivalni stroji
..KOHLER"
dobivajo se po brezkonkurenčnih cenah edino le z tO letn. lomstvom pri tvrdki
IV. AUERHAMMER
Llubljono. Kolodvorsko ulica St. s
katere ima ta tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače In čevljarje na zalogi.
25.
jcilr
dobite primerna darila
odraslim in malini
v bogati izberi in po najnižjih cenah pri staroznani, domači tvrdki
F. M. SCHMIDT, Ljubljana
Pred Škofijo it. 2
O
EPOHALNA NOVOSTI
.FURMOTO"
Angleški proizvodi Iz Avstralije.
.SOtlTAIHE"
Prodam
hrastovo, črno politirano
JEDILNICO in iz kuhane bukovine
SPALNICO zaradi selitve. Oboje je še komaj 2 leti staro in zelo dobro ohranjeno, — Interesenti naj pošljejo svoja pisma na upravo pod »Hrastovo St. 8121«.
Proda se po ugodni ceni
malo posestvo
z orala zemlje, hiša s 3 sobami in primernim gospod, poslopjem, v bližini Maribora. - Ponudbe na Ivan SAGAJ, Zrkov-ska c. 64, pošta Maribor.
V lepem kraju, poleg cerkve, pošte in postaje je po nizki ceni naprodaj -vsled družinskih razmer,
enonadstr. hiša
s trgovino in lepim, velikim vrtom za zelenjavo. Hiša jc tudi primerna za mesarja ali peka. - Naslov v upravi Stev. 8011.
čudež na polju znanosti, plod mnogoletnih raziskavanj. Kdor poiikusi, ta se uveri o neprecenljivosti teh proizvodov.
„FURMOTO"
čisti in na novo pobtira opravo, klavir, nsnjeno garnituro, vse dele automobila, steklo, srebro, marmor, celuloid in sploh vse emajlirane in politirano predmete, katerim daje iz*anreden sijaj; a kar Je glavno, s „Furmoto" čiščeni predmeti no zamorejo dobiti nobenega madeža. Po uporabi „Furmota" se pojavi na predmetih čvrsta suha kožica, katera čuva stvar pred madeži in mokroto.
„ SOLITAIRE"
daje čevljem, sploh obutvi iz usnja vseh vrst in barv krasen. Izvan-reden blesk, jih š-Mti pred prahom in mokroto. Obutev čiščena s „Solitaire" ne pušča na usnju nikake navlake, kakor razne drugo kreme. Ne mnže nogavic in obleke. „Solttaire" je najcenejše čistilo, ker se uporablja za vse vrste čevljev in usnja, ter traja njegov uč nek več dni. Ena steklenica „ Solitaire" nadomesti 4 ali 5 drugih krem.
Vsi ti poizvodi so brez barve, brdz masti, bres olja.
The Furmoto Chemikal Co. Ltd. London — Sydney Zastopstvo: M. Oregovfč A. Ko., Ljubljana
E^a
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena sestra ozir. sestrična, gospodična
Vanda Re!tz
v sredo, dne 24, novembra 1926 ob tri četrt na 8 zjutraj, prevf-dena s tolažili svete vere, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek dne 26. novembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica 10, na pokopališč« pri Sv. Križu. — Maša zadušnlca se bo brala v stolni cerkvi sv. Nikolaja v soboto, dne 27. novembra t. 1. ob 7 zjutraj, V Ljubljani, dne 24. novembra 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
>'l j
testni pogrebni zavod v Ljubljani.

Za Jugoslovansko tiskamo v Llublianl: Karol Če&-
adajateli: dr. Fr. Kulovec.
.Uradniki Franc Ter»e<l«».