. štev.
V Ljubljani, v t . ara 180.
Letnik VII.
tnaeratl ee sprejemajo in volji
trniooca vrst«:
9 kr., č« a« tlaka lkrat,
iv	9
II I, ti II * II
ii ii ii ii 3 n
Pri večkratnem tiskanji «ena primerno Knianjš».
R ok o pl li
«e ne vračajo, nefranliovan»
pisina ae ne sprejemajo. N iročnino prejema opravništvo (aainMiistraeija) in ekspediciin na Dunajski cesti it. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti	prejemar velja :
Za ceio ieto	, , 10 gi. — kr.
»a pojeta	. . 6 „ - „
ta četrt let»	. . ■> so „
V administraciji »eiia:
Za ceio ieto . , 8 gi. 40 kr 4 » 20 »
r.a poi ieta za i'eti-t ieta
10
P □ I i tičBE list za slovenski iirol
V Ljubljani na dom pošiljan A ^¡mÊ^-I. _ velja 60 kr. več na ieto.	••'^v'SE
'J Vredništvo je v Medijatovi hiši ,	'
štev 16.	''•;■'■., "
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonnte.
Preobrat na Angleškem.
Po vseh judovskih list h je veliko jadiko-vanje, kajti Disraeli-Beaconsfield, načelnik angleške vlade in velik prijatelj vseh Turkov in judov, bo moral odstopiti, ker njegova stranka zgubiva pri volitvah Bedež za sedežem, Glad-stouova stranka pa pridobiva nepričakovane zmage, in skoraj za gotovo 8e že trdi, da bo „Wigh"-stranka imela večino, potem pa mora sedanje „Tory" - ministerstvo takoj odstopiti. Gladstone, prijatelja vsih zatiranih narodov, so nam naši „liberalci", reete judovski listi slikali kot starega norca, in prerokovali njegov gotov propad, zdaj se pa vidi, da ima , stari norec" več tal na Angleškem, nego „veliki državnik" Disraili.
Zmaga Gladstonove stranke ima velik pomen za evropsko politiko, vse dosedanje kombinacije postale so ničeve, in obrnila 8e je stvar tudi tukaj na korist Slovanom. Zato je pa tudi v Petrogradu in Rusiji sploh veselje nad temi volitvami splošno. Gladstone in njegovi pristaši niso namreč nikakoršni prijatelji Turčije, in so Disraelija hudo napadli, da se je toliko potegoval zagnjilo, barbarično osmansko državo ; oni privoščijo Jugoslovanom svobodo in samostojnost, kakor so jo pr.voščili tudi drugim zatiranim narodom. Čeravne noben Anglež ni odkrit prijatelj Rusije, vendai so angleški Wighi toliko pravični, da ne za govarjajo turškega uaBilstva, in opominjamo le, kako gorko se je Gladstone potegoval za Bolgare in Srbe, tako da so mu Srbi zahvalno
pismo poslali. VVighi se ne bodo vtikali v kontinentalne zadeve, ne bodo provocirali vojske z Rusijo, ne bodo branili Carigrada in ne bodo sklepali zveze z Nemčijo. V Berlinu bo kar poparjeni, ker bo za gotovo računali, da bo zmagal Disraeli, in za ta slučaj so že kovali zvezo Angležev, Nemcev, Avstrijancev in Ruuiuncev zoper Rusijo in Francijo. Angleške volitve pa bo Bismarku ves račuu zmedle, in moral bo [misliti na drugo kombinacije in spletke. Na enkrat so postali v Berlinu zopet Rusom prijazni, ker vidijo, da je ta zveza še najbolj varna in gotova. Z vojsko zoper Ruse pa ne bo nič , ker Angleži zdaj ne bodo pomagali.
Za Avstrijo pa imajo te volitve ta slabi nasledek, da bodo Lahi še bolj predrzni postali, ker Gladstone tudi z njimi simpatizira. Mogoče je pa tudi, da sc Anglija in Rusija popolnem pora2umete, in potem bi se dala Nemčija popolnem izolirati, kajti tudi Avstrija nema nobenega uzroka, Prusijo braniti in podpirati, bolje je, da se pridruži angleško-rusko-fra-icoski zvezi, ktera bo potem močna dovolj, da prusko ošabnost v strahu obdrži, in s tem bi bil evropski mir najbolje zagotovljen. Doseči pa bo tudi mogoče porazumljenje zaradi Turčije: Bolgari Be bodo popolnem osvobodili in zedinili, Grkom se bodo dale grške pokrajine, Turki bodo potisnjeni v Azijo in osta oejo pod nadzorstvom Evrope, v srednji Aziji na se potegne črta med rusko in angleško oblastjo. Gladstone je bil od nekdaj za to, da se doseže mirno porazumljenje z Rusija, in
zato bo ga Toryevci zmerjali, da je prijatelj Rusije. S tem ga pa vendar niso mogli ob zaupanje spraviti, kakor volitve kažejo, kajti Angležem samim preseda klativitežtvo Disra-elijevo, da Be zdaj meša v rusko-turško vojsko, potem spet napade Culu-Kafre, potem Afgance, ker to je stalo veliko denarja , pa ni imelo vidnega vepelia, ampak le oskrunilo aDgleško ime, ker bo se Angleži s tem pokazali v svitu zatiralcev svobode in napredka. Res je, da je Gladstone zabavljal čez Avstrijo, pa on ni sovražnik avstrijskih narodov, ampak le one judovske klike na Dunaji, ki je očitno zagovarjala turško trinožtvo, ki ne privošči nobenemu narodu svobode, ampak hoče vse le s surovo silo potlačiti in izmolzti. Gladstonova stranka je zoperna „liberalcem", ki so ravno nasprotniki Gladstonovih idej, kar se vidi iz njih Btrastne pisave zoper njega. Angleški Wighi ali liberalci so prava narodno-krščanska stranka na Angleškem, zato se smemo njihovih zmag veseliti, ker s temi so hudo zadeti vsi sovražniki svobode v Evropi, vsi judovhki bankirji, vsi prijatelji Turčije, vsi zatiralci narodov, vsi despoti, ki stavijo moč nad pravico, vsi Bebičueži brez idealov.
Preganjanje katoliške cerkve na Francoskem.
Komaj si je Bismark s svojim „kultur-kampfom ' prste opekel, ter skuša celo stvar z lepo poravnati, ker vidi, da nič ne opravi zoper skalo sv. Petra, že so ga začeli poane-
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
V. Na polzki poti.
(Dalje.)
V to Kleparjevo hišo jo zašel Petelinov Janez. Predno je stopil čez prag, je bila mati že skrbno izprašala, kaj jc iu kaj bo ž njega. Kar je zvedela, jej jo bilo po volji, kajti če bi tudi na tej poti, na kteri je zdaj', 110 dosegel za ktero njenih hčer spodobnega stanu, saj jc edini sin zelo premožnega kmeta, in to je včasih bolje ko najboljša negotova služba. To jc kmalu dopovedala tadi blagim in njež-nim svojim hčerkam in jim vrh tega šo to vcepila, da, če so bo Janez poprijel ktere koli, mu oni dve ue smete biti na poti, ker bi sc nazadnje utegnilo pripetiti, da bi Janezu nobena ne bila všeč, ako bi sc mu vse tri silile. Matcrni pametni razlogi so tu obveljali, ker so bile hčerke predobro odgojene, da ue bi bile vedele , da jc bolje, čo dobrega ženina dobi vsaj ena, kakor pa, čc ga ue dobi nobena. Dale so si celo med seboj besedo, da si bode skonca vsaka prizadevala, pridobiti si ga, da pa, ko sc k eni nagne, bote drugi dvo odnehali. Ta sklep družine se je dal na znanje tudi gospodu iu očetu Kleparju, da sc bo tudi
on vedel ravnati po njem. Kaj bi gospod Klepar ne bil obljubil! Saj je bil po 2ijletnem boji s svojo soprogo in njenim rodom že tako omehčau, da ugovora kar več zmožen ni bil.
Janez o vseh teli notranjih diplomatičnih dogovorih v tej rodoviui pač ui imel najmanjšega duha, a vendar jo imel tudi svoj načrt, ker toliko bister je že bil, da z zavezanimi očmi ga ni bilo lahko kam peljati, šo manj bi bil pa skočil v kaj, kar mu ni bilo popolnem svitlo. V hišo Kleparjevo se ni spustil kar slepo brez premislika, marveč je imel pri tem, kakor Kleparjevi, tudi svoje namene. Z gospodičnami sc jo bil že seznanil nekdaj zunaj mesta, ko je z bratom naletel mi - nje. Zdelo so se mu vse tri prav zale, okrogle živalice in ker so pokazale, da znajo tudi živahno žvrgoleti, si je mislil, da bi bila njih družba sem ter tje prijetna, vzlasti takrat, kadar jc njegova tovaršija na drugih potih. Saj sc jo bil že mnogo pečal z ženstvom, takim in takim, iu če so Kleparjevi mislili, da sc bo kmalu vjel, pač niso vedeli, kak lisjak da jc.
So ve, da mi ne bomo hodili za njim k tej družiui ter na uho vlekli njegove pogovore z gospodom, gospo in gospodičmimi. Dosti čo povemo, da jc bilo Jaucza pogosto videti v
hiši in tudi zunaj nje na sprehodih in drugih krajih, pa zmiraj le pod očmi bistre matere, ktera jc vse dogodbe opazovala in po tem ! nauke dajala hčerkam. Skonca je šlo še nekoliko po njeni volji, zapazila je namreč, da mu najstarejša leze do srca, in ob njenem godu jej je prinesel lepo vezilo. A že drugi dan sto dobili obe drugi enaka darila in tako mati in Amalija — najstarejša — niste zopet uič vedeli, pri čem da ste; sestri Roza in Milka ste sc pa v pest smijali. Z eno besedo: čez tri mescceje bilo še vse pri starem in mati je "svoje hčere silno ozmerjala, češ, da so tako nevkretne in nevedne, kakor njih oče; ako bi bila ona — mati — mlada, bi bila žc davno imela ga v zanjkah, morda bi bila zdaj že poroka. Ilčcre so sc temu vprlo in tako jc bila tisti večer v hiši taka domača veselica, da si jc gospod Klepar, ki je žc v postelji bil, odejo čez ušesa potegnil, česar jo bil pa žc navajen, ker to ni bilo prvikrat. Vendar prehudo streljanje tudi starega vojaka straši.
Vendar ui bilo vse tako, kakor jc gospa mama Klcparjcva mislila, da jc. Čc sc dva lovita, sc 110 more staviti na to, kdo bo vjet, iti tako se jc bila tudi najmlajša hči vjela na Janeza, ker njeno srce šc ui bilo tako prc-
mati francoski mogočniki, ki so »e pod kriBko , republike, Bvobode in napredka" polastili go-spodstva, v resnici pa ne poznajo svobode, ker hočejo jezuite pregnati kar z nasilstvom, ker po postavi za to nemajo nobenega uzroka; njim ni za napredek , ampak za vničenje krščanstva, brez kterega noben napredek mogoč ni, in brez kterega mora vsak narod prej ali slej propasti; komu se ima Evropa zahvaliti, da je prekosila druge dele sveta, ter da jih vlada, če ne krščanstvu, ktero v samozataje vanji dela značaje krepke, jim vtrjuje mora-lično moč, jih vodi od strasti in telesnih poželenj k višim nazorom, ki požlahtni in po-blaži človeška srca, ljudi uči, kako živeti v vseh razmerah življenja, jih odvrača od zločinov ter napeljuje k dobremu.
Pač satan je moral take ljudi premotiti, ki mislijo in pravijo, da katoliška cerkev ljudi neumne in hudobne dela; saj se vendar vsak sam lahko prepriča, da duhovniki iz prižnice nič slabega ne uče, in s tem, da razkladajo zapovedi božje, vendar ne delajo ljudi neumnih, ampak modre; vsak lahko sam vidi, da tisti, ki v resnici žive po naukih katoliške cerkve, so dobri, prijazni, postrežljivi, pohlevni, marljivi, zmerni, sočutni, sramožljivi, mirni, pokorni ljudje. Ali ni potem katoliška cerkev dobrotnica ljudem ? Le poglejmo pri nas Slovencih, posebno pri volitvah: vsakemu se že na obrazu bere, koga bo volil; poglej, oni po hlevni, pobožni mož v kmečki suknji in s tistim smehljajočim obrazom bo volil naše; eni naštuljeni človek z visoko pinjo in rokovicami, z ošabnim, grdim pogledom, ki nemara ne za cerkev, ne za Boga, vidiš, ta bo pa nemčurje volil. Če so pa pri nas ravno verni katoliki pošteni narodnjaki; potem ne moremo reči, da katoliška cerkev ljudstvo kvari, ali slabo pod učuje. Jezuiti in drugi mnihi na Francoskem nimajo nič druzih naukov, kakor naši duhovniki, kar se je o jezuitski morali po vmazamb romanih pisalo, je gola, hudobna izmišljija. Če pa uče jezuiti po šolah iu v cerkvi le katoliško vero in katoliške nazore, čemu jih potem izganjati? Se ve da ljudje, ki zdaj Francijo vladajo, so nepristopni takim dokazom, ker so satanovi agenti, kakor prostomavtarji in bogati judje sploh, njih zal
nji cilj je vničenje katoliške c.rkve, naj bo če po tej ali drugi poti.
Pa francoska dežela se bo še kesala, ako dovoli, da Be ta sklep francoske brezbožne vlade izpelje. Zdaj bo Francoze šole malo stale, ker so mnihi podučevali skoraj zastonj; bodo že videli, kaj bo potem, ko bodo morali plačevati cel legijon profesorjev in učiteljev 1 V brezverskih šolah pa se bo še mladina vsa pokvarila in razdivjala, kakor to vsak sam lahko vidi v deželah, kier je duhovski vpliv popolnoma odstranjen. Tako slabo izgojen zarod ne bo mislil na k»j druzega, ko na pre-kucije.
čedalje bolj Be bo pogrešala moralična zaslomba vere, značaji postali bodo vedno bolj redki, množili pa se bodo samomori, hudodelstva, sleparije in izdajstva, če hoče Francoska to grenko preskušnjo prestati, iu pokvariti eno celo generacijo, da Be prepriča, je li krščanstvo res potrebno ali ne, —naj jej bode; pa mi jo milujemo že naprej, mi želimo, da bi kmalo prišla do spoznanja resnice , ter da bi otresla raz sebe sedanjo judovsko, brezbožno, prostomavtarsko vlado.
Politični pregled.
Avstrijske deiele-
V Ljubljani 7. aprila. Časniki liberalcev ne nehajo napadati sedanjo vlado, da Slovane podpira in Nemce zatira. Ktera krivica se je neki Nemcem do zdaj zgodila? Nasprotno imamo pač mi dosti uzroka, se pritožiti, da Be stare krivice pri naB ne odpravijo. Slovensko uradovanje seše vedno ni ukazalo, da niti v obeh jezik h pri nas nečejo uradovati, ampak samo v nemškem. Ko bi uradniki deželne sodnije s takim veseljem se začeli slovenščine učiti, kakor so z veseljem šli zoper nas volit in mnenje pravega meščan stva potlačit, potem bi mi zamogli že bolj zadovoljni biti.
Na Tirolskem v Briksenu je bil te dni slovesno introniziran novi škof Le is s. Mesto je bilo lepo okinčano. Vdeležil Be je svečanosti tuli ministerski predsednik grof Taaff°, ker 6ta bila z Leissom prijatelja, ko je bil prvi še cesarski namestnik na Tirolskem
Konservativni deželni poslanci se svečanosti niso vdeležili, ker jim je bil novi škof prejšnje čase političen nasprotnik, ter je hotel napraviti neko posredujočo stranko.
Poljaki stavljajo tudi svoje terjatve do mini8teratva, in sicer hočejo imeti : da bi se pri železnicah v Galiciji vpeljal poljski uradni jezik, da bi se pri viših uradnijah dunajskih več oziralo na Poljake, da bi se uravnale struge galiških rek, in še več tacega. Samo po sebi se razume, da bodo c-entralisti vsem tem predlogom nasprotovali.
Vnanje države. Volitve na Angleškem so po večini že dovršene, in sicer ima „Wigh" stranka odločno večino, kakor smo že povedali. Ker se odstop Disraelijev zabraniti ne da, iščejo judovski listi tolažbe v tem, da ne bo Gladstone, njih zakleti sovražnik, prevzel vlade, češ, da je nemogoč, ampak da se bo krmilo izročilo drugim možem njegove Btranke. To trditi je tem lože, ker je Gladstone sam rekel, da ne mara več minister biti, vkljub temu pa ostane vendar duševni vodja narodne stranke.
Turčija seje vdala, in bo Črnlgort
odstopila tiste pokrajine, ktere je vsled posredovanja Italije obljubila dati namesto Guzioja. Tako se je v tem kotu nebo zvedrilo, če se Turki spet ne premislijo.
It uNij i bojda vendar preti vojska b Kitajci. Najnovejša poročila pravijo, da stoji že 50.000 dobro oboroženih Kitajcev na meji in da Kaufmann s svojimi 25.000 Rusi ne bo mogel vbraniti jim prestopa na ruskp. tla. To bode pa najbrže le časnikarska raca. Kako malo Be Rusi Kitajcev bojč, priča to, kar piše neki dopisnik iz Petrograda, da se tam o tej vojski še nihče ne pogovarja, da se niti ne zmrdajo za to malenkost. Vsa pozornost Rusov je zdaj obrnjena na generala Melikova, kako bo ta nihiliBtično zalego zatrl. Vsa ruska družba mu bo hvaležna, ča se mu to posreči. Zdaj stikajo pridno po n hilističnih brlogih. Tudi za potovanje rumunskega ministra Bratiana v Berlin in Beč se Rosi malo zmenijo, in če hoče rumunski knez postati kralj, to jim je tudi vse jedno.
Nemčija se približuje zopet Rusiji, ker jej je zveza z Angleži VBled sedanjih volitev
pečeno, kakor srce
njenih sester. Kmalu je svoje pivce, kteri so še zmiraj prežvekali to, zapazil Janez, da je gospica bolj zmešana v.'kar jim je Janez tam pustil. Drobne novice
pogovoru ž njim, in ko je šel nekega dne z rodovino z mesta na sprehod in so se pozno domu vrnili ob dežji, jo je sprejel pod svoj
z mesta je pa Juri po poti znal tako spitati, da so bile prav debele, včasih še predebele, ko je domu prinesel jih. Če mu je kteri iz-
dežnik in takrat je zvedel njeno skrivnost; med gostov krohotal se,je rekel: „pa pojdite
gospica se je prestrašila, komu jo je izdala, iu prosila ga, naj se proti nji pred drugimi le mrzlo obnaša, kakor prej, ker drugače jej ne bo doma več prestati pred sestrama, če prav bi bilo to materi morda všeč. No, Janez je to obljubil tem rajše, ker jo sam zapazil, da mu pri tem gorkeje prihaja, kakor se je nadjal.
Lahko bi zdaj zasledovali Janeza in Milko, če bi bil naš namen nadrobneje popisovati, kako sc je ta ljubezen razvijala in kako je Janez nazadnje vendar tako vnel sc za Milko, da svojega plamena ni mogel več skrivati. Če bi že tega ne bili zapazili domači, zapazili so drugi, ki so videli Janeza večkrat z najmlajšo Kleparjevo tu in tam , kjer se navadno ljudje ne zbirajo, da bi drug drugemu po petah hodili.
Kar ve eden, zve kmalu jih več, in ko je znano po mestu, gre daljo in tako je prišla govorica o Janezovem znanstvu z gosposko „frajlo" tudi v Brežko vas; prinesla jo je tje potovka, pa tudi brljavi Juri, ki je rad hodil po novice v mesto, da je z njimi pital
prašat Petelinovega Janeza, čo ni res." To je obveljalo, ker prašat ni šel nobeden.
Juri je toraj v nedeljo popoldne vstopil se pred svoje goste in jih ogovoril:
„Veste kaj novega z mesta? Petelinov Janez je zdaj velik gospod in sc bo oženil." „Ktera ga bo pa vzela?" — prašajo vsi. „Mlada gosposka, oblečena kakor grofnja" — odgovori Juri.
„Bo pa gotovo veliko priženil?" — po-prašujejo nekteri.
„Toliko že, kolikor je posestvo njegovega očeta vredno" — pravi Juri in nadaljuje: „Njen oče jc eden največih v mestu in taka gospoda ima denarja kakor čepinj, tisučaki so jim kakor nam groši. Boto videli, da bo z Janeza še velik gospod in naša vas so bo lahko ponašala ž njim."
Ta večer ni bilo druzega govorjenja pri Jurji, ko o Janezovi ženitvi, in Miha je celo stavil dva bokala medenega žganja, da so bo Janez pripeljal v vas še v kočiji bolj svetli, kakor so gospoda župnika čevlji.
Nekoliko drugače so jc glasilo poročilo potovke Mete. Ta jo že več let hodila v mesto in poznala marsikaj ljudi tam. Med temi je bila tudi stara Jera, ki sc je pečala s tem, da je ženskim poslom iskala služeb, zbirljivim gospem pa dekel, hišnih, kuharic itd. Pri tej Jeri je Meta navadno puščala svoj koš in druge reči, ktere jc prinesla ali imela odnesti. Nekega dne je bila ravno pri nji, kar pride v ozko sobico gospa in jej naroči, da ¡bi jej preskrbela kako krščenco, če za ktero dobro ve. Jera jej to obljubi, ko pa gospa odide, zagodrnja Jera:
„Ta bo pa že kmalu vse prebrala, kolikor jih je v mestu. Skoro nobena no ostane pri nji mesec dni."
„Mora pač sitna biti?"
„Kaj pa! Saj ona in njene tri hčere ne vedo druzega počoti, ko posla zmerjati. Čc bi bil gospod za kaj, bi bilo v hiši že drugače."
„Kaj je pa gospod?"
„Ej, tako nekaj ccsarskoga jo, Klepar so p;še. Pa glej no, Meta, ravno prav, sem ti že zadnjič mislila povedati. Saj poznaš Petelinovega Janeza z vašo vasi?"
„I, kaj bi ga ne! Saj sc še pomnim, ko je v sami srajci pred hišo letal."
„Ali vedo doma, da v Kleparjevo hišo zahaja in da ima z najmlajšo hčorjo te sitne
po vodi splavala. O izmišljenem strahu „pan-slavizmu" je zopet vBe tiho, dokaz, da Nemci to pošast le tačas našemijo in na ogled postavijo, kedar se jim čas za to ugoden zdi. Zdaj kažejo Rusom zopet prijazne obrase. Car Aleksander se bo pač preslepiti dal , ruski narod pa že vd, koliko je to prusko prijateljstvo vredno.
Na Francoskem raste nezadovoljnost duhov. Katoliški krogi so silno razburjeni vsled znanih ukazov zoper jezuite. Odločno izrekajo vsi katoliški listi solidarnost z jezuiti in da Be čutijo vsi katoličani francoski zadete po tem udarcu. Opozicija tako narašča, da bo vlada morala odjenjati, ali pa še morda od stopiti.
Izvirni dopisi.
Iz lijubljame 6. aprila. (Volitev II. razreda.)
Ob fl I. uri.
Kakor lepega pomladnega dne čebele iz panja, vreli bo penzijoniBti iz volilne sobe in uaši narodni volilci bo jih smešili rekoč: „Kaj, ko bi še ljudi iz revne hiše prignali na volišče, saj ti bo tudi penzijonisti." Zopet drug je rekel: „Saj bi se norcem v norišnici tudi lahko dala volilna pravica, ti bi gotovo nem-čurje volili po njih pameti Boditi. „Drug narodnjak je pristavil: „Če gospodar svojemu sinu hišo čez da, potem nema stari nič več besede; tukaj pa stari in mladi oba voilita!1 Tako Be je izjavljala neprenehoma nevolja narodnih volilcev. Veseli pa človeka videti, kako izbujeni, kako zavedno narodni so naši neodvisni meščani, in reči Be sme, da je narodna misel prešinila že vse poštene, neodvisne meščane, tedaj se je naša stranka po pravici nazvala na plakatih „meščansko" štranko. Volitev v tretjem razredu je pokazala, kako malo odpadnikov je med rokodelci; komaj 48 glasov bo vkup zbobnali in med temi je še mnogo uradnikov hranilnice in drugih privatnih zavodov, ki so v nemškutarskih rokah. Danes pri volitvi druzega razreda je velika gnječa, vdele-
gospč, ki je bila ravno tu , že precej veliko znanstvo?"
„Nič no vedo, saj še ne prašajo ne po njem. Najbolj veseli bi bili, če bi ga več domu ne bilo. Je žc ves narobe, nima nobeno vere več."
„No potlej je pa prav. Saj se je tudi meni zdelo, da ne more veliko prida biti, če v to hišo hodi. Naj bo karkoli, kaj je nama to mar!"
To je zvedela Meta in premišljevala po poti, bi li Petelinovi materi povedala kaj ali nič. Sklenila je zadnje in sklepa držala so do druzega dne. Ko je pa zvedela, kaj je brljavi Juri raznesel po vasi, jo prime jeza, da gre k Petelinu in pove materi, kar jo v mestu zvedela, namreč, da ima Janez znanstvo s „frajlo" malo vredne rodovinc, pri kteri kr-ščence druga drugi kljuko podajajo in ki ima vso svoje premoženje menda v gosposkih cunjah. Mater Polono je ta novica hudo osupnila, kajti čeravno tudi njej Janez ni bil več k srcu priraščen, je bil vendar še kri njene krvi; zato je prosila Meto, naj tega nikar po vasi ne raztrosi, sama pa sklenila podati se v mesto, da bi z Janezom govorila. Tudi očetu tega ni treba vedeti, da ue bo še bolj hut na Janeza, kakor je po vsem, kar o njem sliši.
(Dalje prih.)
žitev tedaj obilna. Izid nam je v tem trenotkn še neznan.
Ob fl?1/, url.
Število ljudstva, radovednega na izid, se vedno množi, slednjič je že VBe natlačeno v veži mestne hiše, policaji morajo ljudi stran pehati, da volilcem proBtor delajo. Vsak novi prišlec praša: „Kako stoji?" Obligaten odgovor je: „Nič se ne vč, stvar je na vagi." Ob 3/«12 pride g. Drenik z veselim obrazom po stopnicah doli, in pravi, da smo za 20 glasov naprej, pa nihče neče prav verjeti. Upanje v zmago nam še bolj upada, ko vidimo prihajati uradnike kranjske hranilnice, o kterih ne dvomimo , da bodo nemški volili; prišlo je tudi še nekaj penzijonistov. Ko ura dvanajBt odbije, pride iz volilne sobe g, Hribar, ter pravi, da mu je g. dr. Vošojak zagotovil, da imamo večino in sicer kakih 10 glasov. Občinstvo, to slišati, je začelo „živio!" klicati. Kakor blisk gre vesela novica po mestu, pa veselje naše je še zmirom le kaljeno po grenkem dvomu, da so se morda gospodje vendar le zmotili, ker so se ve da glasove po obrazih šteli, listov pa niso videli. Mogoče je pa tudi, da je naša večina še veča, ker so marsikoga za nemškutarja šteli, ki je narodno volil; kdo bo tudi med GOO volilci vse tako natanko poznal! Ob treh bomo že zvedeli, pri čem da smo.
Ob »'/, url.
Propadli smol Možje, ki so dopoldne glasove šteli po obrazih, zmotili so 6e za celih 50 glasov. Naši kandidati imajo poprek za 40 glasov premalo, ne pa 10 glasov večine. Ta rezultat ni tako žalosten, kakor bi se mislilo. Pomisliti je treba, da smo lani v drugem razredu samo 130 glasov imeli, letos pa 240, tedaj za 110 glasov več; prihodnje leto bomo gotovo zmagali. Meščani so večinoma z nami glasovali; potlačili bo nas penzijonisti in urad niki deželne sodnije; mnogi, ki so obljubili, z nami glasovati, morali so na» prevariti, sicer ji se ne mogli tako daleč zmotiti, saj smo vendar mislili, da razloček ne more čez 10 glasov biti. Zapomnili si bomo vse one, ki so k nemškutarski zmagi pripomogli.
Iz Celja 1. aprila. (Blagoslovljenje vogelnega kamna ) Danes so naš mil. knez in škof slovesno blagoslovili vogelni ali temeljni kamen novemu zavodu šolskih sester v Celju. Ob deveti uri služili so v mestni farni cerkvi sv. mašo, pri kteri so učenke dekliške šole celjske okolice prav dobro pele. Bilo je tudi obilno vernega ljudstva pri sv. maši. Deklice so se potem v procesiji podale na prostor, kteri je novemu zavodu šolskih Bester in njihove dekliške šole odločen — ljudstvo in zbrani gostje, duhovskega in svetnega stanu, pa so v trumah se pomikali na mesto te slovesnosti. Prostor bil je z zelenjem in zaBtavami prav okusno okinčan. Vreme bilo je neizmerno prijetno. Vse je težko pričakovalo 10. ure, ob kteri se je imelo blagoslovljenje vogelnega kamna pričeti. Med tem so odličnejši goBtje se podpisovali na spominsko pismo, ki se je imelo v vogelni kamen vzidati. Naj le nektere iz mednjih tukaj imenujem. Vidili smo dva siva starčka, preč. gg : častna korarja Lavant cerkve: g. Ant. Žuža, nadžupnika iz Laškega in g. Fr. Juvančiča dekana Novocerkovškega, potem še kakih 20 drugih duhovnikov. Med gOBti svetnega stanu odlikoval se je blag. goBp. c. kr. namest. svetovalec in okrajni poglavar celjski, potem c. kr. gimnazijalni prof. gosp. Žolgar in dr. Zbralo se je bilo tam tudi prav obilno odličnih celjskih gospa in muogo ljudstva iz okolice. Točno ob desetih se pripeljajo
mil. knezoškof, blagoslovijo po cerkvenem ob-rednika vogelni kamen, potem pa v daljšem slovenskem govoru zbrani množici pomen te slovesnosti prav ginljivo na srce položijo. Izrečejo zahvalo vsem, ki bo doslej že pomagali, da se je delo pričelo, izrečejo Bvoje upanje, da bodo še pomagali', kakor tudi Bami še pomagati obljubijo, potem pa še izrečejo željo, da bi delo se tako srečno dovršilo, kakor se je pričelo. V. č. g. Žičkar, načelnik „katol. podpornega društva", ki to delo vodi, izreče na to v imenu mladine in celjske okolice očitno zahvalo mil. knezoškofu, ker le po njihovem velikodušnem daru (10.000 gold.) bilo je mogoče to delo začeti — pa tudi upanje, da bode mil. knezoškofu dano pri najboljšem zdravji ob določenem čaBU dovršeno delo blagosloviti. Med tem seje vogelni kamen zazidal. — Naj-odličnejši gostje se podajo v globino, da z odločenim kladvom, kakor je navada, trikrat vdarijo na vogelni kamen. Otroci so med tem zapeli Marijno pesem: „Ko v jasnem pasu pri-miglja" — k sklepu pa cesarsko himno. Mil. knez in škof pred odhodom še podelijo svoj škofovi blagoslov. Ne le mladini, tudi odrašče-nim brala Be je na licu radost nad tem veselim dnevom. Bog daj svoj blagoslov blagemu podjetju!
Veselje tega dne še povikšati, povabil je popoldne spoštovani kmet Fr. Lipovšek vse učenke dekliške šole na svoj dom, da jih je, kakor že večkrat, radodarno pogostil. Bog plati!
■z Celja, 4. aprila. (Blsgoslovljenje vogelnega kamena za poslopje šolskih seBter.) O tej, za Celje in našo okolico prav zanimivi svečanosti, ste menda prejeli že od druge strani obširneji dopis. Tu bi le omenil, kako o tej slovesnosti našim nemčurjem gotovo jako neljubi poroča naša Ijubeznjiva tetka, sestrima Vašega „buteljoa." Pravi namreč, da se je k slovesnosti zbral „majhen krog pobožnih". Kdo bi se ne smejal!" Celo mesto vé, da je bila farna cerkev med sv. mašo vsa polna — prostor za zidanje pa ob uri blagoslovljenja ves natlačen ; in to ne Bamo s kmeti, temveč tudi z obilnim številom meščanov. Pravo je pa zadel Bporočevalec „Gill. Ztge.", če piše, da so bila vhodna vrata na prostoru lepo okinčana, „über dessen mit Reisig geschmückten Zugange drei Fähnlein, darunter selbstredend auch die nationale Tricolore, flatterten." Kako da omenjate le samo narodne trobojnice? Ni h bila srednja zastava cesarska, na eni strani štajarska, in na drugi naša narodna? Ali morda ne ememo na slovenskih tleh več razpostaviti svoje narodne zaBtave? — Kje pa je slišal poročevalec „am frühen Morgen helles Glockengeläute, welches eine ausBergewöhnliche Feier verkündete?" Gosp. sporočevalcu se je menda le sanjalo o tem zvonenji ; drugi ljudje zdravih možganov niso o tem ničesar slišali.
Tu vidite, kako vestno se sporoča o naših bodisi narodnih bodisi cerkvenih zadevah liberalnim listom.
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 7. aprila.
Budqetna obravnava se je včeraj pričela; od 47 vpisanih govornikov jih je govorilo 11. Herman je z Živahno večkratno pohvalo desnice razvijal program samovprave dežel. Jutri bo najbrže konec debate. Za posebno obravnavo je že vpisanih 106'govornikov. — Bismark je izročil cesarju odpoved. Ko bi le res Šel!
Domače novice.
V Ljubljani, 8. aprila.
(Volitev II. razreda) se je za narodno etranko vršila slavno, akoravno še nismo prišli do popolne zmage. Lansko leto je prišlo na volišče 407 volilcev in naši kandidati so dobili 132, nemškutarji pa 280 glasov, toraj je bilo razločka za 148 glasov. Letos jih je prišlo 522, nemškutarji so ostali pri svojem lanskem številu, a mi smo pridobili nič manj ko HO glasov. Naši kandidati imajo : Graselli 242, d r. M o še 241, R a v n i k a r 228 in dr. Stare 227 glasov, — nemčurski pa: Lašan 289, Kaltenegger 287, Bürger 281, Čuber 280 glasov. Toraj med naš m najviš.m in nemčur-skim najnižim ni nič več ko 38 glasov razločita. Lep napredek v enem letu I Nemčurji take zmage pač ne morejo biti veseli, kajti še ena taka volitev, pa so pogubljeni.
Ear se tiče glasov, so narodnjaki dohilj jih od neodvisnih meščanov 140, nemškutarji pa komaj 40, vse druge so jim dali uraduiki, posebno pa penzijonisti, vojaški in civilni. Teh šteje Ljubljana celih 120, volit bo prišli do malega vsi, a komaj 10 jih je volilo narodno, vsi drugi nemčurski; tako so izmed 50 vojaških oBeb naše volili le tr je! Videl si na rotovž prihajati z mahom obraščene ljudi', kterih vse leto ne vidiš, in obraze take, da bi kmetiški mežnar, ko bi se na nebu pokazali, šel brž toči zvonit. Dokler bode ta falanga nam nasproti, ne more prodreti volja meščanov.
Nemčurji bo spravili na volišče vse, kar imajo svojih; tudi ntkteri uradniki, od kterih smo pričakovali, da bodo zdaj, ko je nastopila doba miru in sprave, glasovali » nami, so potegnili z našimi nasprotniki. Najhujši agitator zoper nas je bil g. Mahr, ki živi največ o slovanskih stotakih, ker ima v svojem zavodu veliko drago plačevajoč h Slovanov. O tem mcžu bomo naše ljudi že še bolje podučili. Mnogo nam je gotovo pokazil tudi gosp. vit. Kallina, ki je pri poslovu deputacije ljubljanskega mestnega starešinstva gospodu Lašanu rekel, d a ga bo veselilo, če bo on (gosp. Lašan) še nadalje župan ljubljanski. Te besede so nemčurji brž raznesli in razbobnali po mestu in marsikak uradnik , ki je mislil naše voliti, se je splašil in šel k onim. Mi obžalujemo , da si je gosp. Kallina še zadnje dni sam „skalil" s temi besedami lep spomin, ki bi ga bil pustil v deželi za sabo.
Sploh pa moramo z izidom volitve v tem razredu za letos še zadovoljni biti, ker kaže lep napredek naše narodne reči, nadjamo se kaj tacega tudi v I. razredu, ki danes voli. Tukaj ni toliko uradnikov in penzijonistov, toraj bo mogoče nam zmagati, če le vsi naši pridejo.
(Kako se v nemške liste poroča.) V dunajske liste se je telegraliralo, da so bili voljeni v tretjem razredu liberalni kandidati Dor, Dertsch in Regli. (!) Tudi pravi poroče valeč, da je g. Regali insultiral župana kot p r e d s e d n i k a volilne komisije. Ali poročevalec ne vé, da župan ne more biti predsednik volilne komisije? In taki ljudje hočejo nas „auch-žurnaliate" zmerjati I
(Kako so nemškutarji agitirali.) Nekega starega penzijonista bo , kakor se nam pripoveduje, s fijakerjem na rotovž potegnili. Potem ko je svoj glas oddal, so ga pa pustili, in revež ni mogel domu, tako da je morala kr-ščenca po njega priti, da ga je pod pazduho domu peljala. „Kakšni 80 ti meškutarji", je rekla, „gospoda 60 mi z doma zvlekli, nazaj ee moram pa jaz z njim martrati."
Razne reči.
—	P o s 1 a 1 j e N e i m en o v a n z Gorenjskega za stradajoče Istrijane 3 gl., za stradajoče Notranjce 3 gl., za sv. Očeta 3 gl., za sv. Detinatvo 3 gld., za afrikanski misijou 3 gld., Bkupaj 15 gld.
—	Duhovni samostanski red benediktincev praznuje letos štirstoletnico rojstva sv. Benedikta in ustanovljenja njegovega reda. V Avstriji je 26 beuediktinskih samostanov, in so ti najpremožnejši med VBemi minihi.
—	Telegraf. Telegrafske poteze so zdaj blizo 800.000 kilometrov dolge, in sicer spada na Evropo polovica, ua Ameriko '/n na podmorske črte pa '/s- Postaj je okoli 40.000, depeš se odda 110 miljonov na leto, VBak dan 300 000. Največ se telegrafira v Švici, potem pride Holandija, potem Anglija.
—	Velika barka. Na Angležkem delajo zdaj veliko ladijo, ki se bo imenovala „Sahara". Prišla bo iz Anglije v Ameriko v 6 dneh. Ona nese 140.000 centov in ima tako moč kakor 10.000 kouj. Na njej se bo lahko na enkrat vozilo 1250 ljudi. Mnogi deli barke so izdelani iz jekla.
— Pyat in G ar i b al d i. Neapolski dnevnik ,.Rabagas" je razglasil sledeči pismi, ki ka-žete, kako stari poštenjak Garibaldi vleče za eno vrv s francoskimi komunisti in ruskimi tolovajskimi nihilisti. Okolo Hartmana, moskovskega napadnika ruskega cara, se zbirajo nesramni tolovaji vseh narodov. Prvo pismo se glasi:
London 1. marca. F e I i k 8 Pyat Garibaldiju. Moj stari prijatelj 1 Zadnji napad na trinoga vse Rusije potrjuje tvojo misel: „Iuternacijonala je solnce prihodnosti." Od prvega kralja do poslednjega predsednika meščanske družbe morajo vsi zginiti prostovoljno ali po sil'. Združi svoj glas z glasom francoskih socialistov, da se postaviš zoper nameravano izdanje našega čvrstega pri-jatla Ilartmanna. Francoska zemlja mora biti zavetje za vse obsojence, ki hote, kakor mi, delati z orožjem, da Be ustanovi demokratična in socialna republika. Stisnem ti roko. Pozdra vim tvojo lepo ženo.
Tvoj odkritosrčni prijatelj,
Feliks Pyat. Drugo pismo, odgovor na to, je:
Caprera, 6. marca. Garibaldi Feliksu Pyatu. Dragi moj Pyat! Ti priljubljeni junak pariških barikad! Hvala za tvoj prisrčni listi Hartmann je hraber mladeneč , kteremu bo vsi pošteni ljudje dolžni čast in hvalo. Minister Freycinet in predsednik Grevy ne bosta oskrunila imen poštenih republikancev s tem, da bi izdala političnega pregnanca ; to bi bilo vredno hien ver-salskih. Politično ubijalstvo je skrivna pot, ki vede revolucijo v Brečno luko. Vladarji imenujejo prijatelje ljudi: ubijalce. Pravi republikanci : Agesilas, Milan, Pietri, Orsini, Pianori, Monti in Tognetti, bili so v svojem času ubijalci ; zdaj so mučeniki in predmet ljudskega češčenja. Iloedel, Nobiling, Moncasi, Passa-nante, Solovjev, Otero in Ilartmann so napovedovalci prihodnje republike. Ubijalec je le sovraženi duhoven, ki je iz prvega ubijal napredek s pomočjo grmad, zdaj pa mori veat s pomočjo sleparstva. Tedaj je treba v Sibirijo poslati duhovna, ne pa Ilurtmannovih tovarišev. Stisnem ti roko, pozdravi hrabrega Vallesa.
J. Garibaldi.
— Nemški svetovni jeziki Te dni mi je prišel list nekdanje „Slovenije" v roke. Našel sem v njem sledeč šaljiv pogovor, ki se po Btari „Slov." takole glasi: *Zadnjič pride enaustrijanski Nemec v nemško mesto Lipsio. Zvečer, ko ae ravno k pokoju vleže, zasliši na enkrat po ulicah velik hrum. — Nu, sam pri Bebi reče, to je „Generalmarsch", se oberne in zaspi.
Zjutraj ko mu lepa nemška hčerka kavo prinese, jo popraša:
Aus t. Nemec: Was ging denn gestern
los?
Nemška hčerka: Sie thaten tuten.
Au str. Nemec (en malo jezno): Was ist den das schon wieder?
Nemška hčerka (nevoljno): Nu, sie thaten tuteu, was sie die vor ge Woche tuten thaten.
To sim bral v nemškem časopisu Šarivari iz Lipäie, in več ptujih Nemcov sim pobaral, kaj je to. Ša le te dni mi je eden iz Prusov-skega povedal, da Be tuten tamkej reče blasen (trobiti,). — S tem hočem le toliko pokazati, da tudi terda Nemca naleteta, ki se na pervi hip ne razumeta; neleSlaveni, kar nam Nemci in nemškutarji vedno pod noge mečejo in očitajo. Med nami Slovenci Be tak babilonski turn teško kje najde, če jo lih Štajarc ali Korošec drugač zavija, se vendar dobro raz-urnimo.
Spominval sem se pri tem, kako bo se dunajski listi ob času prvega nemškega „Buu-desehiessen" v Berolinu Tirolcem rugali, ker niso jezika pruskih nemcev razumeli. Šaljiv dunajski list je nemškemu Tirolcu to le pritožbo na jezik položil: „Do hoste sakra, hou' se g'sagt, dass wernse kane Wälsche einladen, und da sitzt a Tisch vull von die Sakra, von dene kanar a Vuršt deutsch versteht".
Pač dobro, da Prusi niso razumeli, kako jih je njih tirolski „landsman" krivo sodil. Naj bi Nemci le pred svojim pragom poraetalil
V obrambo poštenjaka.
Govorica, da je g. Jakob Škrbinec nem-škutarje volil, je hudobno obrekovanje', ker je vpričo mene dobro glasovnico oddal. On je bil vedno eden najzvestejših narodnjakov , in upam za trdno, da tak še nadalje ostane.
J. Regali.
Wilhelmov rimski, t>kušciii in pravi
flašter
zoper
rane, opeklino
in
ozeblino.
Ta flašter je od cesarja potrjen. Posebno dober je ta flašter pri globokih in razpetih rniinll, pri bulah in bezgavkah, pri zaatnranlh iu odprtih bulah na uoKah, pri skelečih ll-pustkih. pri črvu v prstu, pri bolnih in vnetih pršili, pri opeklinah , otiskali in ozeblinah, pri kurjih očesih. <•<• i/, not; teče itd.
Ena škatljica velja 40 kr. Pošiljam zmirom po dve škatlji za 1 gl. z zavitkom vred.
Ta flajšter izdelujem le jaz	(11)
FlMIlC Wi1Ss<'I«8«.
lekar v Neunkirehen pri Dunaju.
Na prodaj pn ga ima tudi
Peter Lasnik v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorili urednik Filip liudci'lap.
J. Blaznikovl uasledniki v Ljubljani.