Družbeni načrt in proračun občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1971 OSNUTEK i OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN SriERI GOSPODARSKIH GIBANJ 1. UVOD Osnovnc dmžbcnc pogoje, v kate-rih se bo lazvijalo gospodaistvo ob-čine v letu 1-971, bodo oblikovali stabilizacijski ukrcpi, ki se bodo od-lažali na vseh področjih družbenega življcnja. Mnoge nalog'?, ki so bile zastavljene z reformo v letu 1965, so ostale neizpolnjene in so pustilc odprta številna družbeno irazvojna vprašanja. Sistem odgovorov na ta vprašanja picdstavlja jedro procesa in programa stabilizacije celotnega družbenega življenja in s tem osnovo letošnjih pogojev gospodarjenja. Osnovnc smen stabilizacijskega programa so znane, zato je niogoče predvideti njegove ukiepe. Ti bodo usmerjeni v zmanjšanjc negativne plačilne bilance, v stimuliranje iz-voza, v uskladitev vseh vrst potroš-nje z zmogljivostmi naiodnega do-hodka in politiko njegovc delitve, na pospoševanje proizvodnje na osno- Z NASA SKUPNOST vah realnih možnosti itd. Tem go-spodarskim smerem pa sc letos pii-družuje tudi politična reorganizacija sistema in ckonomskih tunkcij fcde-racije, ki bo prav tako prispevala k drugačr.im pogojcm gospodarjenja. Zato jc - ne glede na to, kakšni bodo konkretno ti ukrepi - mogoče predvideti, da je od delovnili orga-nizacij pričakovati večjo intenzifi-kacijo in racionalizacijo dcla. Pred-videti jc namrcč mogočc, da boilo predvsem v prvcm obdobju nastopili težji pogoji gospodarjenja, ki jih tudi pričakovanc delne razbreme-nitvc gospodarstva ne bodo mogle kompenzirati. Iz teh splošnih družbenih pogojcv izhajajo že konkretnc aktivnosti v podjetjih. Te bodo morale biti usmerjene predvscm v reševanje no-tranjih delovnih problemov, katerih ne bo mogoče več reševati s hitrim rastom prodajnih cen, značilnim za inflacijsko obdobje. Zato naj bi pod-jetja še prcd sprejemom stabiliza-cijskih ukrepov proučila svoje mož-nosti v okviru teh ukrepov in si na tej osnovi postavila svoje stabilizacij-ske programe, Tako bi se že v za-čctku obdobja stabilizacije usposo- . bile, da bi se lažje spoprijcle z bodo-čimi zahtevnejšimi pogoji gospodar-jenja. 2. Osnovne smeri gospodarskega razvoja v občini Gospodarski programi podjetij, ki v seštevku izražajo tendence in smcri razvoja občinskega gospodar-stva v Ictu 1971, še niso rcsnični od-raz gospodarskega položaja občinc. Planskc odločitve v podjetjih še v preeejšnji merj temcljijo na konjuk-turnem povpraševanju iz inflacij-skega obdobja, le da je obseg po-vpraševanja merjcn in occnjcn po za-mrznjenih cenah iz leta 1970. Zato tudi ni mogočc na podlagi teh pro-gramov oceniti resnično stanje, ki bo nastalo z uvcljavitvijo stabiliza-cijskih ukrepov v gospodarstvu. Ta predvidevanja jc torej tieba ocenje-vati s predpostavko, da so nastala v obdobju iz prehoda inflacije v stabi-lizacijo, to je v obdobju, ko so ve-Ijali začasni ukrepi. Delovnc orga-nizacije so posredovale svoje pro-gramc za leto 1971, iz katerih je mogoče podvzeti naslednje značil-nosti in smeri gospodarskega razvoja v občini: - DRUŽBENl BRUTO PRO-DUKT občinskcga gospodarstva naj bi sc povcčal za 14% in bi znašal predvidoma 1,5 milijarde dinarjev. Povcčanje med posameznimi pano-gami se bo gibalo rncd 5 % (obrt, promet) in 16 9? (industrija, gostin-stvo). Na relativno visok porast družbenega bruto proizvoda bo vpli-valo predvsem aktiviranje nckaterih večjih investicij v industrijski in pro-metnj dejavnosti. - NOMINALNI DRUŽBENl PROIZVOD (DBP zmanjšan za ma-terialne stroške poslovanja) se bo predvidoma povečal za 10,7 % in bi bil dosežen v višini 500 milijonov di-narjev. Prcdlog ekonomske politike SRS sicer predvidcva poprcčno po-večanje nominalnega družbcnega pioizvoda za 16,%, vcndar pa gledc na razvojne možnosti občinskega gospotiarstva ocenjujemo predvi-deno 10,7 %-no povečanje kot re-alno. - DOHODEK gospodarskih or-ganizacij se bo predvidoma povečal za 9 %. Manjša stopnja porasta do-hodka od družbenega proizvoda jc pogojena predvsem s povečanjem amortizacije (19 %), iz česar jc njo-goče sklepati, da podjetja težijo k uvajanju ekonomskc amortizaeije. - DRUŽBENO-EKONOMSKA PRODUKTIVNOST, merjena z do-hodkom na zaposlenega. naj bi sc ob 9,%-nem povečanju dohodka in 6 %-nem povečanju zaposlenih po-večala le za okoli 3 % (prcdvidcva-nja SRS: okoli 4 7c). ¦ - Iz programov gospodarskih or-ganizacij je mogočc occnjevati, da bo DEUTEV DOHODKA usmcr-jcna v večji meri na zagotavljanjc lastnih sredstev za razširjeno repro-dukdjo. Tako naj bi sc dcl dohodka, izločen v poslovne sklade, povočal za 18%, del dohodka, izločen za osebnc dohodke, pa lc za 11,6 '%. - Občinsko gospodarstvo bo v letu 1971 prcdvidoma razpolagalo z okoli 149 milijoiii SREDSTEV ZA ENOSTAVNO 1N RAZSlRJENO REPRODUKCUO, kar naj bi prcd-stavljalo 29'.? dosežcnega družbenc-ga proizvoda ali 19 % več kot v pre-teklem lctu. Če upoštevamo odpla-čilo anuitet, bi gospodarstvu ostalo razpoložljivih okoli 116 milijonov dinarjcv, kar predstavlja 23 7< ustvarjenega družbenega proizvoda. Tako bi se v primcrjavi s prctcklim letom rcproduklivna sposobnosl go-spodarstva povečala za 16 '?. - ŠTEVILO ZAPOSLE.NIH se bo predvidoma povečalo za okoli 6 % ali za 600 delavcev. Tako bi bjlo v gospodarstvu občine lcta 1971 okoli 10.000 zaposlcnih. Prcžtcni del povcčunja odpade na industrij-sko dejavnost, kar je delno pogojeno z aktiviranjcm nekaterih vcčjiii invc-sticij v tcj dcjavnosti. - Po doscdanjih ocenah bo vgo-spodarstvo občine INVESTIRANIH leta 1971 okoli 160 milijonov di-narjcv ali 56 '% več kot v preteklem letu. Od skupnih investicij odpadc 67 % na industrijo, 28 "/<¦ na promet in gradbeništvo in le okoli 5 % na terciarne dcjavnosti. Po tehnični strukturi odpadc okoli 60 % skupnih investicij na opremo, 35 % na gradnjo in 5 7c na ostalo» Predvidoma bo 61 7« skupnih in-vesticij financiranih iz lastnih srcd-stcv. Vprašljivo pa je, ali bo napo-vedi o povečanih investicijah glede na resnične možnosti moč urcs-ničiti. - IZVOZ občinskega gospodar-stva naj bi se po predvidcvanjih po-vcčal za 31 % in bi znašal 4,5 mili-jona USA dol. Okoli 86 7c eelotnega izvoza bo usmcrjenih na konvertibil-no področje. 3. Značilnosti razvoja posameznih gospodarskih panog Industrija, prometništvo in grad-beništvo se v svojih prcdvidevanjih gibljejo v okviru podanih splošnih smeri razvoja. Zato bo v tem poglav-ju dano vcč poudaika tistim pod-ročjem, ki so pomembna predvsem z vidika občanov in zadovoljevanja njihovih potieb. tj. področju tcr-darnih dejavnosti in kmetijstvu. INDUSTRIJA predstavlja skoraj 80 7r gospodarskega potenciala občinc in dajc tako obcležje eelot-nemu občinskemu gospodarstvu. Zato so tudi vse splošne smeri raz-voja za leto 1971 karakteristično prav za to dejavnost. Predvidcni večji obseg poslovanja cclotncga občinskega gospodarstva je pogojen pretežno s predvidenim povečanjem v tej dejavnosti. Naj-močnejša industrijska podjetja v občini s prek 200 milijoni lctnc rcalizacijc so Žito, Koljnska tovarna in Saturnus; slcdi jim Papirnica Vevče z okoli 170 milijoni reali-zacije. Ta podjetja ustvarjajo skoraj 75 '/ celotncga dohodka industrij-skc dejavnosti v občini in odpadc lc 25 7r na vsch ostalih 10 industrijskih podjetij. Prav tako razpolagajo ta podjetja z okoli 65 ''/< vseh sredstcv za razširjono reprodukcijo industrij-ske dejavnosti. Zato je za oeeno in-dustrijskc dejavnosti kot cclotc po-membno prcdvscm, kakšne so pro gramske usmeritvc tch največjih in-dustrijskih podjetij. Pomembno je, da prav ta podjetja pfedvidcvajo za Ieto 1971 dokajšnje povcčanje ob-scga poslovanja, izražcncga s celot-nim dohodkom, in sicei: Kolinska tovarna za 34 %, Žito za 12 7<. kar je pogojcno z aktiviranjem večjih in-vcsticij v teh dveh podjetjih; nadaljc Saturnus za 1J % ter Papirnica Vevče za 9 %. Ta predvidevanja pri-spcvajo k relativno visokim indcks-nim kazalccm indu.stiijskc dcjav-nosti. Ostala podjctja predvidevajo v poprečju okoli 9 '/r-\\o povečanjc lealizacije. Tudi predvideno povečanje šte-vila zaposlonih za 6% (ali 411 za-poslenih) v celotni industriji je pick 90 7c vezano na povečanje zaposle-nih v tch štirih podjetjih. Industrijska podjetja tudi v lctu 1971 prcdvidcvajo razmeroma ve-likc invcstkijskc naložbe. Skupna vrednost invcsticij naj bi zna.šala 108 milijonov dinarjcv; od tcga je 65 ", ali 70 milijonov prodvidenih za oprcmo. Iz lastnih sredstcv naj bi fi-nancirali okoli 60 % celotnih invc-sticij. Glavna nosilca investicij sta Kolinska tovarna (33 mio-ptedvsem optcma objckta za pripravo krom-pirja, ki bi naj pričcl obratovati že v tcni lctu) in Žito (22 mio za moder-nizacijo obratov). Obe podjetji na-daljujcta investicijc, ki sq bile začete v pretcktih lctih. Vcčjl- invusticiju prcdvideva še Saturnus (20 mio, predvscm za modernizaeijo stroj-ncga parka in gradnjosklaclišča) ter Totra (15 mio za proizvodnjo ccvi iz plastične mase). PROMET 1N GRADBENIŠTVO vključujcta lc 4 gospodarskc orga-nizacijc, ki prcdstuvljajo okoli 14. % gospodarskega potcnciala občine. Njiliova prodvidcvanja za lcto 1971 so nekoliko nižja od prcdivdcvanj cclotnega občinskcga gospodarstva. vcndar dokaj rcalna v okviiu nji-hovih razvojnili možnosti. Tako naj bi sc celotni dohodek povcčal za 6 /r. dohodck za 5 '%-, dol doliodka za sklade za 10%, dcl dohodka za osebno dohodke za 9 % tcr število zaposlenih za 7 7c. Invcsticije v višini 47 milijonov dinarjev so prcdvidens predvsem v prometni dejavnosti: SAP - 20 milijonov (obnova voz-ncga parka in gnidnja avtobusne po-staic v Kočevju in Trbovljah) ter Javna skladišča - 25 milijonov (pla-čilo že dograjencga skladišča D in gradnja še dvch skladišč). Kmetijstvo S pripojitvijo podjetja Agiokom-binat-Emona trgovskemu podjctju Prehrana in s prcnosom sedeža v občino Ljubljana Centor družbeno kmetijstvo ni več obravnavano v programu razvoja našc občine. Poscbne družbene skrbi bo dclež-no zasebno kmctijstvo s poudarkom na hitrcjšo preusmcritev v blagovno oziroma tržno proizvodnjo. Sklad za pospcševanje kmctijskc proizvodnje. ki je bil usianovljcn v letu 1969. bo tudi lctos materialno ¦ podpiral razvoj kmetijstva. Iz srcdstev sklada bodc? financi-rani načrti za novogradnje hlcvcv, v katerili bo uveljavljcna sodobna teh-nologija za pridobivanjo mlcka in iTicsa. V lotu 1971 bodo v gradnji 3 lilevi za skupno 60 govcdi. 4 go-spodarska poslopja bcxio adaptiiana, na 4 kmetijah pa bo uvedcno dosu-šovanjc scna. Na območju KS Bes-nica bo organizirana razstava jagod, kcr predstavljajo jagoile pomembno proizvodno dejavnost tcga območja. Sklad bo podpiral obnovo in širje-nje ivisadov jagod in uporabo pla-stično tblije pri tcm. Sklad bo pokri-val tudi dcl stroškov za osemenjc-vanje govejih plemcnic. V KS Klopce in Dolsko bo dan poudarek zamcnjavi pasme goveda. 5 icm bodo ustvaijeni pogoji za več-ji dohodek iz kmetijstva in dana možnost za povcčano pridobivanje mesa. V sodclovanju s komisijami za kmctijstvo pri KS bo organizirano strokovno izobraževanje kmctov v obliki predavanj, seminarjev, tcčajcv ter strokovnih ekskurzij. V sodelovanju z AK Baijc in Ljubljansko banko bo sklad izboljšal možnosti za kreditiranjc zaicbnim kmetom, ki bodo prcusmcrili pro-izvodnjo. Pospešcvalna služba pri AK Barjc bo v letošnjem letu še uspešneje so-delovala pri roalizaciji programa raz-voja kmctijstva v občini ter utrjeva-nju in uzširitvi proizvodnc koopota-cije. Obrt Družbeni scktor obrtne dejav-nosti prod.stavlja lc okoli 4 % gospo-darskega potenciala v občini. Vsi ka-zalci nc kažejo bistvenega odstopa-nja od splošnih predvidevanj v go-spodatstvu občinc. Obseg poslo-vanja v tcj dejavnosti sc bo pred-vidoma povečal za 9r/f, ob tcm pa sf bo štcvilo zaposlenih povečalo za 6 7t. Predvidene invcsticijske nalož-be v tej dcjavnosti so minimalne 'okoli 2 milijona dinarjev). V zadnji laži gradnjc jc proizvodni objekt Strojncga mizarstva Moste, tako da sc bo podjetje žc spomladi presclilo v novc prostore na Studentu. Boljše pogojc poslovanja si je pridobilo tudi podjetje EUujt z hakupom no vega objekta v Štepanji vasi. Značilna za družbeni sektor obrti jc usmeritov v proizvodno obrt. To težnjo je opaziti tudi pri nekaterih panogah zasebnc obrti, zlasti kovin-sko-predelovalne stroke. S tem pa se odpira, probleni; storitvene dcjav-nosti, ki je močno deficitarna. Da bi izboljšali sedanje stanje, bo dan po seben poudarek načrtnemu dolgo-ročnejšemu razvoju zlasti obrtno-toritvenih uslug. Pri tem bodo upo-števane smernice in priporočila, ki jih je sprejela skupščina občinc v letu 1970, ko je obravnavala problc-matiko obrtne dejavnosti v občini. Da bi se omogočil razvoj storit-vene obrti, bo v bodoče potrebno iskati možnosti usmerjanja te dejav-nosti predvsem v nove stanovanjskc soseske. Zato bo potrcbno sodc-lovati pri pripravah, oziroma izva-janju zazidalnih načrtov novih sta-novanjskih sosesk. Ob gradnji po-slovni;ga ccntra v Mostah je po-trebno zagotoviti zlasti prostore za storitveno obrt. Za leto 1971 so nakazane tudi možnosti bančncga krcditiranja za-sebne obrti, zlasti investicijskih akcij zascbnikov. Glede na možnosti bančnih sred-stev in pogojev za to obliko krcditi-ranja bo v letu 1971 na razpolago tudi def SrčdsteV sktada za pospeše-vanje gostinstva in obrti (ok. 200.000 dinarjev), ki so bila v pre-teklem letu usmerjena samo v go-stinstvo. S tem naj bi začeli odstra-njcvati cno osnovnih ovir za hitrejši razvoj storitvene obrti - tj. pomanj-kanje lokalov. Glcde jna to, da je nckatcrc stroke možno koiicentrirati na določenem grostoru, naj bi se v bodoče take obrti vključevale v razvojni program servisne cone v Mostah. Pti realizi-ranju tega programa bo nujna pri-sotnost stanovanjskega podjetja in podjotja,,,Soscska", ki imata rcalne moinosti za zbiranjc materialnih sredstcv za gradnjo novih prostor-skih kapacitet. Trgovina Na območju občinc nima s jcga scdcža nobeno trgovsko pod, tje, temveč le dve poslovni zdniženji. Najmočncjše je zastopana veletrgo-vina MERCATOR s 4 poslovnimi cnotami in 34 poslovalnicami — od skupno 71. ki pripadajo ie drugim trgovskim organizacijam. Trgovska mreža Mercatorja prcdstavlja 47 % vseh trgovskih lokalov, skoraj 50 % celotnega promcta in okoli 55 ck vsch zaposlenih v trgovski stroki občinc. Stanje trgovskc mrežc z artikli ši-roke potrošnjc je trenutno do nckc mcre zadovoljivo, pojavlja pa sc vse vcčja potreba za specializiranimi trgovskimi hišami. To dcjavnost je nujno potrebno razvijati, vendar ob-stojajo realni pogoji zanjo predvsem v poslovnem centiu Most, kjer naj bi bilc konccntrirane take trgovine. Trgovina sieer spremlja hitro urbanizacijo v občini, vcndar so no-silci trgovskc dejavnosti finančno prešibki, da bi zadostili tudi bodo-čim potrebam. To kažc ncrealiziran načrt za leto 1970, čeprav je bil fi-nančno podprf tudi s sredstvi sklada skupnih rezcrv gospodarskih orga-nizacij. Navedeni razlogi narekujejo pospešcno pridobivanje investitorjev za poslovni centei Moste ob pogojih odprtcga trga, kar jc že deloma ve-ljalo za gradnjo tržnicc. To akcijo je potiebno v tckočcm letu zaključiti in pričeti z gradbenimi dcli do konca leta 1971. Ljubljanska trgov-ska podjetja niso doslcj pokazala in-teresa za gradnjo večje samopostrež-ne trgovine na Kodeljevem, zato bo v letu 1971 razpisan javni natečaj. Poleg teh akcij in iskanja novih me-tod dela pri širjenju trgovske mreže v lctu 1971 jc v prvem planu roali-zacija nedokončanega programa iz leta 1970 tj. izgradnja trgovskih objektov v Zadvotu, Zadobrovi in Senožetih. Gostinstvo in turizem Razvoj gostinstva bo tudi v lctu 1971 usmerjen v modernizacijo ob-stoječih gostinskih lokalov ter po-moč interesentom pri organizaciji novih gostišč. Družbeni sektor, ki ima le 8 lokalov. krije skoraj 50 7<-sedanjih poticb po gostinskih uslu-gah. V okviru tcga sektorja bo po-trebno poiskati predvscm možnosti za nova investicijska vlaganja. Pred-vidcna je izdelava idcjncga projckta ureditve turistično-rekreacijskega centra Kodeljevo, ki naj bi v nasled-njih fazah vključeval tudi ureditev giadu in morcbitno gradnjo novega hoteiskega objkta. Družbeni sektor gostinstva teži k popestritvi gostinskih uslug z vzpo-rednimi rekreacijskimi uslugami. Gostinsko podjctjc Figovec in Go-stinsko podjetje Moste bosta letos izročila svojemu namenu novi avto-matski večstezni kegljišči. V zasebnem gostinstvu bo sklad nadaljeval s politiko kreditiranja po-sameznih gostinecv, ki bodo z ude-ležbo lastnih sredstev pokazali in-teres za modernizacijo svojih lo-kalov. Po predvidevanjih bo imcl sklad na razpolago okoli 200.000 di-narjev za kieditiranje zasebnih go-stincev. Turistična dejavnost na območju občine doslej ni bila močneje raz-vita. Konfiguracija hribovitcga dela območja občinc in njegova geogral-ska lega, za katero je značilna bli-žina mesta Ljubljane, izjetniške točkc Janče, Lipoglav in Urh, znane po svojih naiavnih lepotah \n zgo-dovinskih spomenikih, dajejo realne možnosti razvoja za poslovni, šport-ni in izletniški turizem. Ob upoštc-vanju dejstva, da se bo Ljubljana v bodoče širila tudi na ta območja, turistična vrednost teh predclov še poraste. Sevcda so te turistične per-spektive dolgoročnejšega značaja. Zato naj bi z vidika perspek-tivnega razvoja turizma v občini že v letu 1971 začeli načrtno pospeše-vati to dcjavnost. V to akcijo naj bi se vključila predvscm turistična dru-štva v občini, proučilc pa naj bi se tudi možnosti vključitve v turistični program ljubljanske turistične zveze. Na podlagi priporočila občinske skupščine naj bi bila v tem letu iz-vcdena tudi prva akcija razvoja tu-rizma na območju Lipoglava, Javora in Janč.