Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1,25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
				
Uredniitvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. oltopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Pwvas Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust*	
Stev. 38.	Sobota 12.	maja 1928.		Leto III.
Buržuazija je vsa enaka.
Delavski razredni boj ne gre pro-1 teij ali oni meščanski stranki pose-' e), ampak proti vsem strankam, ki zagovarjajo kratenje delavskih pravic jih pa kratijo same. Taktike socialistične stranke torej ne diktirajo v splošnem politične stranike, ki uga-n>aio včasih prav veliko demagogijo, v,casih pa brutalno nasilje, da bi uve-‘layile
sivoja kapitalistična načela. Za n?že)a in načelni boj gre nam in ka-P^alizmu, nikdar pa ne za boljšo, socijalno čutečo meščansko stranko ali pa za brutalno zatiralko delavskega pokreta. Ako delavstvo ‘Upatam udarja, .odločneje na to ali °no stran, stori to zaradi tega, da odbija, oziroma zavrne trenutno' vidno jaoji napad na njegove pravice.
Ka'ko rafinirana je buržuazija, naj nam zopet enkrat jasno pokaže nova uredba o delovnem času.
Jugoslavija je podpisala dogovore vašingtonske konvencije delavskega Urada. Ratificirala jih pa ni, zato še ni zakonito obvezana, ščititi osemurni delovnik. Strokovne organizacije so same, vsaj nekatere, ščitile osem-urnik in sedaj pa pride minister socialne politike, ki krši vašingtonski ^ogovor, zakon o zaščiti delavcev, in kalf Z n°v0 ure^° podjetnikom ne-0 Zakonito podlago za boj proti se*i)rnemu delovniku, proti delav-, Vu in nameščencem, čeprav bi imel °t minister socijalne politike edino olžnost, ščititi socijalni položaj delovnih slojev.
Tu moramo pa nehote opozoriti na nečuveno neiskrenost slovenskih klerikalcev. Dne 1. maja je objavil »Slovenec« s cvetjem obrobljen čla-nek, v katerem poveličuje 1. maj in ®?cijalno pravičnost. Marsikdo, ki je :*tal ta članek, je rekel morda, da '^ajo klerikalci res srce za delavski razred. Toda, glej ga spaka; že 5. |!*aja pa objavlja isti »Slovenec« tu-**i z debelim tiskom uredbo o delov-*Jeni času, ki je potisnila iskreno iz-V6dbo osemurnega delavnika daleč,
daleč nazaj. »Slovenca« ni polila pri tem rdečica; niti besedice ni črhnil v oprarviobo tega atentata na delavske pravice. Vise, kar je povedal o uredbi je to, da opravičuje dr, Gosarja, češ to je nova uredba, ker Gosar ni imel časa, da bi jo bil iizdal.
In vendar je resnica ta, da je ta uredba dejansko delo dr. Gosarja, morda neznatno izpremenjena.
pa počakajmo! V Beogradu sedita v narodni skupščini dve desetorici poslancev — dr. Korošec je minister za notranje stvari — in vendar doslej ni niti eden oizmerjal ministra za socijalno politiko Radoviča, zakaj je izdal tako slabo uredbo o delovnem času in zakaj je poslabšal Gosarjev načrt, če je ibil res tako dober.
O novi uredJbi pa lahko rečemo, da pomeni znatno poslabšanje delavskega položaja in povečanje nezaposlenosti. Vrhu tega pa bo ta uredba povzročala zmede in zmešnjave v razvoju gospodarstva, ker jo je minister hotel napraviti tako kakor čevelj, ki paše na vsako nogo.
Poleg drugih meščanskih strank je torej Slovenska ljudska stranka med najhujšimi nasprotniki in grobo-kopi socijalnih pridobitev delavstva.
V	posmeh delavstvu delajo tako. Ko bodo zopet volitve v narodno skupščino, bomo . mi vse to že pozabili. Napisali bodo lepe socialnopolitične članke, pa jim bomo zopet nosili volilne kroglice, morda celo z rosnim očesom, misleč, kako dobri so naši klerikalci, kako pošteni in iskreni prijatelji »socijalne pravičnosti«. Pozabili bomo, da so takrat, ko je bilo čas govoriti, molčali, da so soodločevali, niso pa hoteli reči, da je greh krasti delavstvu — pravice.
Visi taki dogodki naj bodo za nas šola. Ta žalostna zgodovina naj nas nauči vsaj to, da ije za naše boje ne-obhodno potrebna delavska solidarnost in solidaren boj 'za pravice. Vse drugo je sleparstvo, je žandarska služba buržuazije.
je prezentiralo občini falzificirane poslovne knjige.
Ker pa so delavski zastopniki hoteli o tem debato v javni seji, so klerikalci in demokrati sklenili, da se debata o tem škandalu ne sme vršiti. Toda: debata je odgodena, ne pa odložena! Še ena zanimivost se prikazuje pri dnevnem redu. Samostojni demokrati so stavili več samostojnih predlogov o najrazličnejših zadevah.
Vendar pa:	naj se vrše pogo-
ste in redne seje odsekov, pa naj gospodje tam pokažejo in uveljavijo svojo inicijativnost.
Tajno sejo so odgodili.
Ne radi potznega časa, marveč: ker se za nekatera vprašanja še niso med seboj zedinili in dogovorili. Zdi se nam, da je ta zakon še vedno »špe-tirlih«. Gospod Pust pa napram demo-krato ne preveč »manirlih«.
Nakup Nušakove vojašnice.
Ljubljanski občinski svet.
, Po sprejetem, doslej pa še ne o-. obrenem proračunu je nastal v de-v* občinskega sveta precejšen odmor.
torek pa se je vendar zopet vršila ,edna seja, ki je obravnavala nekaka za delavstvo važna vprašanja.
0 nesrečnem in skrajno neprimer-,eni nakupu Nušahove vojašnice poro-.anio na drugem mestu. Koalicija pa J smatrala, da si lahko vije vence ^ave s konjskimi hlevi in postavila je r točko na vih obširnega dnevnega s/>a. Finan. odsek je predložil občin-s-eemu svetu tudi pravilnik o pospe-ji.,vanju gradnje lastnih stanovanjskih Po tem pravilniku namerava estna občina prevzemati jamstvo Uie Pc?s?iila- ^ bi jih najemali posa-sk	kadar grade lastne družin-
nee niše. Pravilnik pa ima vse bistve-6' ^rvič: delavec je že naprej Jjr ')Učen, da bi postal deležen tega ,ta' in drugič: problem nizkih in pr aSJjiyih obresti je ostal tudi v tem ijj ( v| niiku nerešen. Socijalistična od-te rUl a sta glasovala naravno proti .u Pravilniku, ter mora načeloma Clna sama graditi stanovanjske styC • osta^em dnevnem redu še par Qb^ri:	Socijalni	odsek je predložil
2.a ,'nskemu svetu predlog o organi-te; so^ijalno političnega urada. Po
*	d °,r^an*?aciji bo šele mogel pričeti kovanjem socijalno-politični urad.
Socijalno-politični urad organizacijo sedaj oni demokrati, ki so pod Peričevim županovanjem kričali in dokazovali, kako nepotreben je na ljubljanskem magistratu socijalno-politični referent.
Na hitro roko je rešil občinski svet tudi vprašanje novega kopališča Ljubljani. Športnemu klubu »Ilirija« so dali v najem prostor pod Tivolijem. lam bo sedaj zgradila »Ilirija« novo letno kopališče. Mestna občina pa nima za enkrat o kopališčih nobenega sistema, kaj šele načrta. Kopanje je žal za Ljubljančane radi tega še vedno zadeva športa!
Bedne in žalostne razmere ljubljanskega prebivalstva ilustrira dobro tudi dejstvo, da bo mestna občina znatno razširila mestno zastavljalnico in jo nastanila v novem poslopju na Poljanski cesti. Župan dr. Puc je lahko že naprej obljubil, da bo mestna zastavljalnica mogla ugodno obrestovati za to povečanje potrebno glavnico. Vsi, ki nosite srajce in suknje v zastavljalnice, višje in večje obresti se vam obetajo.
Ob koncu seje je župan odgovoril na nekatera vprašanja in tudi na , vprašanje glede cestne električne že- j leznice. Tam se je namreč pokazalo, ■ da se je mestna občina z dvema mi- j lijonoma angažirala pri podjetju, ki |
Ljubljanski občinski svet je pred meseci sklenil najeti šestmilijonov dinarjev posojila, da bi poleg redne stanovanjske akcije zgradil 150 malih, to je pred vsem enosobnih stanovanj in tako vsaj deloma obvaroval deložirance pred bivanjem po cestah in milim nebom. Minilo pa je že nekaj mesecev od tega in"do danes še nihče ni pričel z delom. Pravijo, da je obležal akt o tem posojilu pri oblastnem odboru in se »snaži« ob vsestranski skrbnosti profesorja Jarca za ljubljansko prebivalstvo. Kmalu za tem posojilom pa so posamezni občinski odborniki pričeli priporočati, da kupi mestna občina razdrto in razpadlo Nušakovo vojašnico, kjer so do nedavnega časa mogli prebivati vsaj za silo nerazvajeni vojaški konji, ker so sedaj spravili kljuseta v boljše in zračnejže hleve, je vojaška u-prava odpovedala najemno pogodbo, izpraznila 'hleve in prepustila 'podrtijo Ljubljanski kreditni banki, ki je po polovici lastnica tega poslopja.
Ljubljanska kreditna banka tega poslopja ni preuredila niti za stanovanja niti za drage uporabne svrhe. Poslopje je propadalo, lastnik pa je iskal kupca . , .
O nakupu Nušakove vojašnice je najprej razpravljal stanovanjski odsek. Sodrug Likar je v stanovanjskem odseku preciziral stališče glede nakupa trnovske podrtije tako-le:	Staro
poslopje 'bi kazalo adaptirati in preurediti v stanovanjske svrhe le, če bi se taka adaptacija' morala izvršiti v zimskih mesecih, ko je gradnja novih stanovanj vsled vremenskih prilik na prostem nemogoča. Če bi morali adaptirati poslopje v času od novembra do aprila, pa dati maja meseca že stanovanja na razpolago, tedaj bi se dal vsled skrajne sile vsaj deloma opravičiti nakup in preureditev poslopja. Ker pa se bo adaptacija izvršila v sezonskih mesecih, torej v mesecih, ko stavbne akcije ne onemo-gočuje vreme, pa ni nobenega razloga zato, da se mesto gradnje novih stanovanjskih hiš zadovolji mestna občina s preurejanjem starih konjskih hlevov v stanovanjske svrhe.
In še en moment! Če bi z adaptacijo dosegli znatno in pomembno zni-
žanje stavbnih stroškov, za kar bi Jahko potem pomnožili število stanovanj, ki bi se istočasno gradila na novo, bi bilo tudi še razumljivo, če bi kdo zagovarjal nakup Nušakove kasarne in adaptacijo konjskih hlevov.
Oba momenta pa ne držita in zato ni nobenih stvarnih pogojev.
V	najlepših poletnih mesecih bodo zidarji morali krpati stanovanja; ta stanovanja pa bodo ravno tako draga, kot novo zgrajene stanovanj, hiše.
Kdor pozna podrtijo, ve, da bo adaptacija morala biti tako temeljita, da bo treba večji del zgradbe podreti. Podiranje pa bo požrlo to, kar bodo prihranili gospodarji na strehi.
O nakupu Nušakove vojašnice sta se izjavila mestni fizikat in mestni gradbeni urad. Mestni fizikat je izjavil:	Če se bodo stene temeljito
spraskale, tla pokrpala — bi bilo stanovanje prilično uporabljivo. Gradbeni urad' ipa adapcije vsled prevelikih ^ adaptacijskih stroškov ni priporočil. — Ljubljj. kreditna banka zahteva za poslopje Din 600.000. Znesek torej, ki ga v bilanci — upajmo vsaj — ne izkazuje in znesek, ki bo pomenil za Kreditno banka lep in nepričakovan dobiček. Ljubljanska kreditna banka bo obesila mestni občini podrtijo za lepe denarce to je facit take stanovanjske akcije.
Stanovanjski odsek je kljub temu spravil Nušakovo kasarno v finančni odsek; tam so nakup odobrili in zadnja seja občinskega sveta je nakup Nušakove vojašnice proti glasovoma sodrugov Miklošiča in Likarja sklenila. Občinski svet ni upošteval razlogov, ki jih je navedel sodrug Likar, Ljubljanska kreditna banka pa lahko na svoji prihodnji seji zaupno pove, da se dobe na svetu še slabi gospodarji, ki plačujejo dober denar za podrtije.
Le eno pa pribijemo že danes: motijo se koalirani klerikalci in demokrati, če računajo, da so s tem že izvršili svojo dolžnost v stanovanjstvu. Lljub-ljansko prebivalstvo hoče ven iz hlevov, ven iz brlogov, ono hoče zdravih in lepih stanovanj. Zdravih stanovanj pa pameten človek ne bo delal v predpotopnih konjskih hlevih!
Repriza
Ker je bila prva predstava »Krize« do zadnjega kotička razprodana in je mnogo delavcev ostalo brez vstopnic, se je Delavski oder odločil, da ponovi »Krizo«. Predstava se vrši v soboto zvečer ob 8, uri v dramskem gledališču. Opozarjamo že danes, da si vstopnice nemudoma preskrbite že v predprodaji pri Prosvetnem odseku Delavske zbornice, Gradišče št. 2. Na vse sodruge in sodru-žice apeliramo, da agitirajo za predstavo v vseh obratih, ker je repriza ravnotako združena z velikimi stroški. Zaradi posetnikov iz dežele smo namreč gledališče naprosili, da nam
»Krize“.
da na razpolago soboto, dne 12, f.m. Sobota pa je stalen gledališki dan, Ker nam ga je to pot gledališče izjemoma odstopilo, je taksa za uporabo poslopja večja kot je bila zadnjič. Zato, sodrugi in sodružice, glejte, da bo v soboto zvečer gledališče ponovno do zadnjega kotička zasedeno. Celo meščanska kritika je priznala nepričakovano dovršenost nastopa Delavskega odra. Nedostatki, ki so se pokazali pri premijeri, se bodo pri reprizi popravili tako, da bo predstava ponovno pokazala sigurnost nastopa našega prvega Delav, odra v Ljubljani, Cene za predstavo so ljudske.
stavili na vsi, revni tudi med
Tobačno delavstvo in klerikalci.
23. aprila se ije vršil protestni shod, sklican po zaupnikih tobačnih delavcev in delavk, v Mestnem domu. Shod je bil precej dobro obiskan.
G. Gajšek se je pritoževal v imenu klerikalne J, S. Z., koliko spomenic in resolucij je že romalo na ministre v Beograd, koliko shodov
in
deputacij je že bilo in kaj vse je že naredila JSZ za tobačne delavce. Lahko bi se doseglo sicer še več, ako bi marksistične strokovne organiza-je v Bosni in Dalmaciji ne preprečile. (Tukaj je pozabil povedati, da teh organizacij ni, da je vladajoči režim v teh krajih s silo udušil vsako de-
lavsko gibanje. Danes ta režim vzdržuje in podpira SLS.) G. Gajšek se je med govorom opletal, lovil besede, pravega krivca za zlo pa si le ni upal imenovati. Ker si tega ni upal on, je povedal to s. Makuc. Dejal je: Moramo si biti predvsem na jasnem, kdo je vaš delodajalec in kdo lahko zviša pokojnine, vzakoni dober služoe-pošten pravilnik o plačah. Delodajalec, kaj ne? Kdo je vaš delodajalec? Država! Kdo vlada državo? Klerikalci in radikali! SLS je predstavnica revnega in bogatega slovenskega naroda, saj smo jo po-na noge z malimi izjemami revni in bogati. Priznajmo si to, nami je velika večina. SLS kakor tudi vsaka meščanska kapitalistična vlada obljublja vse, govori o sebi (v tem so si vse enake), da je najbolj poštena in pravična, ko pa pride na vlado, pa zaman protestiramo in pošiljamo resolucije! Kakor da bi jih že ne bili poslali cel. kup v Beograd! Tobačno delavstvo in z njim v zvezi ves ostali proletarijat zaman čakata odrešenika in poštenjaka iz meščanskih kapitalističnih strank. G. Gajšek je zastopnik SLS, pa nas tolaži z dobro voljo in poštenostjo vlade. Mi pravimo: Napravite že vendar kaj, saj čakamo potrpežljivo že 10 let, kakor Job na gnojišču miloščine od visoke vlade — sedaj od vaše, ki pa ni nič boljša od drugih. Dajte nam zaslužek in kruha, drugo pride za tem. Vaši ministri naj podpišejo naše resolucije in pravilnike, magari samo enega od stotin, ki smo jih poslali, pa je zadeva rešena. Na to je nekaj zgovornih krščanskih ženic na migljaj g. Gajšeka začelo vpiti, kakor ob nevihti, češ, da je to politično hujskanje. Ko so se ženice nagovorile, je s. Makuc povdarjal, da razume njihovo jezo, zlasti ko pride
tobačna delavka domov po delu, pa nima otročičem in sebi kaj skuhati. Prav je to, da se hudujete, ali meni delate krivico. Jezite se rajši na svoje prijatelje; tedaj ko vas rabijo, vam obljubljajo vse, ko pa bi lahko m morali kaj napraviti, pa vas tolažijo z resolucijami in krščansko ljubeznijo.
Sodrug Petejan je v svojein g°' voru povdarjal, da ne bo govoril politično, dasi je politik. Dokazal je statistično na podlagi državnega proračuna, čisti dobiček pri monopolni u-pravi. Ali vendar je kljub temu d?" lavstvo monopolne uprave najslabše plačano. Povdarjal je zlasti, da J®' lavstvo v parlamentu ima zelo malo zaslombe in zagovornikov, zato le tudi borba zelo težavna. Končno s° pa vsa vprašanja odvisna od delavske moči. Močno in dobro organizira®? delavstvo je boljša garancija kot ministri skupaj.
Govoril je še s. Tomc, ki je p°' vdarjal, da je sin matere tobačne Je' lavke in da pozna mizerijo, ki jo pr®; našajo vpokojenci in aktivni delavd v tobačni tovarni. Dejal je, naj str; nejo svoje vrste črni in rdeči, ker vsi so enako izkoriščani. Le v strnjenil1 vrstah je uspeh in zmaga.
»Slovenec« in »Pravica« pišeta da se je na shodu hotelo operirati ? političnim hujskanjem, da se nam m šlo za stvar, ampak za umazane p°' litične cilje. Gospodom iz krščanskega tabora je vsaka resnica, ki jo pr®; letarec spregovori, demagogija. Kal ni demagogija po vašem — da se va® hvali brez vzroka? Kaj hočete od nas? Poboljšajte se, to vam pravim? in mesto besed in krščanske ljubezo1 povišajte raje plače in pokojnine. K® boste resolucijo, ki smo je na shod® sprejeli, uresničili, tedaj se zopet vidimo — do tedaj pa čakajmo. m.
Franjo Aleš:
O prvem maju v Sloveniji.
Prvi maj, praznik Dela, je bil v Sloveniji lepo prosljavljen. Delavci so se odzvali vabilu delavskih strokovnih in političnih organizacij in eno-dušno protestirali proti klerikalni reakciji in nedemokratičnemu režimu vladajoče srbske in slovenske klerikalne buržuazije. Manifestacije delavskega razreda in tudi drugih proletarskih slojev za svetovni mir in bratstvo med narodi, za internacionalno proletarsko solidarnost v boju proti sedanjemu družabnemu redu so lepo izpadle in dokazale, da se delavstvo in uredništvo v Sloveniji zopet prebuja in da zopet prihaja o-življeno v aktivno politično življenje slovenskega naroda.
Nič ni motilo razrednih socialističnih manifestacij praznovanje črnih in »naprednih«, fašističnih strokovnih organizacij. Čeprav so kleri-’ kalci praznovali 1. maj kot praznik j dela po svoje, čeprav so fašisti pro-
slavljali 1. maj, kot praznik dela —' po svoje, praznovanje 1. maja je P°' stalo v Sloveniji zopet oživljeno, P°' stala je nada za socializem, za bodoče močno in trdno delavsko socialistično gibanje.
Toda, nekaj nas je presenetilo-Nekaj, kar ne bi nikoli pričakoval®
V	času, ko se delavci in uradniki, ? času, ko se stanovanjski najemnik1 zbirajo v razredne organizacije, v času, ko socijalizem v Sloveniji zof?* dobiva zaupanje širokih ljudskih mas, v času, ko je delavstvo spozna' lo, da mu ne koristijo meščansk® stranke, ko je spoznalo, da ga sam® varajo, v tem času, ko zapušča poli' tična in razredna otopelost delovno ljudstvo, se dobe pri nas ljudje« ki se nazivljajo dekalisti, ki izdajaj® »delavsko-kmečki list« z im eno®1 »Enotnost«, in ki vpijejo, da so z® enotnost delavskega razreda in >vs® ta dekalizirana družba ljudi, v svoj1
LEO SILA:
tlovek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.
»Hvala!« Zahvalo je izrekel mimogrede. »Ali boš še študiral nocoj?« Roza je sedla na postejo. »Ne bom. Samo malo brskam. Nekam lažje zaspim.« Srkal je čaj. »Ali pišeš dnevnik?« . . . »Ne. Zakaj vprašaš?« . . . »Kar tako.« Roza je sedela tik ob koncu postelje, ki se je dotikala njegove mize. Ko je nagnil za poslednji požirek, je začutil dotik njene noge. Spogledala sta se. Leo se je pomnil dekle Lize, tistih strašnih sanj, ki so ga potem tolikokrat obletavale. Vedno bolj se je zavedal ognja, ki stalno tli v njem in ki včasih izbruhne v strašno poželjenje po ženskem telesu.
Vstal je. Sedel zraven Roze na posteljo. Roza mu je podstavila nogo. Zapletla sta se. Sprva v šali, igraje sta se oklenila. Nato sta se zavalila na posteljo. Kakor da je za trenutek izgubil zavest, jo je stisnil v strastni objem, prižel se k njenemu telesu . . . Ona se je stisnila k njemu. Že ji je hotel strgati obleko iz tistih vzbrstelih grudi, ko je zaškripala postelja. Močno. Škripanje ga je vzdramilo iz poltene omotice. Odrinil jo je od sebe , . , »Ti si hudič!« Šele sedaj je opazil, da ga je ugriznila v roko. »Pojdi!« — Kakor v pijanosti je pobrala skodelico in izginila. Leo se je izgubil v vročično politne sanje. Strašno je trpel. Toda pomoči ni bilo od nikoder. Ideal jo je v Boži, ki ji je pisal bežno kartico in je nikdar ni poznal. Nikdar ni spregovoril besedice z njo, četudi umi je bilo hre-
penenje po njej uteha, skromna uteha v vročici vedno bolj se pojavljajoče telesnosti.
Gospodinja je bila lepa. Roza je bila močno dekle, preveč močno. Lepa gospodinja, ki ni hotela roditi več otrok, je kar glasno dala razumeti, kako se ji studi plešasti mož, bivši feldvebel iz fronte, kjer sta se spoznala. Primorka je. Natakarica je bila v hotelir, kjer se je nastanila vojaška pisarna. Tako sta se spoznala. Staršev ni imela več, samo par krajcarjev dote. Zato se je oklenila takrat prijaznega feldvebla Kovača. Lepo se je oblačil, lepo friziral, železničar je bil, podurad-nik . . . No, se bo že dalo živeti z njim. V zakonu . . . kakor da je splesnil. Plešo je dobil, siten je bil, ko se je vračal iz službe. Vozil se je zelo veliko, da je bilo ženi dolgčas. Seveda ne ravno radi njega. Sprva že. Toda, ko je tako opustel, ji je bilo prav, da ga ni videla. Njegova plača je za potrebo cele familije bila premajhna. Zato je vzela študente. Nekaj se študentom že da pri-trgati ali pristradati, če ne drugače. In zgodilo se je, da so njeni trije študentje morali dva meseca skoraj neprenehoma žvekati za zajtrk in večerjo koruzne žgance z napol črno kavo. Zato, da si je lepa gospa lahko kupila rumene čevlje. Bog pomagaj! Moževa plača je bila pač premajhna . . . In gospa gospodinja je bila poleg mladosti še zelo izobražena. Saj je bila natakarica v velikem hotelu, kamor so zahajali oficirji in feldvebli. Govorilo se je sicer v hiši, da se je mož v prvem letu zakona večkrat napil. V pijanosti je izpraševal ljudi,
če njegov otrok res ni njegov otrok, temveč s®1 njegovega kompanikomandanta. Problem, ki n111 ga nihče ni mogel razrešiti. Mogoče niti žen® ne ... So stvari na svetu, ki so večni proble®1. Sicer je bila prijazna, Z Leonom se je ra®® pogovarjala. O življenju, o dekletih, o gledališč®' o literaturi. Kolikokrat v mrzlih zimskih večeri®' ko ni bilo moža doma in je Rozo z otrokom i*01’ gnala spat, je sedela v kuhinji na dolgo stegnje®® na štedilniku in brala vsemogoče romane . . . To*' stoja, Zolaja, kogarkoli na koncu konca. Na P®” slednja jo je opozoril' Leo, ki je študiral lepo Id? raturo in skušal pregnati kolportažne romane 1 njenih rok. Kupovala si jih je včasih na skrb®! Leo si je izposojeval knjige. Sam si je za pritrg® in pri inštrukciji prislužen krajcar kupoval *eEg knjige. Dal jih je brat tudi gospodinji. Zato po večerih večkrat skuhala čaja. In sta se varjala pri tistem čaju o Ani Karenini, o Katjust Vstajenja, o Milanu in Mileni . . . Res, Leo i včasih šel zadovoljen spat. Lepo se je dalo p°& varjati z njo. In čaj je bil tudi dobrodošel. jC| . . , Nekega popoldne, ko se je vrnil iz p jo je zalotil v svoji sobi. Knjige na mizi so bil® spravljene. Navadno tega ni storila. »Malo 9 Vam morala pospraviti. Tak nered imate.«
»Hvala, gospa!« Nekam pritajeno se je s1?. a, ljala. »Zakaj se pa smejete?« Oblila ga jc r®®. Jal Med knjigami je zagledal' svoj dnevnik, rog1* g0
ji je v oči. »Pa vendar niste . . .« V dnevn-_ bila njegova hrepenenja. Marja, Mirka, 51
®oža ' ' '	(Dalje	prihodnjih
Osebni zagrizenosti — razbija tako težko doseženo strokovno enotnost delavskega razreda,
Ne vem, kako bi tako početje o-značili, kako naj bi ljudem dopovedali, kako slaba je njihova strokovna taktika, kako nesmiselno je cepiti dosedaj še ne povsem konsolidirano delavsko socijalistično gibanje, Mi Vemo, da V Sloveniji vlada klerikalna reakcija, da je katoliški duhovnik, kot policijski minister, prepovedal javne proslave 1. maja tl. In kaj naj ima delavstvo od tega, če ti zabrani-jo in razženejo celo strokovne organizacije? In v času, ko vsi ljudje še niso navdušeni za sociializem, za boljševizem, ko še volijo klerikalce in liberalce, v tem času pridejo dekalisti ■n pravijo: Postavimo si lastne strokovne organizacije! Socijalisti svoje, nii svoje!
To naj bo slovenski boljševizem v Sloveniji, ko se buržuazija vseh dežel pripravlja na novo svetovno vojno, ko povsod koncentrira svoje moči, ko je v nevarnosti osemurni delovnik, ko se vedno pogosteje slišijo vesti o združitvi internacij onalnega strokovnega pokreta, v tem času —
Dnevne
Krajevna organizacija SSJ v Ljubljani bo položila pokojnemu sodr. dr. Periču, županu ljubljanskemu, ob priliki odkritja njegovega nagrobnega spomenika v nedeljo venec na grob v znak pijetete do pokojnika kot člana in sodelavca v isocijalistični stranki. Slavnost priredi odbor za postavitev spomenika, ki sestoja iz članov sodelavcev! v takratnem občinskem svetu. Slava spominu sodruga drja Ljudevita Periča!
Lep uspehi naših sodrugov v Pi-šccah. Pri občinskih volitvah v Piše-cah so naši sodrugi dosegli izredno J®P uspeh. Lzid volitev je naslednji: lista SSJ 116 glasov in 7 odbornikov, KDZ 24 glasov in 1 odbornika, SLS 87 glasov in 5 odbornikov, KDK 43 gla-2°v ® 2 mandata, SKS 39 glasov in ~ mandata. Zavednim delavcem v Pi-secah čestitamo na lepem uspehu, ki priča, da se tudi dežela probuja.
Delavske zbornice za protialkoholno akcijo. Zagrebška delavska zbornica je votirala 25.000 Din za protialkoholno propagando med delavstvom.
Občinske volitve v Artičah. Pri nedeljskih volitvah so dobile glasov: SLS 41 glasov, Kmečko obrtna delav. stranka (klerikalci) 59, Socijalistični kmetje in delavci 47, Gospodarsko napredna lista (biv. župana) 74, na-
Eredni obrtniki 38. Ker sta se kleri-alni listi zvezali, so dobili klerikalci
7	odbornikov, socijalisti 3, napredni 7, tako da nima nobena lista večine. Najbolj so poraženi klerikalci, ki so odnesli borih 41 glasov na prvi listi, kj je bila pod pravo firmo. Druga klerikalna lista je dobila več glasov, ker Se je prava firma skrila pod kmečko obrtno delavsko stranko, tako da ve-čina volilcev ni vedela, kdo za to listo tiči, ker bi bil sicer polom še večji, pakšni prijatelji siromakov so klerikalci, se vidi najbolj iz tega, ker je Preostanek 8 glasov bil na njih 2 listi,
3 glasovi pa na prvi in ko so videli, da je njihov kandidat na prvi listi (bogataš in klerikalec), na drugi pa siromak, so hoteli preostanek prišteti v ^obrobit prvega, da bi odpadel dojeni mali posestnik in delavec. Na primeru se vidi, kakšni prijatelji ljudstva so SLS-arji. Zato kličemo: ^elavci in mali kmetje, vsi vkup v ~°c. stranko, v kateri se vas ne bo ^'hče sramoval, ampak vam bo vsak *&kel: le sem, tukaj je vaše mesto, a se borite ramo ob rami z milijoni Proletarcev, dia si priborimo svobodo ji1 človeka dostojno življenje. Socija-pSti smo z uspehom lahko zadovoljni.
rj oblastnih volitvah smo dobili 19, J*1 državnozborskih 22, sedaj pa že . glasov in to v času hude protiagi-j^Je, ki so jo osobito klerikalci vo-
. “i proti nam, češ, da smo komunisti Ud.
Obtožb* proti nemškim inženirjem ?? Ruskem. V velikih ruskih rudni-, olb Donecu je med drugimi zapo-eno večje število nemških inženir-v- Ruska sovjetska vlada je še-le Pfed nekaj tedni izvedela, da je delo-anje teh inženirjev izdajalsko, da so
pri nas pripravljajo cepitev delavskega strokovnega gibanja.
In še več! V ministrstvu za soci-jalno politiko se pripravlja za jugoslovansko delavstvo nov pravilnik o delovnem času, po katerem se bo z zakonom uvedel že 10- in še večurni delovni čas in ki v bistvu ne pomenja ničesar drugega kakor nov napad na delavski razred. In mi, mesto, da bi se združili, da bi organizirali eno-dušen in enoten odpor proti temu sistemu, proti sistemu Glavnjače, proti kapitalistični reakciji — se naj cepimo, kajti naše gibanje je »premočno« in buržuazija se nas boji . , ,
To so namere naših boljševikov in te namere je treba preprečiti. Delavstvo v Sloveniji je že toliko zrelo, da ibo to preprečilo. Naj že bosta dve struji, ali zapomniti si moramo to-le: dokler so naši razredni interesi v nevarnosti, mora biti naš boj — skupen boj proti režimu, proti kapitalizmu in buržuaziji. Predstavljati moramo enotno organizirano silo, silo, ki bo kljubovala tudi napadom meščanske reakcije!
Naše geslo pa je in bo ostalo: Proletarci, združite se!
novice.
v zvezi z nasprotniki sovjetov, da prejemajo od bivših lastnikov rudnikov denar zato, da sabotirajo delo itd. Inženirji so bili aretirani ter prepeljani v Moskvo, kjer sedaj čakajo na sodbo. Te dni je bila obtožnica sestavljena ter izročena obtožencem, obenem pa tudi objavljena. Uvodoma se v obtožnici naglasa, da zarota že začenja. od leta 1918, da so se takrat lastniki rudnikov ter inženirji dogo-vorjali. Inženirji so bili baje v zvezi z generalom Denikinom. Obdolženci so tudi nekaj že priznali. Na podlagi teh priznanj in pa na izpovedbe prič, se skuša v obtožnici obtoženim dokazati, da je bila njihova ideologija protirevolucionarna. Leta 1920 je bila ustanovfjena tajna 'organizacija med bivšimi posestniki rudnikov ter inženirji v Rostovvu. Od 1. 1920 do 1922 so se izvršile samo posamezne sabotaže. Še-le v drugi polovici leta 1922 pa je postalo protirevolucijo-narno delovanje bolj živahno. Ta organizacija je dobivala denar iz inozemstva, Eden obtoženih je baje priznal, da je organizacija samo od njega tekom celega časa prejela 175.000 rubljev. Bivši načelnik Denikinove poročevalske službe, gotov Radni-kov, pa je bil sicer zaslišan, ni pa bil stavljen pod loflbtožbo. Obtožene tri nemške inženirje in dva monterja se dolži, da so podpirali tajno organizacijo, Razen teh je tudi pet bivših posestnikov rudnikov, 37 inženirjev in
8	tehnikov pod obtožbo. Gre baje za velikanska podkupovanja; obtožnica trdi, da se je dobavljalo slabe stroje. Obdolžitve teh treh Nemcev se opirajo na izpovedbe nekega zaprtega Rusa, imenom Baškina in še na nekega drugega Rusa. Obtoženemu inženirju Otu se podtika, da je bil morda (!) špijon in po njegovi lastni izjavi, član Stahlhelma,
Fotografirana »Kriza«. Delavski oder je dal glavne prizore iz dobro vprizorjene »Krize« fotografirati, ki tvorijo sedaj lepo serijo 10 različnih slik. Izdelal jih je gledališki fotograf g. Pogačnik (Mesini trg). Cela serija stane samo Din 35. Sodrugi! Naročajte ta skromen spomin na prvi nastop ljubljanskega proletari-jata v Narodnem gledališču v Ljubljani. Slike se naročajo v centrali »Svobode«, Marksov trg 2/II,
Ure in zlatnino na mesečne obroke brez povišanih cen. Ilger, Maribor, Gosposka ulica 15.
Zahvala. Podružnica oblačilnih delavcev v Mariboru se je kot prva odzvala oklicu podružnice »Svobode« in poklonila prispevek za potni sklad pevskega in športnega odseka v znesku po 500 Din. Za velikodušen dar, ki si ga pač nismo upali pričakovati v takem znesku, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. — Odbor podruž. »Svoboda« v Mariboru.
Tombola železničarskega glasbenega društva »Zarja« se vrši nepreklicno 3. junija 1928 ob 3. uri popoldne. Delavska godba potrebuje nove inštrumente in zato segajte po
srečkah, ki stane ena samo 2.50 Din. Dobitki pa so zelo lepi in dragi.
*	Gojzerji, lahki, poltežki in original, kakor tudi nad 30 modelov promenadnih čevljev, nudi Karo, Koroška cesta 19,
Za tiskovni sklad so nabrali sledeči so-dntigi Din: Filip Mlinar, Črna pri Prevaljah 124.50, Anton Pilko, Sv. Pavel pri Preboldu 60, Poteš Jože, Štore pri Celju 16, — Iskrena hivala; sodmgi posnemajte! — Vsem onim isodrtugom, ki so že zaključili nabiralne pole za tiskovni sklad in nove naročnike rdečega meseca, prosimo, da nam jih v najkrajšem času obračunajo. Onim pa, ki še niso zaključili, .sporočamo, da velja nagrada, razpisana v svoječasnih okrožnicah, še naprej.
Vestnik »Svobode".
Važni sklepi širšega odbora »Svobode«.
Seje širšega odbora »Svobode« v nedeljo, dne 6. maja, so se udeležili vsi člani ■razen zastopnikov iz Ptuja in Mežice, Na seji je bila kratka, stvarna diskusija in zato tem več konkretnih sklepov.
Poročilo o organizacijskem in finančnem stanju »Svolbodec je podal predsednik s, Štukelj, Nova centrala se je trudila predvsem za ureditev rednega poslovanja podružnic. Večinoma je to uspelo. Med večino podružnic in centralo so dobri stiki. Več podružnic se je obnovilo, ustanovile se bodo nekatere nove. Za reorganizacijo »Svobode« v tem smislu, da se prenese težišče dela na posamezne podzveze, je 'bilo treba dobiti predvsem pregled o stanju raznih sekcij v posameznih podružnicah. Po poročilu podružnic ima sedaij »Svoboda«: 20 ■dramatičnih sekcij s 300 člani, 15 telovadnih enot s 600 člani, 8 pevskih zborov z 207 člani, 15 tamburažJuh zborov s 200 člani, 23 knjižnic s približno 12.000 knjigami, 5 športnih odsekov s 87 člani, 1 izletni odsek in 2 šahovska kluba. Razne podružnice mislijo ustanoviti kolesarske, turistov-ske, dramatične, pevske in godbene odseke »Svoboda« obsega torej vse panoge delavske kulture. Podružnice Pobrežje pri Mariboru, Šoštanj, Vrhnika, Borovnica, Novo mesto in P tuj niso iposlale nobenega odgovora in eventualne sekcije teh podružnic niso vštete v gornjih številkah. Nekatere podružnice se še vedno niso mogle navaditi na redno obračunavanje članarine. Njihova nerednost ovira razmah »Svobode«. Ožji odbor predlaga proti njim ostre ukrepe.
K debati so se oglasili: s, Vuk iz Litije, Sova iz Tržiča, Žagar iz Javornika, ss. Se-linšek in Vidovič iz Maribora in s. Kosmos iz Hrastnika. Zadnji se je pečal zlasti z mariborsko podružnico in jo opominjal, da naj izvršuje svoje dolžnosti napram centrali tako, kot jih izvršujejo vse podružnice.
Sklenilo se je, da se v smislu § 9 točka c zvezinih pravil razipusti vse one podružnice, ki več kot četrt leta niso odračunale članarine brez vsakega opravičila. Podružnice Marenberg, Ruše, Šoštanj in Celje se opominja, da plačajo dolžno članarino tekom tega meseca. Z Mariborom naj uredi končnoveljavna vsa sporna vprašanja predsednik s. Štukelj. Vse podružnice morajo v bodoče članarino odračunati redno mesečno in pošiljati tromesečna poročila po tiskovinah, ki jih (je sivojčas izdala centrala. Vsem podružnicam se priporoča, da r.e prirejajo na slepo srečo prireditev, ki se končajo z deficitom. Vsem podružnicam se bo poslala prihodnje dni organizacijska okrožnica.
K 2. točki dnevnega reda: formiranje ipodzvez in ujedinjenje društev izven »Svobode« se je sklenilo, da skliče centrala tekom prihodnjih mesecev občne zbore vseh ipodzvez. Na teh občnih zborih se bodo sprejeli definitivni pravilniki vsake podzveze in določil se bo konkretni delovni program za sekcije posameznih podzvez. Ti občni zbori morajo biti absolvirani do septembra meseca.
Glede ujedinjenja z društvi izven »Svobode« je seija sprejela na znanje poročilo s. Štuklja o dosedanjih pogajanjih in je pooblastila ožji odbor, da ta pogajanja do jeseni zaključi.
K 3. točki: letošnje prireditve »Svobode« je seja sklenila, da pozove centrala vse podružnice in druge delavske organizacije, da se udeleže izleta v Studencih 15. julija in da opuste v tem času druge prireditve.
Jeseni se bo slovesno proslavila 10-letnica »Svobode«, Izdala se bo knjiga o kulturi proletarijaita z vsemi statističnimi in fotografičnimi dokumenti iz dosedanjega delovanja »Svobode« in drugih delavskih kulturnih društev. Podružnice bodo morale v svojem lastnem interesu pravočasno izročiti na razpolago ves tozadevni materijal. En mesec se bodo vršile agitacijske kulturne prireditve posameznih podružnic. Ta agitacijski mesec se bo zaključil z veliko delavsko akademijo v Ljubljani, kjer bo prvič v naši državi nastopil takozvani »Sprechchor«, izbrana telovadna vrsta s simboličnimi prostimi vajami, najboljši zbori Slovenije, Hrvatske in Srbije, ter Delavski oder »Svobode« v Ljubljani z zadnjo sceno iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Združeni delavski pevci (zbor z nad 500 člani) bo počas-til skupaj z ljubljanskim proletariatom in delegati iz vseh krajev Jugoslavije velikega našega Cankarja na nje-ovem grobu. Točen program te proslave odo organizacije pravočasno dobile.
100-leitnico Tolstoja naj proslave podružnice »Svobode«, ki imajo dramatične sekcije, s tem, da vprizorijo eno ali drugo njegovo dramo. Da bo vpnzontev res na višku, naj kmalu začno študirati dotično dramo. Centrala ibo vsem pravočasno poslala vsa potrebna navodila s spisanim predavanjem in recitacijami. Na podoben način bomo proslavili tudi 50-letnico ameriškega proletarskega pisatelja Sinclaira (ugovori: Sincler).
CENE
„KAM“ čevljev
Polčevlji za gospode	Din 255*- naprej
Vis. čevlji za gospode	„	265*-	„
Strapacni za gospode	„	270*-	„
Gojzerci vse velikosti	„	290*-	„
Modni čevlji za dame	„	245*-	„
Otročji čevlji . . .	„	70*-	„
Sandali la............... 60*-	„
Vse v najboljši kvaliteti brez odpadkov, brez papirja, lahko in poceni popravilo.
Lastni izdelki.
Lastna delavnica za popravila
Mnrllur, KorožKa cestn 19.
Maribor.
Ljudska univerza v Mariboru. V
nedeljo 13. maja pri lepem vremenu na prekrasen Remšnik in k prazgodovinskemu medvedu! Informacije da in prijave sprejema tajnik prof. Kos, Koroščeva ul. 2. V pondeljek 14. maja ob 8. uri zvečer, velika kazinska dvorana: »Žene, dekleta in moški današnjega časa«. Resno in humoristično kramljanje pisatelja in profesorja dr, K. Dvorzaka o novem Adamu in o novi Evi, o koncu ljubezenske romantike; o modernem kavalirju in pokopanem viteštvu, o umetnosti moške očarati. Za kaj se borijo moški? Za kaj ženske? itd. To predavanje je bilo v Graški Uraniji štirikrat razprodano. Za mladino pod 18. letom dostop ni dovoljen. Predprodaja vstopnic (15, 12, 10, 8, 6 Din; stojišče 5 Din) pri g. Zl, Brišnik in g. Hoferju.
Izlet esperantistov v Ptuj. Espe-rantsko društvo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 13. maja ti, izlet v Ptuj, h kateremu vabi vse člane in prijatelje esperantskega gibanja. Odhod 8.24 dopoldne od glavnega kolodvora, ob pol 11. uri predavanje gosp. prof, Rakuše v gimnaizijskem poslopju v Ptuju o pomenu svetovnega pomožnega jezika. Popoldne obisk muzeja in drugih znamenitosti mesta Ptuj pod vodstvom članov muzejskega društva v Ptuju.
Studenci pri Mariboru.
Krajevna org. SSJ v Studencih
ima dne 15, maja tl. v gostilni Meibe-nič ob pol 8. uri zvečer članski shod. Kot referent pride nar. poslanec s. Petejan. Ker je članski shod velike važnosti, vas tem potom pozivamo, da se ga v največjem številu udeležite.
Proslavil 1. mala o revirjih.
Mi, ki pravimo, da smo za proletarsko demokracijo in svobodo kritike, bodimo vsaj toliko dostojni napram samemu sebi, da ne bomo vedno trdili, da zavednost in revolucionarnost našega proletarijata narašča. Ne, nasprotno, nikjer je ni. Pa ma-gari, če kdo kar vagone revolucionarnih fraz med rudarje vrže, vse je zastonj. Zavednosti ni in je še dolgo ne bo.
Že par let nam vlada, ne glede na svoj strankarski sestav, prepove manifestacije in izobešanje rdečih zastav na praznik Dela, dan 1. maja. Prepove ali ne prepove, to je njena stvar. Razredno zavedni proletarijat, ki je ta zvišeni praznik Delav vposta-vil, tudi ni vprašal takrat obstoječih režimov, niti ni prosjačil za dovoljenje. Ampak v zavesti svoje razredne opredelitve napram vsem meščanskim verskim ceremonijam različnih priredb jim je pokazal hrbet, ustvaril si svoj praznik Dela in šel z njim na cesto v množicah z visoko vihrajočimi rdečimi zastavami, simlboli Bratstva, Svobode in Enakosti — kljub vsemu. Njegov nastop je komaj po 38-tih letih postal že tako silen, da je in še ruši prestole in uklanja bogove. In šel bo še dalje in to kljub vsemu, naprej do zmage.
Pa pri nas? Ko nam je še naša buržuazija dopuščala svobodno pro-
KRUH
iz zanesljivo najboljše banatske in ržene moke ter sveže pecivo dobite dnevno pri
I. mariborski delavski pekarni
Maribor, Tržaška c. 38 - Telefon 324
I in pri njenih filijalkah GLAVNI TRG 18 in STOLNA | ULICA 2, kakor pri vseh prekupovalcih v mestu in okolici.
VSAKOVRSTEN KRUH:
kruh iz pšenične moke, kisel kruh iz pšenične moke
| (brez kvasa), ržen kruh, koruzen kruh, štruca z rozi-I nami, mlečne štruce, kakor | tudi vsakovrstno fino in malo pecivo.
Snažna izdelava peciva.
Polna teža.
Oblastno odobreni higije-nični prostori pekarne.
Ogledovanje prostorov ob vsakem času zaželjeno.
slavo L maja, takrat smo v revirjih pod vplivom alkohola kričali pred trgovinami: Živijo Špeh! pred farov-ži: Dol z Rimom, pred ravnateljstvom: Ubit’ hudiča! Za največjega revolu-cijonarja se je smatral tisti, ki se je ta dan najibolj surovo obnašal. Razni govorniki so govorili tako revolucionarno, da so gore pokale po Posavskem okrožju,
Pa so prišli drugi časi. Žalostni pa resnični. Pri nas v revirjih se vedno slabše proslavlja praznik Dela. Vedno manjša udeležba na shodih. Rdeče zastave ali rdečega znaka pa skoro ne vidiš več. Vladajoči sistem je svoj cilj dosegel. Letos, na srečo, je 'tako deževalo, da se vsaj mi revolucionarji lahko sklicujemo na dež, da se nam ni bilo potrebno pokazati vsaj dopoldne ne.
Protestiralo se je na shodih, interveniralo pri ministrih zoper prepoved L majske proslave. Kriči in zabavlja se čez dr. Korošca. Ali nas ni sram? Ali je mar to praznik meščanskih strank? Saj tisti mislimo, da ne, ki še imamo trohico proletarskega ponosa v sebi. Daleč smo prišli. Ne zahtevati, prositi; ne, vzeti, kar je naše, temveč protestirati. To pravimo, da je naš razredni boj! O, ironija hlapcev kapitala! Ne, borcev za svobodo, temveč prostovoljnih sužnjev; ne zavednih, temveč nezavednih; to smo masa rudarjev v revirjih in tak je bil naš letošnji 1. maj.
Vzdramite se vi grobokopi svoje lasitne svobode. Opašite se z razumom svitlim mečem; izpljunite iz sebe hlapčevstvo, alkoholizem, sovraštvo, strah in nezavednost, Poglejte
z vašimi zaspanimi očmi v življenja pot »Svobode«. Ne prosite, ne bežite, temveč pojdite na vaš praznik Dela na cesto, ulico! Pokažite, da so Posavska gorovja sicer črna od premogovih saj, da pa je življenje, ki bije v vas, rdeče za Svobodo in Pravico. Tak mora biti naš prihodnji 1. ma! — Rdeči maj!
-m.
Tržič.
Razredno zavedno tržiško delavstvo je letos zelo slovesno praznovalo 1. maj. Na predvečer se je zadr. Flauder pokazal mojstra za okraše-nje izložbenega okna zadružne prodajalne, kamor je izpostavil kip Ivan Cankarja. Podružnica »Svobode« je vprizorila dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Dvorana Zadružnega doma je bila popolnoma zasedena, tako kakor letos še nobena predstava. Vsi igralci pa so bili ta večer popolnoma kos svojim težkim nalogam, posebno sodr. Smole Kakol je ta večer pokazal v svoji naslovni vlogi, kaj vse more doseči z žilavo požrtvovalnostjo. Posestniki so pri vsakem dejanju nagradili igralce z dolgotrajnim ploskanjem. Gg. Lajovic in Kerenc sta zaigrala nekaj glasbenih točk, prvi na klavirih, drugi goslih, za kar sta žela veliko priznanje. Bodi jima izrečena iskrena zahvala, želeč, da še večkrat sodelujeta pri delavskih prireditvah. Ves veoer je potekel v slavnostnem razpoloženju; vsak posameznik se je zavedal, da romajo dolge procesije hlapcev Jernejev po trdi kameniti poti do svojega cilja. 1. maja pa se je vršilo zelo dobro obiskano zborovanje, na katerem sta
iicincinnnnciCTncmnncinnncinncicintatana
3
a
3
a
j
G
E
G
G
E
E
E
Ali že uporabljate
iim tel 291'
*»
S
I
I
I
v
S	2*
t*	Ji!
'J5
a a a
3
Dobiva se ]o povsod. BoDivo se ]o povsod.
poročala v pomenu 1. maja ss. Čeleš-
nik in Vergelj; oba govornika sta žela obilo priznanja. Vsi smo si bili svesti druge poti k delavski konsolidaciji. Naj le prepovedujejo 1.-majske manifestacije, vremena se bodo naposled le zjasnila, veličastno bodo še plapolale naše rdeče društvene zastave po ulicah; ni je sile, da bi to preprečila, V tej prognozi se je tržiško delavstvo, vračalo iz zborovanja. — Dne
3.	maja sta sodr. Snoj Hinko in njegova žena Marička praznovala 251et-nico svojega zakona. Podruž. »Svobode« jima je podarila v spomin lepo darilo v znak hvaležnosti za njihovo delo pri naših organizacijah. Malokateri oče in mati, sta znala svojim otrokom vliti v srce toliko socialistične zavesti, kakor baš ta dva. Želimo jima še na mnoga leta! V radostnem razpoloženju smo obhajali v dvorani zadružnega doma ta jubilejni dogodek.
Rufe.
Proslava 1. maja. Delo je počivalo skoro popolnoma. Trgovine se bile zaprte, tako da so Ruše imele popolnoma prazniško lice. Dnevni red proslave je bil precej obširen: Budnica, zbirališče delavstva, odhod, javni shod, kar pa se je moralo vsled slabega vremena deloma opustiti. Kljub temu, da je deževalo, je pa naša vrla godba vršila nemoteno svojo nalogo; izvršila je prvi del dnevnega reda. Nato so se začeli zbirati tudi delavci, vendar se pa obhod ni mogel vršiti vsled premočnega naliva. Zato smo se sešli v gručah v veliki dvorani g. Črnka, kjer se je pri precej lepi udeležbi delavstva vršil manifestacijski shod. Shod je otvoril in mu predsedoval s. Strnad, Pozdravil je navzoče v imenu krajevne organizacije SSJ in delavske gospodarske zadruge v Rušah, Nato se pridruži v po-zdraivu v imenu SDZJ, podružnice Ruše ter »Svobode« Ruše in občinskega socialističnega kluba s. Žižek, za njim pa sodružica St. v imenu ženske sekcije v Rušah. Nato je povzel besedo sodr. Ošlak in v daljšem temperamentnemu govoru orisal vso križevo pot razrednega proletarijata skozi 38 let, ko on na svojih prvomajskih shodih ponovno kljub vsemu zahteva osemurni delavnik, svobodo tiska, govora in zborovanja, zaščito mladine, skrb za starost in onemoglost itd. K besedi se je priglasil za dekaliste s. Teršek iz Guštanja, kateri je globoko v srce zadel svoje tukajšnje tovariše. Pred zaključkom tega impozantnega shoda je 'bil soglas-
no sprejet predlog s. Janka, da ponese s seboj s. Ošlak pozdrav ruškega proletarijata na sodruga Petejana kot edinega našega borca na najvišjem državnem mestu, H koncu je zaigrala godba Internacijonalo, pevski odsek »Svobode« je zapel Delavski pozdrav, na kar smo se razšli. Popoldne se je vršila dobro uspela veselica istotam. Tako proslavlja proleta-rijat svoj praznik tam, kjer je zaveden, organiziran politično, strokovno, kulturno itd. Organizacije ne premaga nobena sila. Živel organiziran, discipliniran proletarijat!
Senovo,
Nedeljske občinske volitve so pokazale, da še „živi naša ideja in da samo zaveden proletarijat vstvarja in gradi boljšo družbo socijalizma. Da, samo zavedni poštenjaki, ki se ne ustrašijo nasprotnih avantur, oni drže kvišku simbol ponižanih. Naša občina je bila dosedaj absolutno klerikalna, ki ni poznala borbe za občinske dolžnosti in pravice. Volilna metoda do teh volitev je bila le kravja kupčija sporazumno med klerikalnimi velegrumtarji, ki so bili skrajno leni in bo stalo precej truda, da se ta avgijev hlev očisti. Sicer smo mi storili svojo dolžnost, kakor »mo že rekli: Kolikor moči, toliko pravic! Ob tej priliki povdarjamo, da naše ljudstvo še vedno veruje v zlata teleta itd., v svojo moč in kvalikacijo razen 70tih pa ne. Nič ne stori, borbe-na vzgoja bo rodila uspeh prej ali slej; tudi Kristus je zapustil samo 12 apostolov, med njimi seve tudi Judeža Iškarjota. Rezultat je sledeči: So-cijalisti 70 glasov 3 mandate, izvoljeni so ss. J. Richter, Ludovik Bebretič in Ivan Baraga; kmečko-gospodarski blok 31 glasov 1 mandat; SDS 85 glasov 4 mandate; SLS 188 glasov 9 mandatov. Omenjamo, da je krivda tudi v tem, ker se je mnogo naših .vo-lilcev izselilo za kruhom, mnogo novincev pa je premalo časa v občini-Je pa tudi to, da je bil bivši veleza-služni in velezmožni poslanec na razpoloženju posebno podjeten s tem, df je imel celi dan napreženo kočijo, t0 so bile »nobel« njih ovčice, mi ub°' ge »socijalistične pare« pa si ne m°' remo tega privoščiti. — Hvala Vam ss. pijonirji za Vašo pošteno delo!
STAMPIUE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.
FOTO
A. PERISSICH
CELJE Slomikov trg St. 4
Slika tudi zvečer. Normalne cene! SKUPINE.
Nabirajte
nove
naročnike
Idejni nažrti za novo šolo v Hrastniku.
Krajni šolski odbor v Hrastniku prosi one gospode, ki so poslali na tozadevni razpis idejne osnutke, da naj vpošljejo takoj naslove, kam naj jim odbor sporoči neko važno zadevo. Naslov naj bo tak, da ne bo anonimnost konkurentov trpela-
Plise
a ž u r
vsake vrste, stoječe, ležeče, votle kombinirane gube, tudi naj manj še t«1
na vseh tkaninah, posebno pa na svili in na sličnem izdeluje saW°
prva delavnica te stroke v Mariboru* modni atelje
Marica Kitzler, Krekova 5
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak. ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2'50 D
NAČELSTVO.
I
f
£
Tiska: Ljudska tiskarna A d. v Mariboru, predstavite!) Josip Ošlak v Mariboru* — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Marib