POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 4 DIN ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO GLASILO SLOVENSKIH POSLUŠALCEV RADIO LJUBLJANA LETO VIII Ovin: Breze ob jezeru (linorez) Radione-aparati so y sezoni 1935/36 zopet vodilni! ZAHTEVAJTE PREDVAJANJE OD RADIO, AW 33 Troelektronski Midget Dinamic za vse valove. Izboren elektrodina-mični zvočnik. Aparat je povsem selektiven, občutljiv za postaje in močan. 9 watna končna pentoda! Din 3800.— AW 44 Štirielektronski super za vse valove, najmodernejša izvedba z regulatorjem za fading in vsemi modernimi pridobitvami. Popolna selektivnost. Glasbeno dovršen! Din 5800— AW 66 Veliki šestelektronski super za največje zahteve. Ima regulator za fading in regulator za selektivnost. Glas tega aparata je povsem enak originalu. Din 7500 — reg.z adr. zo.z. LJUBLJANA Tel. 3190 Miklošičeva cesta 7 Radi 10 VIII 5. januarja 1936. 2 | Ljubljana Naročnina : Tromesečna Din 35.—, polletna Din 70.—, letna Din 140. Za inozemstvo: tromesečna Din 48.—, polletna Din96.—, letna Din 192—. Naročnino je pošiljati na čekovni račun 15228 v Ljubljani. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova ulica 16. »Radio Ljubljana« izhaja tedensko OPOZARJAMO NA NAŠE ZA-VAROVANJE APARATOV IN ŽIVLJENJA! NAŠ RADIO — ZOPET V UPRAVI PROSVETNE ZVEVE Beograd, 31. decembra. — Poštni minister Kalu-gjerčic je podpisal odlok, s katerim se razveljavlja odlok, da se eksploatacija ljubljanske radijske postaje izvršuje v državni režiji, in je istočasno odločil, da ljubljansko radijsko postajo upravlja Prosvetna zveza v Ljubljani po določilih pogodbe, ki jo je Prosvetna zveza sklenila z ministrstvom glede zakupa eksploataeije ljubljanske radijske postaje leta 1928. Prav za prav že po zaključku te številke smo prejeli gornje obvestilo, ki sporoča, da se je popravila krivica, storjena svoječasno Prosvetni zvezi z nje razpustom in odvzemom uprave našega radia, v katerega je bila investirala velikanske zneske, ki se ves čas komisarjevanja prejšnjega komisarijata niso niti obrestovali niti amortizirali. Prosvetna zveza kot najmočnejša naša ljudsko-prosvetna ustanova je s tem utrpela silno veliko škodo. Kot poborniki poštenosti in pravičnosti pozdravljamo ta ukrep gospoda poštnega ministra. V tem se nam pridružujejo vsi poslušalci, ki so z nami doživljali borbe od leta 1933. Prosvetna zveza je ljudska ustanova. Njej se imamo zahvaliti za žrtve pri prvih korakih našega radia, ona nam ga je organizirala v tistih letih, ko o kakih dobičkih še ni bilo govora. Dasi je svetovnonazorno točno opredeljena, ji v letih njene uprave nihče ni mogel resno očitati kakšne pristranosti in enostranosti. Danes je naš radio že močno komplicirano podjetje, ki ne vzdrži primere s preprostimi razmerami izza petih, šestih let. Prosvetna zveza si bo z njim naložila odgovorno breme. Upamo, da bo svojo nalogo pravilno in sodobno pojmovala. Prepričani smo, da bo, kakor svoj čas, tudi odsihmal znala varovati našemu radiu nevtralen, vsem pristopen značaj. To bo jamstvo za razmah in izpopolnitev slovenskemu radiu, ki bo rastel iz ljudstva in brez tujega kapitala! Želimo Prosvetni zvezi, želimo pa še posebej našemil radiu v novem obdobju delavnosti — mnogo uspehov, razmaha in izpopolnitve! POBUDE Kaj, ko bi ... naša postaja glede nedeljskih in prazniških sporedov začela misliti na prelom .s sedemletno tradicijo? Menda smo pred kratkim prinesli mnenje našega kritika prosvetnega dela ljubljanskih sporedov, ki je omenil ob takih dnevih stalno okrnjene ure plošč po željah v času od 12. do 13. ure. Zlasti sedaj, ko je reklame toliko, pride res komaj nekaj plošč za bore preostali čas do 13. ure. Pa nimamo tega v mislih. Radi bi dali drugačno pobudo: V prav ob nedeljah in praznikih, zlasti v zimskem času, bi radi poslušali radio v prvih popoldanskih urah. Ob delavnikih imamo spored do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa samo do 13. ure. To je nesmisel. Predlagamo, naj se nedeljski in prazniški spored vrši od jutra do noči nepretrgano. Če se to hudo sliši, povemo drugače: odpade naj opoldanski dveurni odmor od 13. do 15. ure. To ne bo veljalo toliko, da bi se finance postaje kaj znatne je obtežile, bo pa dobrodošlo vsem poslušalcem, ki se morajo ob nedeljah in praznikih prav takrat, ko bi najrajši poslušali domači spored, podati drugam, ako imajo toliko dober aparat, da v času od 13. do 15. ure kaj ujamejo. Če pa tega nimajo, jim zlasti sedaj pozimi ni pomoči.. . Prosimo! Kaj, ko bi ... v prosvetnem delu naših sporedov moglo priti do poživitve z nastopi naših književnikov samih? Kaj, ko bi... bilo v našem sporedu kaj bolje poskrbljeno za razvedrilo? 9 NOVA POTA V NAŠEM RADIU Gotovo je bistvo pri vprašanju našega radia — njegova bodoča izpopolnitev, njegova bodoča moderna organizacija. To je jedro. Dokler do tega ne pride — in zlepa noče in noče priti —, bo vse prizadevanje ostajalo več ali manj dvomljivo. Docela pa to ne drži. Vse doslej je bilo še mnogo možnosti neizrabljenih, dasi bi se dale izrabiti tudi v sedanjih majhnih in tesnili prilikah. Predvsem je bila propaganda za radio nezadovoljiva. Propaganda z najrazličnejšimi modernimi sredstvi. Ta prinese večje število poslušalcev, le-ti večje dohodke za postajo in s tem več sredstev za izboljšanje programa, ki je po svoje spet nova propaganda za radio. Saj je povsod, ne samo pri radiu, skoraj dosledno eno povezano z drugim. Tako sedaj s priznanjem omenjamo tri stvari, ki jih opažamo v delu naše postaje iz zadnjih tednov. Postaja je izdala v lični obliki božični program in ga priložila nakladam ljubljanskih dnevnikov. To sicer samo za območje bivše Kranjske, ker je Štajerska za ljubljansko postajo, žal, od rok in bi propaganda tamkaj zlasti v tej obliki mogla vzbuditi kaj mešana čuvstva. Prav ob takih primerih se pokaže, kakšna tragika je združena s tem našim ubogim radiom, ki niti do te bore peščice slovenskih rojakov na domači zemlji ne more brez ovir! Saj ostane sleherno propagandno delo omejeno več ali manj na to ozemlje, ki niti polovico slovenskega ozemlja ne predstavlja; tako to žalostno dejstvo naravnost kriči ali po ojače-nju domžalske postaje ali po zgraditvi mariborske relejne postaje! Pa to samo mimogrede. (Pretrpka je taka misel, da bi jo mogli kar preilj.) Ne dvomimo, da bo pregledno podani spored naše postaje pri marsikom, ki pozna doslej radio le po imenu, vzbudil zanimanje zanj in ga pripravil do tega, da začne misliti na nabavo aparata. Postaja je nadalje pripravila voščene posnetke zvonenja zvonov iz raznih slovenskih fara. Načrt se ji sicer zaradi slabih vremenskih prilik, žal, ni v celoti posrečil, tudi tehnično niso bili vsi posnetki dovršeni. Vendar lahko rečemo, da je zamisel vredna vse po- hvale in vse pozornosti. Tudi končni uspeh oddaje je bil prav lep. Lahko rečemo, da je za vse fare, kamor je privozd avto postaje s snemalno aparaturo, bilo storjeno veliko propagandno delo. Radio se je s tem zelo populariziral. Gotovo so se zbirali ljudje pri posestnikih aparatov, da so iz zvočnika zaslišali glas svojih zvonov, morda celo glas svojega cerkvenega zbora ali glas dušnega pastirja. Tretja stvar pa je druga javna prireditev postaje, Silvestrov večer v dvorani Trgovskega doma. O prireditvah take vrste smo pred časom na tem mestu že pisali, seveda, takrat smo pisali gluhim ušesom. Tako pa smo na koncu »gostovanja« naše postaje v Trgovskem domu mogli zabeležiti prvi tak javni koncert našega radia. Ta drugi večer pa nas potrjuje v našem zadoščenju, da se je vodstvo odločilo za tak način stika s poslušalstvom, bolje povedano, z najširšim ljubljanskim občinstvom, ki morda doma radia nima. Gotovo je to sijajno propagandno sredstvo, ki ga moramo toplo pozdraviti. Tudi ono bo namreč pripomoglo do marsikaterega novega naročnika. S leni v zvezi pa bi se spet povrnili k svoječasni naši pobudi, da bi naj namreč naš radio stopil v neposredne stike z občinstvom tudi izven Ljubljane. Naj bi se priredili krajevni prenosi iz raznih krajev Slovenije, toda ne prenosi z domačimi, lokalnimi močmi, marveč z močmi, ki v radiu navadno nastopajo in sodelujejo. V tem je namreč poseben čar, privlačnost svoje vrste. Radijski poslušalci so gotovo radovedni, kakšni so ti ljudje, ki nastopajo pred mikrofonom in jih vsakdo pozna le po »glasu« in po imenu. Vse druge pa zanimajo gotovo »ljubljanski« umetniki, ljubljanske zvezde, ki nastopajo v radiu in jih posluša ves svet . . . Popularnost našega radia, ki bi se za en večer preselil od časa do časa v provinco, bi narasla, število poslušalcev bi se gotovo za nek i odstotek dvignilo. Pot, ki je nanjo krenilo sedanje vodstvo naše postaje za popularizacijo radia, za njegovo propagando in s tem za dvig števila poslušalcev, je prava. Da se še izpopolniti, da se najti še marsikakšna nova pot. Začetek je storjen, bodimo ga veseli. Vsaj eno veselje. Saj definitivne rešitve osnovnih vprašanj našega radia ni in ni. NACIONALNE URE ... ŠE IN ŠE Dolga je že doba, odkar poslušalci prenašamo našo nacionalno uro. Precej časa je tudi že, odkar smo na tem mestu povedali svo je mnenje o njej. Danes pa lahko spet ugotavljamo ob vstopu v novo leto, da je naša nacionalna ura pač edina svoje vrste v Evropi in da kljub svojim hibam še zmeraj obstoji. Večer za večerom, ob uri, ko sedi naš delovni človek vprav pri večerji ali pa si hoče po večerji privoščiti nekaj razvedrila, mora izklopiti aparat. To ni prenapetost. To je resnica. Naš povprečni človek vendar srbohrvaščine toliko ne razume, da bi mogel poslušati te ure, v katerih se predava v 90 odstotkih v srbohrvaščini. Nihče pa tudi od našega povprečnega človeka ne more terjati toliko nesmiselnega »idealizma«, da bi kljub temu pol ure in vprav ob večernem času, ko je družina zbrana po dnevnem delu, molčal in poslušal predavanje, ki bi iz njega razumel dve, tri besede. Vrhu tega so tudi snovi teh predavanj včasih tako čudno regionalno vezane, da povprečnega poslušalca absolutno ne morejo zanimati. Zato ponovno ugotavljamo, da se ob pol osmih zvečer sučejo gumbi na aparatih naših poslušalcev od Ljubljane kam drugam ... To se pravi, da je pol ure oddajne energije dnevno brez haska, ker strošek pač ne odtehta koristi, ki jo imajo ta predavanja morda — morda! — pri maloštevilnih poslušalcih, ki te ure poslušajo in jih snov predavanj zanima. Smisel teh ur se je danes docela izgubil. Danes so zato, da so. Drugega smisla jim ne vemo. Njih pravi smisel bi namreč moral biti ta, da ustvarijo jugoslovansko kulturno vzajemnost. Ta kulturna vzajemnost pač ne sme rasti na podlagi številčne moči enega ali drugega izmed naših treh narodov. Tak ključ je že od kraja napačen, zato je napačna 10 tudi zasnova glede porazdelitve teh ur na Ljubljano, Zagieb in Beograd. V kulturnih zadevah ne more in ne sme odločati, ali ima kakšen narod en milijon ali sedem milijonov ali sedemdeset milijonov duš. Odloča samo kvaliteta njegove kulturne moči. Ne samo krivično, tudi bistveno napačno je, da ima Ljubljana samo 10 odstotkov teh ur na mesec. Pravično ter bistvu in namenu teh ur odgovarjajoče bi bilo najmanj to, da se te ure porazdele enako na Ljubljano, Zagreb in Beograd. Toliko že kar spočetka zaradi načelne jasnosti. Druga stvar je način, kako se te ure podajajo. Ta način je kar se da preprost, da, z radijskega stališča kolikor toliko »predpoto-pen«. Moderni radio se čimdalje bolj ogiblje predavanj, ki predstavljajo najbolj pusto in najmanj privlačno vrsto oddaj. Najlaže se seveda oskrbi in pripravi predavanje. To ne prizadene preglavic niti predavatelju niti sestavljalcu sporeda. Če pa gre za to, da se z oddajo pridobi poslušalec, da poslušalec od oddaje res nekaj ima, če ne gre samo za to, da se spored izpolni in da predavatelj potegne svoj honorar, potem se nacionalna ura ne bo podajala v obliki predavanj. (Seveda, če predava- nja niti ne razumeš, pa je nesmisel take oddaje popoln!) Nacionalna ura bodi reportaža, bodi zvočna igra — poučnega značaja —, bodi koncert, bodi pestra mešanica raznih točk, urejenih po enotnem vidiku, bodi karkoli, ali čim manj naj bo predavanje. Nacionalna ura naj se prenaša, naposled, desetkrat mesečno iz Beograda, desetkrat mesečno iz Zagreba in desetkrat mesečno iz Ljubljane — potem bo mogla doseči vsaj nekaj uspeha. Take nacionalne ure se bodo poslušale z zanimanjem — če drugje ne, vsaj v tistem jezikovnem območju, odkoder bodo prihajale. Gotovo tudi hrvaški in srbski poslušalci ne mislijo drugače glede načina nacionalnih ur! Močno dvomimo, da imajo srbo-hrvatska predavanja v teh urah med Hrvati in Srbi kaj prida več poslušalcev kot jih imajo med Slovenci, ki jih niti ne razumejo! Mislimo, da vprašanje nacionalnih ur ni zvezano z organizacijo ali reogranizacijo naše radiofoni-je. Prosili bi zato novo vodstvo naše postaje, naj spravi zadevo na skupen forum v razgovor in naj se potrudi, da se naša nacionalna ura modernizira. Taka, kakršna je sedaj, nam nikakor ni v čast. Naše slike Zgoraj: ROBERT SCHUMANN (1810—1856), pod njim FRANC SCHVBERT (1797—1828). Sliki spadata k uri romantične glasbe, ki se bo oddajala v našem radiu v nedeljo ob 10. — V sredi na desni g. IVAN LEV AR, član narodnegu gledtdišča v Ljubljani, bere v ponedeljek ob 11.15 Dickensovo »Božično povest«. — Na levi spodaj CERKNICA, na desni CERKNIŠKO JEZERO. Sliki spadata k odduji »Poglejmo na Notranjsko« v soboto ob 20. uri. *' *** I KRITIKA PROSVETNI DEL šE NEKAJ 0 TOČNOSTI V zadnji številki je bilo napisanih nekaj misli o prelepi čednosti točnosti v našem radiu. Danes hi dostavili le še to, da ni vsa krivda na napovedovalcu. Zdi se, da je napovedovalec oziroma napovedovalka istočasno vprežen v več po slov (blagajnik, režiser itd.) in ga zato seveda nujno mora včasih nadomeščati kukavica. Dobro bi bilo, da bi radijska uprava uredila poslovanje na tak način, da bi poslušalci ne bili deležni preveč odmora. RADIOPOSLUŠALEC ALI RADIJSKI POSLUŠALEC? V preteklem tednu me je pri nekem predavanju zbodla beseda radioposluša-lcc, ki jo je predavatelj to pot večkrat rabil. Po mojem jezikovnem čutu Iti bilo prav radijski poslušalec, ali p-i bi rekel kar kratko poslušalec, ker je bilo že iz zveze razvidno, kakšnega poslušalca misli. Pogledal sem, kaj o tem pravi naš novi pravopis. V pravopisnem slovarju je beseda radio, ki se seveda skla- nja (torej v radiu, z radiom), dalje ra-dioprejem, radioprejemna postaja, radio-oddaja, radiooddajna postaja, radiotele-fon; pridevnik: radijski, radijski program, radijski orkester, radijska tehnika, radijska postaja. Stvar je videti vsaj sprva nekam nejasna. Predvsem je treba vedeti, da sta novi pravopis in z njim pravorečje prirejena na načelu splošne rabe, to se pravi, da dovoljujeta kot splošno rabljeno marsikaj, čemur bi se dalo iz ožjega, purističnega stališča oporekati, da ni pravilno. Pravopis namreč po starem pravilu ne postavlja zakonov, ampak jih v jeziku razbira in v pisavi uveljavlja. Seveda pa je po drugi strani težava v tem, kaj je v splošni rabi; zakaj presoja o tem je včasih lahko hudo subjektivna. Lahko bi se kdo vprašal, zakaj je dovoljena radiooddaja, (kljub neznanski pisavi!), ne pa radiopostaja, kakor se tudi govori. V pravopisu navedeni primeri bi mogoče pripuščali pravilo, da rabimo zloženko (radiopre-jem itd.) tam, kjer gre za poznameno-vanje neke funkcije v radiu, povsod drugod pa naj bi se zadovoljili s pridevnikom in primernim samostalnikom. Pa naj bo stvar tako ali drugače, navedeni primeri, mislim, da pripuščajo ana-logičen sklep, da tistega, ki radio posluša, imenujemo lepo po slovensko radijskega poslušalca. Prav tako bomo rekli radijski aparat ali radijski prejemnik, radijska naročnina, radijski list itd. Dr. F. T. ZANIMIVOSTI 100 KW DOBI SEVERNA AFRIŠKA RADIOODDAJNA POSTAJA Kakor se uradno poroča, bo državna radiooddajna postaja Radio Algir v letu 1936. oddajala s 100 kw energije. BOLZANO DOBI ODDAJNO POSTAJO Dela na novi oddajni postaji v Bol-zanu dobro napredujejo. Nova oddajna postaja bo oddajala z energijo 20 kw in se ne bo slišala dobro samo v dolini reke Etsch, ampak tudi po vseh Dolomitih, torej preko meje v vsej Tirolski. NOVA ODDAJNA POSTAJA V ESTONSKI Estonska radijska družba v Revalu (Totlinu) predvideva milijon kron za zgraditev nove, jačje radiooddajne postaje. Za zgraditev so razpisali natečaj, ki je bil razposlan vsem vodilnim evropskim družbam, ki se bavijo s te vrste gradnjo. Nova oddajna postaja v Revalu naj bi začela oddajati koncem leta 1936. VELTHEM 100 KW Belgijski poštni minister javlja, da bo zvišala oddajna postaja Velthem svojo energijo od 80 kw na 100 kw. KONGRES RADIJSKIH TEHNIKOV Kakor javljajo, se bo vršil v Parizu od 17. do 23. februarja 1936. kongres radijskih tehnikov, katerega se bodo udeležili tehniki mnogih dežel. -Na kongresu naj bi se razpravljalo predvsem o vprašanjih, ki so v zvezi z radiom na kratke valove, o iz njega izvirajočih pravnih vprašanjih, o izmenjavanju programov s prekoniorskimi deželami in o drugem. MADŽARSKI RADIO JE RAZPISAL NATEČAJ Madžarski radio je razpisal ob priliki svojega desetletnega jubileja natečaj. Za literarno nagrado je bilo vpo-slanih 465, za glasbeno pa 1057 pošiljk, od teh je bilo madžarskih pesmi kar 894. Juryja upa, da bo končala s pregledovanjem in ocenjevanjem poslanega do februarja tega leta. PARIŠ PTT. DELUJE CEZ DAN Z ZMANJŠANO ENERGIJO Francoska državna radiooddajna postaja Pariš PTT., ki jo je v večernih urah prav dobro slišati povsod, ker deluje z jakostjo 80 kw, oddaja podnevi do 19.30 srednjeevropskega časa samo s 7 kw. IRSKE ULTRAKRATKOVALOVNE POSTAJE Da bi si prihranili polaganje novega kabla med Irsko in Anglijo, so zgradili pred kratkim napravo z ultrakratkimi valovi na 4 m. S to napravo se lahko vrši hkratu šest različnih pogovorov. Ker se je stvar zelo dobro obnesla, bodo sedaj zgradili še eno tako ultrakrat-kovalovno napravo, na kateri pa bo možnih naenkrat kar devet pogovorov. NOVA ROMUNSKA ODDAJNA POSTAJA V Bodu pri Brasovu so zgradili novo oddajno postajo. Z oddajami so že začeli. Napoved se glasi v romunskem in angleškem jeziku. Oddajna postaja, ki se imenuje »Radio Romania«, deluje na valu 1875 m (160 kc) in oddaja z energijo 150 kw. ODDAJNA POSTAJA V BRNU IŠČE NAPOVEDOVALCA »Radiojournal« je razpisal mesto za dva nova napovedovalca. Prošenj je bilo 130. S preizkušnjami kandidatov so že pričeli. Moški kandidati so svoje izkušnje že prestali, začeli so sedaj z ženskami. Od 130 kandidatov jih pride 21 k ožji preizkušnji. Iz te skupine bodo zopet štirje izvoljeni. Kdo od teh štirih bo nastavljen, bodo odločili p o -s I u š a 1 c i radia s a in i. NOVA DUNAJSKA ODDAJNA POSTAJA Na Dunaju so zgradili oziroma izboljšali radijsko oddajno postajo, ki se nahaja v vojnem ministrstvu na Stuben-ringu. Ta postaja pa bo oddajala samo v tem slučaju, če bi se iz kakršnegakoli vzroka potrla oddajna postaja na Bi-sambergu. Njena jakost znaša 5 kvv. Staro, dvajset kilowattno oddajno postajo, ki se je nahajala na Rosenhiiglu so transportirali v Linz, kjer jo bodo zopet postavili in spravili v obrat. Naprava na Rosenhiiglu pa bo služila v bodočnosti za dunajsko kratkovalovno postajo OER 2. POSLUŠALCI NA ŠVEDSKEM Švedska zavzema po gostoti poslušalcev radia tretje mesto v Evropi. 1. oktobra t. 1. je znašalo število radijskih poslušalcev 805.444. Četudi je to število v primeri z .milijonskimi številkami drugih večjih držav majhno, znaša gostota radijskih poslušalcev, računana /. gostoto prebivalstva, 13 odstotkov. Zanimivo je to, da ne izkazuje največje število radijskih poslušalcev glavno mesto Stockholm, temveč okraj Axelosund, ki ima 22.35 odstotkov. Ce računamo tudi za Švedsko štiri osebe na eno družino, potem znaša gostota radijskih poslušalcev v tem okraju okoli 90 odstotkov. Stockholm ima nasprotno »samo« 80 od. stotkov radijskih poslušalcev. • REŠITEV KRIŽANICE IZ BOŽIČNE ŠTEVILKE Božično drevesce. Vodoravno: 2. zob, 4. ilo, 5. dan, 6. Darej, 8. ser, 8. cep, 11. ol, 13. do, 14. ris, 16. milijonar, 20. ritem, 21. dinar, 23. Ares, 25. Tina, 26. bar, 27. Kuni, 29. kad, 30. ban, 21. katar, 33. riž, 35. Tit, 36. kap, 37. rod, 39. čep, 41. ar, 42. Valerijan, 45. la, 46. teren, 48. loj, 49. ropot, 51. tek, 52. aga, 53. sad, 54. Eva, 56. Odilo, 58. katoličan, 62. laso, 63. Ihan. Navpično: 1. kolar, 2. zidar, 3. bonec, 6. del, 7. jed, 8. soliter, 10. podanik, 12. kij, 14. Rim, 15. sod, 16. Miran, 17. les, 18. nit, 19. ranar, 20. rabat, 22. Radič, 24. čut, 27. kapela, 28. Marija, 30. biret, 31. kal, 32. roj, 34. želod, 35. tat, 36. kan, 38. dar, 40. pat, 42. vek, 43. rogovila, 44. nos, 47. re, 50. pa, 54. Edo, 55. ali, 56. Oto, 57. oči, 58. ka, 59. as, 60. ah, 61. na. • Od rešitev, ki so nam bile poslane, je bila samo ena pravilna. Ker pa rešitelj ni izpolnil pogoja (t. j. plačana naročnina), ne more za enkrat dobiti naše nagrade. Rešitelj prejme od uprave pismeno obvestilo, ter bo nato lahko dobil nagrado. 12 KULTURNA KRONIKA KICHARD STRAUSS, oficijelni muzikalni genij tretjega cesarstva, je bil predsednik nemške državne glasbene zbornice in je užival kljub svoji zadržani svetovno nazorni previdnosti v vseh uradnih nemških krogih vse priznanje in ugled. A zdaj je padel v nemilost tudi on; to pa zato, ker je nenadno začel po Nemčiji forsirati uprizarjanje svoje zadnje opere »Die schvveigsame Frau«. Tekst za opero 11111 je napisal Steplian Zweig, ki je Jud. Sprva so narodni socialisti to bridkost po svojem največjem glasbeniku molče požrli, češ, da je to lahko zadnjič. Toda Strauss je po uspehu, ki so ga operi naredili, začel s pismi siliti v Zweiga, naj mu napiše besedilo za novo opero. To dopisovanje je prišlo na dan in Strauss je moral od svojega visokega inesta odstopiti — kdo ve, če ne bodo že v prihodnje njegova dela začeli iz-žvižgavati? SALZBURŠKE SLAVNOSTNE IGRE ki se bodo 1936. prvič vršile tudi pozimi za Božič — igrali bodo stare tirolske brzilne misterije, priredili več simfoničnih koncertov — so dali patentirati. To se pravi, oblastno so dali zavarovati naslov, ki ga sme uporabljati edino takozvana Festspielgemeinde za svoje prireditve. OSEBNE SPOMINE NA PAPEŽA od Pija IX. do Benedikta XV. je napisal grof Pilippo Crispolti. Izšla je v milanski založbi Treves. Spričo dejstva, da more. tako knjigo, doživeto iz neposredne bližine papežev, ljudi, ki so od ljudi pač najbolj oddaljeni, je knjiga gotovo nadvse zanimiva in morda celo prevoda vredna. JELKA POGORELEC, nekdanja Perčeceva tajnica, znana iz svojih razkritij v zagrebških protitero-ristienih procesih, je v Parizu ta svoja odkritja izdala pod naslovom »Les or-ganisations secretes des terroristes au service du revisionisme«. Knjiga je izšla v založbi »Les editions de la Paix«. PREMIERA NOVE OPERE V RADIU Italijanski komponist Ottorino Respi-ghi je dokončal novo pero »Lucrezias po Guastallovi knjigi, katere premiera naj bi bila o Božiču. Opera pa se bo predvajala najbrže šele v prvih tednih novega leta v kraljevi operi v Rimu. Gotovo je že, da bo velika radio-oddaj-na postaja v Rimu opero prenašala. Je to opera v enem dejanju, ki ima za vsebino povest o Lukreciji. Opera obstoji iz treh slik, ki niso zvezane med seboj z muziko med dejanji, ampak naslanjajoč se na grške zbore, z zborovskim petjem, ki na reeitativen način pojasnjujejo in vežejo dejanje. PLANINSKO LITERARNO NAGRADO je razpisal klub italijanskih pisateljev planincev. Termin za rokopise — romane, zbirke novel iz planinskega in zimskosportnega življenja, poteče zadnjega januarja 1936. ARMENSKA REVIJA pod naslovom »Ani« izhaja v Bukarešti, kjer prebiva, kakor tudi po ostali Romuniji, veliko armenskih trgovcev in intelektualcev, ki so se po strašnih po-koljih v domovini morali izseliti v Evropo. V reviji sodelujejo najbolj znani armenski sodobni pisatelji. Pokrovitelj tega lista pa je romunski politik in književnik prof. Nikolaj Jorga. NEZNANO GOTHEJEVO SLIKO so našli nekje na Novi Zelandiji. Slika predstavlja pesnika v družbi Ifigcnije in Dresta. Naslikal jo je 1. 1779. Georg Mclchior Kaus; zdaj jo bodo spravili v Goethejev muzej v Weimarju. ALOIS MELICHAR, nemški glasbenik, ki ga poznamo kot komponista iz »Device Orleanske« in drugih filmov, je sprejel mesto profesorja za kompozicijo na konservatoriju v — Tokiu. GERHARD HAUPTMANN, veliki nemški dramatik in tudi oficijel-ni umetnik, je napisal v svoji visoki starosti novo dramatsko delo »Hamlet v Wittenbergu«, v katerem podaja Hamletovo življenje, ko je študiral v tem mestu, kjer ga je zajela vest o očetovi smrti. Torej je Shakespeare po štiri sto letih dobil dopolnilo za svojo veliko umetnino — kakšno, ni moči reči niti spričo uspeha, ki ga je Hauptmannovo delo v Nemčiji doživelo PROSLAVO HORACIJEVEGA JUBILEJA so priredili v New-Yorku. Najpomembnejši del je bil banket, ki se ga je udeležilo nad 2000 ljudi. Ker je bil Horacij pesnik življenjske radosti in optimizma, je tudi tako slavje njemu v čast razumljivo. EDINSTVENI NAPOLEON je naslov najnovejši drami Paula Rev-nala, ki ga poznamo pri nas po pretresljivem dramatskem delu »Grob neznanega vojaka«. Drama o Napoleonu nam predstavlja velikega cesarja in politika, kakršen je bil v zasebnem življenju s preproste človeške strani, kakršnega ne poznamo iz biografij in romanov. To je igra o Napoleonu zasebniku, kakor je skušal podobno stvar napisati že pred 60 leti Čeh Emil Bodzech. Njegova komedija, kjer se kruto norčuje iz krona-nih veličin, nosi naslov »Gospodar sveta v spalni suknji«. NEMŠKA STRINDBERGOVA DRUŽBA se imenuje najnovejše literarno društvo v Nemčiji, ki so ga osnovali pred nedavnim na čast velikemu norveškemu dramatiku. Podobnih družb, ki imajo nalogo gojiti pieteto do velikih umetnikov, skrbeti za dostojno izdajanje in popularizacijo njihovih spisov, ter zbirati njihovo literarno in osebno zapuščino, imajo Nemci še več. Tako na primer Goethejevo, Sehillerjevo, Shakespeare-jevo družbo itd. 1400 ANGLEŠKIH FUNTOV ali skoraj tri milijone dinarjev je zadnjič na dražbi v Londonu dosegla neznatna skica francoskega slikarja Watte-auja. Ni šlo za kako dovršeno veliko delo, marveč za preprosto risbo. Druge risbe so prodali ceneje: od 500 do 1300 funtov. Kapitalistična blaznost celo v umetnosti. Za izkupiček ene slike bi bila rešena za leto dni vsa slovenska moderna umetnost. NAROD BREZ GLASBE so po splošnem evropskem prepričanju Angleži. Morda res v toliko, da nimajo velikih glasbenikov, velike produkcije. Kot reproduktorji, kot izvajalci zlasti za orkestralno glasbo so pa nedvomno dandanes med prvimi narodi na svetu. O tem so najbolj prepričani vsi poslušalci radia, ki zasledujejo izbrane glasbene sporede angleških postaj. London ima sam nekaj prvovrstnih orkestrov, ki sicer ne spadajo med orkestralne »zvez-de», pač pa predstavljajo zdravo solid-nost. Sem spada zlasti Royal Philhar-monie Soeiety z dirigentom Beecku-mom, dalje London Symphonie Orche-ster, ki ga vodi Elgar. Važen glasbeni faktor je tudi British Broadcasting Or-chester, radijski orkester. Ni čuda, da je prav zaradi solidnih orkestrov bila Anglija zaželena dežela za evropske glasbenike : Handel je rad hodil tja, Haydn je za Anglijo pisal svoje najlepše stvari. Zadnji čas gostuje po Angliji Berlinska filharmonija pod Furtvvanglerjem; sijajem koncert je priredil katalonski čelist Paul Casals, ki je izvajal moderno argentinsko glasbo. Vršil se je tudi mednarodni kongres glasbenih kritikov, ki ga je priredilo društvo za pospeševanj* stikov z drugimi državami. Visoko stanje angleške glasbe je svetu oznanil šele radio. 44 NOVIH KNJIG izide na dan v Angliji, tako da je Anglija glede književne produkcije na prvem mestu v Evropi. KRI MATERE ZEMLJE je naslov novega romana, ki ga je napisal hrvatski pisatelj Anton Bonifačič. Naslov bi spričo mode, ki dandanes vlada v evropski literaturi, kateri se izraža teženje za vrnitvijo zemlji, ne bil nič posebnega. Toda »Kri matere zemlje« v Bonifaeičevem romanu je petrolej, ki so ga našli nekje v hrvatski ravnini. Ob tem petroleju se razvije nešteto socialnih in moralnih problemov. Roman je prav za prav življenjepis kmetskega fanta, ki najde petrolej in skuša ob njem zahogateti, pa ga v resnici le izkoristi kopital. Roman ima močno ten-denčno socialen značaj. 13 II KNUT HAMSUN V FILMU Premijera Hamsunove »Viktorije«, ki se je vršila hkratu v Berlinu in v Bcr-genu, Hamsunovem rojstnem kraju, ka mor so pesniku na čast odpotovali režiser in vsi glavni igralci. Premijera tega filmskega dela je bila velik umetniški dogodek, zato je prav, če ji tudi mi, kamor umetniški filmi redkokdaj zaidejo, posvetimo nekaj več pzornosti. Anekdote so pogosto značilnejše kakor dolge razprave. Sin velikega norveškega pisatelja Bjornsterna Bjornsena se je nekoč vozil na nekem skandinavskem parniku. Zaradi lepšega razgleda je med vožnjo odšel na poveljniški most, kapitan ga je opozoril, da vstop potnikom tja ni dovoljen, zato naj se gospod umakne. Mladi Bjornsen je užaljen odšel ter zasmehljivo pripomnil čez ramo: »Zdi se, da, gospod kapitan, ne veste, da sem sin največjega norveškega pesnika.« Nato de kapitan: »Ah, oprostite tisočkrat, gospod Ibsen.« Bjornsen mlajši je malce v zadregi namršil čelo, posebno še, ko je postaven prijazen gospod poleg njega snel klobuk in spoštljivo pripomnil: »Ne belite si las zaradi tega! Saj vendar ne more vsakdo vedeti, da je največji norveški pesnik Knut Hamsun.« Globoka resnica te anekdote je, da je Norveška sicer lahko enako ponosna na Bjornsena, Ihsena in Hamsuna, da je pa poularnost teh treh različna. Razen nekaj izjem (Ibsenovj »Stebri družbe«) ni film za Bjornsenovo in Ibsenovo slavo storil ničesar. Za vso človeško dobo mlajšega, zdaj komaj 761etnega Hamsuna so pa zdaj kar nenadno »odkrili« za film. Najprej so vrgli pogled na trezno-nežno Hamsunovo ljubezensko zgodbo »Viktoria«. Posnetke za film so delali sredi robate norveške narave v pesnikovi domovini, kjer je zrastla ta pretresljiva ljubezenska zgodba. Ljudje narave, ljudje nagona so vse Hamsunove stvaritve. Taki ljudje s svojimi skritimi, nežnimi, večkrat zmedenimi občutki so najbolj primerni za to, da jih film s svojimi neomejenimi možnostmi lahko oživi. Zadržana tišina vsega človeškega dogajanja v Hamsunovi »Viktoriji«, ki pogosto zrcali samo naznačene misli in razpoloženja, vse to je za film snov, kakršne si je treba le želeti. Vse je silhuetno, vse se izgublja v nedoumljivi skrivnosti nespremenljive usode. Večni zakon nedostajanja in umiranja je posebno* viden v življenju male Viktorije. Iz tega izhajajoč film lahko obvlada vse dorasle umetniške probleme Hamsunove snovi. Skopo dejanje mora zaradi tega izravnati s simboliziranjem narave, v kateri se poedina usoda nadživljenj- S[li ste je poravnali naročnino ? Poravnajte jo čimprej, da boste deležni našega zavarovanja aparatov in življenja ! sko dvigne do splošne človeške usode. Za ta film so se združile najboljše nemške filmske moči in ustvarjalci od obeh literarnih delavcev, ki sta preuredila Hamsunov roman za film, pa do igralca. Glavno zaslugo za vse ima režiser Karel Hoffmann, ki je svojo snov občutil z vso silo in docela pravilno razdelil svetlobo in senco. Zato se zdi, da je 011 poklican, da filmsko poustvari Hanijii-novo literarno delo. Vsi igralci in režiser so storili v tem filmu svoje. Ni čudno, da je film pri vseh premijerah doživel silne uspehe. K SLIKAM Zgoraj: Igralec Hans Albers kot letalski oficir v filmu »Ženske, rablji in rojaki«, kjer igra dvojno vlogo. Dvojne vloge so zadnji čas filmska moda, tudi Kiepura je kot »Ljubimec vseh žena« nastopal sam sebi za dvojnika. V sredi: Mathias Wiemann, eden izmed manj znanih, toda dobrih nemških igralcev v filmu »Viktoria«, ki ga je po čudovitem Hamsunovem romanu, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu, posnela za film Europa. Film je pesem hamsunovske poezije 111 umetnikovih večnih ljudi. Spodaj: Willy Birgel, Lilian Harvey in Willy Fritsch v novem Ufinem filmu »Črne rože«. V njem po dolgem času spet nastopa Lilian Harvey, ki se je vrnila iz Amerike, kjer ni žela posebnih uspehov. Snov filma je zajeta iz finskih bojev za svobodo pod carsko Rusijo. Film je pri premijeri v Berlinu pretekli teden dosegel dokaj uspeha, ni pa tisto, kar smo po prvotnih naznanilih od njega pričakovali. 14 "\ehnika . ZA DOMAČO PORABO II NOVI APARATI ZA LETO 1936 Za llletnico udejstvovanja na polju radiofonije je izdala tvrdka Ingelen, katere ustanovitelj je bil ing. Ludvik Neu-mann, serijo aparatov, pri katerih so upoštevana vsa najnovejša izkustva radijske tehnike in moderne akustične arhitekture, tako, da ustrezajo vsem akustičnim in estetskim zahtevam. Kot prvi te serije je 4elektronski — oktodni — duodni super, nazvan »Co-lumbus«. Z njim je možen sprejem !ie samo evropskih, ampak tudi prekoocean-skih postaj od 18—2000 m valovne dolžine. Kar se tiče kvalitete glasu, mora presenetiti vsakega poslušalca po svoji naravni in točni reprodukciji bilo visokih ali nizkih tonov. Kljub temu svoj-stvu pa ne izgubi aparat prav nič na selektivnosti, ki omogoča ločiti postaje, katerih valovne dolžine se razlikujejo za 9 kc. Instrument za optično nastavitev postaj, izravnava fadinga in regulator za barvo glasu izpopolnjujejo vrsto novih pridobitev, po katerih se odlikuje, ta aparat. Zunanjost tega aparata mora zadovoljiti še tako estetsko oko. Skala je izvedena v obliki ure s točno in pregledno napisanimi imeni postaj v treh barvah. Okrov je iz temnorjavega lesa, zgrajen po principih moderne arhitekture, tako da je v okras najbolj razkošnemu salonu. Stavek elektronk za ta aparat je sledeč: AK2 (TAK2), AFt (TAFt), ab2 (TAB2), ALi (TALt) in az2 (TAZi), pri čemer značijo prve serijo Philipso-vih elektronk, v oklepaju pa Tungsram elektronk. Cena aparatu je Din 4500.— za gotovino, na obroke pa Din 4800.—. Druga tipa te serije je Ingelen Mentor, zgrajen na izmenični tok ali na oba toka. Kot 4elektronski aparat sprejema tudi prekomorske postaje. Valovno ob- močje sega od 18—2000 m. Ker deluje, izravnava fadinga nad vse precizno, je mogoče popolnoma zanesljivo sprejemati katerokoli postajo na kratkih valovih nc da bi jakost glasu variirala. Aparat ima 7 uglaševalnih krogov, ki mu daje zadostno selektivnost, ne da bi pri tem kvaliteta glasu kaj trpela. Regulator za barvo glasu ima tako veliko območje, da mora zadovoljiti vsakega poslušalca. Nadalje ima aparat pripravo za odstranitev brnenja, katerega povzroča električni tok ob gotovih prilikah. Skala, izvedena v treh barvah po ustre-zajočih valovnih dolžinah, omogoča točno nastavitev vsake postaje. Skala je zasenčena, kar vpliva blagodejno na oko. Nastavitev postaj se izvrši lahko brez vsakega šuma s pomočjo instrumenta za optično uglasitev. Pri gradnji kasete za ta aparat so se ozirali na zahteve estetike kakor tudi akustike. Opremljena je z vrati, s katerimi se lahko uravnava odboj glasu v poljubno smer. Ako vratca zapremo, se aparat avtomatično izklopi s posebnim stikalom vgrajenim v vratca aparata. Vrata obenem varujejo, da se zvočnik preveč ne zapraši. Stavek elektronk za ta aparat je sledeč: AK2 (TAK2), AFs TAFs), ABCi (TABCi), AZi (TAZi). Cena aparatu je Din 5500.— za gotovino, Din 5800 pa na obroke. Kumar sedi v kavarni. Svoj klobuk je obesil poleg sebe na obešalnik. Nato pride po svojo suknjo Merkuc in vrže njegov klobuk na tla. Hitro se oprosti, pobere klobuk ter ga obesi na naslanjalo Kumarjevega stola. »Povejte mi,« mrmra Kumar, »ali veste morda še za bolj neumen prostor za moj klobuk?« Merkuc se smehlja: »Da, gotovo, pokrite ga.« Dora in Alma sedita skupaj, pijeta kavo in se pogovarjata. »Včeraj mi je Ivan rekel, da sem njegov sen!« pripoveduje Dora. »To je pa smešno,« pravi Alma, »pred enim tednom mi je povedal, da ima vedno tako strašne sanje ...« Kot trejti in zadnji v tej vrsti je pa Ingelen US25 jubilejni petindvajseti superpozicijski aparat, izdelek tvrdke Ingelen. V tem aparatu so združena prav vsa izkustva na polju radijski tehnike. Ima 7 vglaševalnih krogov, ki mu dajejo najvišjo možno stopnjo selektivnosti. Reprodukcija glasu ne zaostaja prav nič za originalom, k čemur pripomore izborili elektrodinamični zvočnik in frekvenčni regulator, s katerim se poljubno lahko uravnava kvaliteta glasu in selektivnost. Aparat je nadalje opremljen z elektronko, ki duši motnje, da je omogočen čist sprejem tudi v krajih, kjer je dosti motenj oziroma pri neugodnih atmosferskih prilikah. Valovno območje sega od 18—2000 ni. Radi preciznega regulatorja za fading je omogočen popolnoma nemoten in konstaten sprejem tudi na kratkih valovih. Skala je tro-barvna in zasenčena, zelo pregledna in točna. Kaseta je izvedena na isti način kot pri Ingelen Mentorju z zvočnimi vrati in vdelanim iztikalom za ipklopitev aparata. Ta aparat je v okras vsakemu stanovanju in ustreza vsem zahtevam akustike in arhitekture. Elektronke, s katerimi je aparat opremljen, so sledeče: AKs> (TAK2), A F.-t (TAFa), ABCi (TABCi), AB2 (TAB2), AFt (TAFi), ALi (TALi),AZ, (TAZ,». Cena aparatu je Din 6500.— za golo- Cene, ki smo jih objavili v zadnji številki r članku »Novi aparati za l. 19.36«, vpijajo le proti gotovini, ne pa na obroke, kakor je pomotoma objavljeno v članku. — Uredništvo. Gospod pride v trgovino in zahteva ovratnik številko dva in štirideset. »Kakšna oblika pa naj bo?« je vprašal vljudno prodajalec. »Da, tega ravno ne vem.« »Ali naj bo morda tak ovratnik, kot ga imam jaz na sebi?« vpraša prodajalec. »Ne, čist pa naj hi le bil,« je odgovoril kupec. Mali Janezek gre s svojim očetom v cerkev. V cerkvi ravno pobirajo za za-morčke. Domov grede vpraša mali Janezek svojega očeta: »Ali ni res, oče, misijonar je rekel, da zamorci ne nosijo oblek?« Prav vesel mu odvrne oče: »Čisto točno, si prav dobro pazil.« »Da, oče, toda zakaj si pa vrgel v puščico hlačni gumb?« ZA BOLJŠO VOLJO 15 F RED D. PASLEY: ČRl Capone _ car chicaskih banditov DOKUMENTARIČNI REPORTAŽNI ROMAN Deset dni kasneje, 17. septembra, sta se Meeghan in Buclier v svojem športnem avtu ustavila na znamenje prometnega stražnika na ulici Laflin ob vogalu bulvarda Garfield. Tedaj je privozil tik ob njun avto velik zelen avtokar in iz njega se je vsipala salva iz strojnice, ki je končala njuno karijero potnikov za pivo . . . Šest mesecev že je bil William E. De-ver chieaški župan. Bil je poštenjak od nog do glave. Ogorčen nad tema dvema umoroma in nad načinom, kako sta se bila pripetila ob belem dnevu sredi ulice, sredi množice pasantov, je začel odvzemati koncesije dvem tisočem sumljivih prodajalcev limonade. Potem je poklical k sebi policijskega šefa Collinsa in šefa detektivov Huguesa, da točno pregleda situacijo. Bil se je. odločil, da bo očistil Chicago njegovih banditov. Proglas, ki ga je tedaj izdal, zadobi kaj čudno zgodovinsko važnost, če si ga ogledamo v luči poznejših dogodkov: »Dokler morilci 0'Connorja in njegovih tovarišev ne bodo prišli v roke pravice in ne bodo prejeli kazni, dokler se ne ustavi nezakonita kupčija, v katero so bili zapleteni, sta vzvišenost zakona in spoštovanje, ki smo mu dolžni, v nevarnosti. Dolžnost vseh uradnih funkcionarjev in vseh policistov je, da v prvi vrsti poskrbe za spoštovanje zakona in reda. Policija bo pri tem vztrajala do konca.« Plemenite besede, besede iskrenega moža, toda vojska tihotapcev se je komaj začenjala! V uradnih poročilih se označuje lunior Jerryja 0'Connorja kot prvi zločin, ki da izhaja iz tekmovanja tihotapcev. Župan Dever hi bil lahko ustavil bližajoče se neurje. Z zvesto policijo — ki je pa ni imel, kar je šele prepozno odkril — bi mu bilo morda mogoče postopati proti vsakemu članu teh tolp posebej. Ampak niti z vsem vojaštvom Združenih držav hi ne bil mogel župan Dever premagati skrivno moč, v kateri je bila premoč zločincev, mislimo namreč — molka in tolerance javnosti, kadar je šlo za njihove zločine, splošne brezbrižnosti za to, ki je izvirala iz preprostega dejstva, da si je pač vsa javnost enako želela alkohola. V Chicagu je prišel komaj en »suh« na štiri »mokre«. Vse je hotelo piti in konec koncev, ti gangsterji so se bojevali sami med sabo. Zato se javnosti to toliko ni tikalo, zato se tudi obla-sti niso preveč brigale. Za dokaz popolnoma zadostuje dejstvo, da se je izvršilo v naslednjih letih: 9 umorov v teku jeleni 1923, 16 v letu 1924, 46 v letu 1925, 64 v letu 1926, ki je bilo zadnje leto županovanja župana Deverja. Zaradi teh 135 umorov, ki so jih imeli na vesti tihotapci, je prišlo samo 6 krivcev na zatožno klop in vsi so bili oproščeni, razen enega, Sama Vin-cija, ki je izjavil, da je hotel samo maščevati umor svojega brata, in je zato dobil 25 let ječe. Vendar je po prvih treh umorih župan odpustil policijskega načelnika Tho-masa Wolfa iz okrožja, kjer so se bili izvršili umori. Sumili so ga, da je s preveliko gorečnostjo ščitil Mc Falla — in Al Capone je tudi doživel strogo zaslišanje. Kakor po navadi, je izjavljal, da je samo navaden trgovec s starim pohištvom. Ko so ga konfrontirali z 0'Don-nelli, ga le-ti po predpisih zločinskega sveta »niso spoznali«, čeprav je bil njihov smrtni sovražnik. Vse, kar so mogle oblasti izvedeti to pot od Caponeja, je bilo, da ima orožni list, ki mu ga je bil izstavil neki mirovni sodnik v Ciceru! Iskali so Torria. Bil je izginil. Njegov advokat je izjavil, da se je odpeljal na neki pogreb. Ta advokat se je imenoval Mihael Igoe, njegov vsemogočni zaščitnik pa ni bil nihče drugi kakor rajni poslanec George E. Brcnnan, predsednik demokratske stranke za Chicago in ves Illinois. Tedaj so obdolžili Mc Falla, da je umoril 0'Connorja. Posadili so ga leta 1924 na zatožno klop in ga brž oprostili. Njegov advokat je ugotovil, da je bila krogla, ki so jo našli v srcu 0'Connorja, 32kalibrska, medtem ko je nosil Mc Fall na licu mesta pri sebi 38kalibrski revolver. Osumljen soudeležbe pri umoru Me-eghana in Bucherja, se je Mc Fall kaj lahko izmotal in bil je oproščen, ne da bi mu bilo sploh treba priti drugič pred sodnike. Čeprav so mu nekaj njegovih ljudi postrelili, Špike ni vrgel puške v koruzo. V svojo nesrečo sicer. Kmalu so na skrivnosten način umorili spet enega izmed njegovih, Morrisa Reanerja, tihotapca s pivom. Našli so njegovo truplo na zapuščeni cesti ob prekopu Sagu. Zatem je brez sledu izginil Phillip Cor-rigan, ki je šofiral tovorni avto s pivom. Špike je besnel. Skrivnostnost teh zločinov mu je kazala pravo sled. »če bi ga le dobil v pest, tega Caponeja, če bi si le upal, pokazati se mi pri belem dnevu,« je rjovel, »to bi mu ustavil sapo s temi-le svojimi pestmi!« To se ni čisto tako zgodilo, pač pa je bila naslednja žrtev njegov lastni brat, Walter. Potem so umorili moškega, ki so ga bili 0'Don-nelli nedavno na novo najeli; obležal je v neki zloglasni krčmi v južni okolici Chicaga. Ta poslednja dva atentata sta končno povzročila začasni umik Spike-ov in odjemalci družbe Torrio-Capone so lahko vsaj nekaj časa spet v miru božjem točili njeno pivo. * Seveda je bila vzrok te borbe Torri-jrva želja, da monopolizira zase ves promet z nedovoljenimi alkoholnimi pijačami. Začela se je doba popolne nezakonitosti, ki je osvojila politiko, politične vplive in politike, si jih usužnjila in jih korumpirala do mozga. Na drugi strani pa je uspevala Caponejeva energija. V Chicagu so govorili samo o njegovih fantastičnih dogodkih, zato so prihajali vsi banditi po vrsti v njegovo službo. Leta 1923, takrat, ko je župan komaj opažal delo teh banditov, je bil Al Capone že zbral armado 700 ljudi, ki so mu bili zvesti na življenje in smrt. Ta vojska je sestajala iz najhujših zločincev; 20 odstotkov je bilo tujcev, 30 odstotkov kaznjencev, ki so bili na svobodi. ker so položili kavcijo. Proti poletju 1924 je bilo toliko denarja po chicaškem zločinskem svetu, da je nastalo novo ime ze denarno enoto, ki je v tem krogu najpogostejše krožila: bankovec za 1000 dolarjev so začeli imenovati »the great«, kakor pravimo mi \iurij«. Kupčija je tako cvetela, da je Torrio lahko potoval v vropo, hodil po Parizu, kupil svoji materi, skromni kmetici v Italiji, veliko posestvo ob morju, avto, ki ga je vodil šofer v livre-ji, in ji najel 15 poslov v hiši. Capone, ubogi apaš iz leta 1920, ki je bil zanj letni dohodek 25.000 dolarjev sen iz devete dežele, je potrošil sedaj samo za plače svojim uslužbencem v veletrgovini z alkoholnimi pijačami po 25.000 dolarjev. Okoliško mesto Cicero je bilo sedaj dejansko njegovo. Zavzel si ga je dne 1. aprila 1922, na dan volitev: z umori in z odvajanjem posameznikov. Volilce je strahoval, jim grozil, jih ugnal na vse načine. Avtomobili, polni banditov, so krožili po mestu in iz njih je deževalo krogel na policijske patrulje. Stotine ustrahovanih meščanov si niso upale na ulico. Eden izmed Caponejevih bratov, Frank, je v teh bojih padel. Ta napad na Cicero in okoliščine, ki so ga omogočile, tvorijo izbrano poglavje v neverjetni zgodovini Al Caponeja. Vredno je, da navedemo o tem nekaj podrobnosti. V Ciceru je delal neki Konvalinki, limonadar, vesel, ustrežljiv, spreten dečko, ki je stregel gostom z največjo prijaznostjo, zaradi česar je imel mnogo prijateljev. Bral je vse časopise, govoril o vsem in sodil o vsem. Zelo rado ga je vse poslušalo. Njegova miza s sodo je postala zbirališče najširših slojev in on sam jim je bil pravi orakel. Ali pod svojo smehljajočo se uslužnostjo, pod svojo ljubeznivostjo in svojo domačnost jo je Konvalinka nekaj prikrival. Ni pr huj.il na dan s svojimi kartami. Opazoval je. Čakal je. Bilo je v njem polno ambicioznosti. Hotel se je spustili v politiko. Kapital za vsakega politika pa je zaupanje, ki si ga zna pridobit:. Konvalinka je računal z vsako novo zve/.o, ki si jo je pridobil, kot s priliko za pri-hodnjost. Od debaterja se je povzpel do vplivnega volilca, potem je naglo napredoval do načelnika sekcije v okraju. Državni guverner, Mr. Small, ki je slišal govoriti o njem s pohvalo, ga je imenoval za častnega člana republikan--kega odbora v Ciceru. (Dalje J 16 5 ^elefunken-ovih Glasba kot še nikoli SIJSATl GA MORATE! slišati ga morate! Slišati g a je bolje kot videti. Telefunken T 512 »praktični«. DIN 241)0.— PROTI GOTOVINI Slišuti ga je bolje kot videti. Telefunken super T 543 Muli Super brez fadingu! DIN 3850.— PROTI GOTOVINI Din 4310— na obroke SLIŠATI GA MORATE! II slišati ga morate! Slišati ga je bolje kot videli. Telefunken T 523 »glasovno popolni« din 3X50.- proti gotovini Din 4310,— na obroke Slišati ga je bolje kol videti. Telefunken super T 564 Dovršeni Super za vse valove DIN 5750.— PROTI GOTOVINI Din 6350.— na obroke SLIŠATI GA MORATE! Slišati ga je bolje kot videti. TELEFUNKEN SUPER T 586 Orjak z vsemi finesami S š ss i req« zadr. z o. z. v Liubljani, Miklošičeva 7 T e 5 e f o n številka 31-90 TEDENSKI SPOREDI Radio Ljubljana Nedelja, 5. januarja 8. Napoved časa, poročila, objava sporeda 8.15 Telovadila (g. Ciril Šoukal) 8.45 Veseli ruski napevi (plošče): Ruska koračnica (veliki luski zbor); Pesem kozakov (veliki ruski zbor); Čečetka; Lučinuška (poje N. Plcvic-kaja); Rdeči .-arafau (poje A. Rožde-stvenskaja); Poljanka (veliki ruski orkester balalajk); Škatlica z godbo (veliki ruski orkester balalajk); Bu-blički (kozaški orkester in pevci); Konjeniška koračnica (zbor donskih kozakov) 9.15 Prenos cerkvene gasbe iz trnovske cerkve 9.45 Versko predavanje (g. prior Vale-rian Učak) 10. Ura romantične glasbe. Sodelujejo: gdčni Silva Hrašovec (klavir) in Boža Šaplja (klavir) ter ga. Josipina Sivec, sopran, in g. Lipovšek Marjan, klavir. — Schubert: Vojaška koračnica; Schu-mann: Andante in varijacije; Weber: Koncertna točka; Bizet: Mala suita (igrata štiriročno gdčni Silva Hrašovec in Božeua Šaplja), vmes poje ga Josipina Sivec; Schubert: Kam; Nestrpno*«: /Jutranji pozdrav; Mli-narjeve cvetke; Lipa; Grenke solze iz oči so tekle; Pomladni sen; Samota; Kažipot 11.40 Mladinska ura: Božične pravljice (g. Vinko Bitenc) 12. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 12.15 Stari in novi (opoldanski koncert radijskega orkestra): Thomas: Mi-gnon — ouvertura Urbach: Iz Schu-bertovih skladb — fantazija; Foer-ster-Bravničar: Gorenjski slavček — fantazija 15. Kmetijsko gospodarstvo (ing. Rado Lah) 15.20 Kar želite, to dobite (plošče po željah) 16. Gospodinjska ura: O prehrani in higieni (gdč. Anica Lazarjeva) 16.15 Naše pesmi, naši plesi (koncert radijskega orkestra): Bernard: Slovenski smo fantje — valček; Parma: Xenia — fantazija; Jaki: Karnevalske sanje; Raha-Rajhenič: Narodni ples št. 1; Balkanski ples št. 1; Narodni ples št. 3; — vmes igrajo trije kitaristi iz Trbovelj: Rihar: Triglav — valček; Ipavec: Slovenska mladenka; Koželjski: Bledi mesec; Fleiš-man: Kad u noči; Koželjski: Slovenske narodne pesmi; Ipavec: Poslednji tango; Koželjski: Jugoslovcnski foks; Rihar: Havajka — tango; Strauss: Na valovih; Ipavec: Ruska narodna pesem; Fleišman: Fjada; Koželjski: Zagorski foks 19.30 Nacionalna ura 20. Napoved časa, poročila, objava sporeda 20.15 Zvonenje in pritrkavanje (plošče) 20.30 Koncert radijskega orkestra: Rimski Korsakov: Šeherezada — suita v 4 stavkih: 1. Morje in ladje ob Sind-ba, 2. Pripoved princa Kalendra, 3. Mladi princ in princesa, 4. Slavje v Bagdadu; Massenet: Dramatske scene (3 stavki): 1. Preludij, 2. Melodram, 3. Finale: Ippolitov Ivanov: Kavka-ške skice (2 stavka): 1. Ples, 2. Gru-zinska bojna koračnica 21.30 Zvijezdari — hrvaški nar. običaji (prenos iz Zagreba) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila 22.15 Mendelssohu: Škotska simfonija (plošče) (Konec ob 23. uri.) Ponedeljek, 6. januarja 9. Napoved časa, poročila, objava sporeda 9.15 Kvartet na pihala (igrajo člani vojaške godbe): Foerster: Planinska koračnica; Stolz: Le počakaj — valček; Krause: V hitrem koraku (pot-pouri); Kalinov: Fregolia — polka; Schubert: Podoknica — pesem; Večerni zvon — ruska pesem; Krause: Veseli Hanoverčan — mazurka; Ven-ček: Rožmarin; Sem v Šiško v vas hodil; Sinoči je Dela 9.45 Versko predavanje (g. p. dr. Gvi-do Rant) 10. Prenos cerkvene glasbe iz stolnice: Skop: Missa v I); Foerster: Gradual; Kimovec: Ofertorij; Rihard: Sv. Trije kralji 11.15 Charles Dickens: Božična povest (bere g. Ivan Levar, član Nar. gledališča v Ljubljani) 12. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 12.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah) 15. Ovčereja, vir narodnega blagostanja (g. J. Hladnik) 15.20 Komorni šramel kvartet (gospodje dr. Ivan Karlin — I. vijolina; Milan Grošičar — II. vijolina; Viktor Dežela — kitara; Vladimir Prinčič — harmonika) — vmes poje g. Mirko Premelč. — Trojka (ruske narodne pesmi; Verdi: Traviata —• fantazija; Jenko: Pet pesmi: Ko ti kupi srma jelek, Sindjiriči zveče, Oj ljubo ljubo, Strunam, Domovino — zemljo krasna; Sinding: Serenada. III. stavek za dve violini in kitaro; Mascagni: Intermez-zo sinfonico; Prinčič: a) Ples palčkov, b) Borske noči — tango, c) Igrajmo kolo! Braga; Pesem; Johnson: Lju-havni ples iz »Madame Shery«; Prinčič: Kitica slovenskih napevov 16. Gospodinjska ura 16.15 Koncert slovenskega vokalnega kvinfta (gg. Štibernik Josip. Jug Milan, Petrovčič Roman, Petrovčič Tone, Šulc Artur). — Dev: Na poljani; Muhvič: Mir; Mirk: Šumi potok; Prelove:Nageljni rdeči. Fantova: Ma-rolt: Kaj b' jaz tebi dal? Pirnat: Pomlad in jesen; Foerster: Večerni ave — vmes koncert radijskega orkestra 19.30 Nacionalna ura 20. Napoved časa, poročila, objava sporeda 20.15 Koncert vojaške godbe. — Čerin: Slovenski smo fantje — marš; Bosch: Bogovi v izgnanstvu — ouvertura; Vojnovič: Naše sevdalinke; Brodil: Srpsko-ciganske pesme — potpouri; Parma: Zlatorog —uvod in balet; Ce-rar: Od Urala do Bajkala — potpouri; Zeller: Valček po motivih iz opere »Der Obersteiger«; Binički: Na Dri-nu — koračnica 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik« (Konec ob 23. uri.) Torek, 7. januarja 12. Nekaj skladb Bedrirha Smetane (plošče). — Seherzo iz triumfalne simfonije (orkester praške radijske postaje); Uspavanka (Vera Maušingro-va —- sopran); Arija Marinke iz »Prodane neveste« (Ada Sari — sopran); Arija iz II. dejanja opere »Poljub« (M. Jenik — tenor); Samo edina (Stanislav Muž — tenor); O ve lipe (Stanislav Muž — tenor); Arija iz II. dejanja opere »Dalibor« (Emil Pollert — bas); Slepa kokoš, Polka, Valček (Jan Herman — klavir solo) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Valček za valčkom (plošče). — Ipse: Valček za valčkom (plesni or- kestcr Ben Berlin); Waldteufel: Bar-rarola — valček (Bernard Ette in orkester); Jones: Mimoza — valček (plesni orkester Paul Godwyn); Wie-doeft: Valček Ivona (Zilierl Miloš — saksofon solo); Bose: Rose Mouse (ork. Columbia); Waldteufel: Moj sen (orkester Columbia); Piek: Pesem dunajskih izvoščkov (citre in kla-vir); Rust: In mali čižek de (plesni orkester Columbia); Ples s trakovi (kmečki orkester iz Munchena); Na visokih gorah (kmečki orkester iz Miiiiehena); Westling: Švedski kmečki valček (duet harmonik); Franci Valček (slovenska kmečka godba) Sreda, 8. januarja 12. Fjodor Šaljapin poje (plošče): Mas-senet: Duet iz opere »Don Quichotc«, Don Quichotova snirt; Gounod: Prizor pred cerkvijo (»Faust«), Zakletev; Musorgskij: Borisovo slovo (»Boris Godunov«), Borisova smrt, Pesem o bolhi, Arija iz opere »Seviljski brivec« 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Klavirski koncert (plošče). — Chopin: Valček v cis-molu (I. J. Paderev-ski >; Srhubert: Impromptu (Ethel Legiuska); Brahins: Valček v As-duru : Mendelssohn: Pomladna pesem (W. Murdoch); Mendelssohn: Rondo Capriccioso (W. Rowley); B-ethoven: Presto agitato (W. Rowley); Grieg: Anitrin ples iz suite »Peer Gynt« (Karel Szreter); Grieg: Pohod škratov; Beethoven: Ecossaises (E. Howard Jones); Brahms: Capriccio v H- molu 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Otroška ura: Požgančkov oča govore. Storžek, 12. -lika (člani radij, dramske družine) 18.40 Pogovori s poslušalci 12. Ameriški Slovenci pojo (plošče). — Dolinar: Venček slovenskih narodnih pesmi; Ko ptičica ta mala; Treba ni; Uspavanka; Kadar boš ti vandrat šel; V davnih starih časih; En šuštar me je vprašav (pojeta Udovič in Louše). — Bod moja, hod moja; Nebeška že-nitev; Kje je moj mili dom; Moja ljubca je...; Gor čez jezero (poje Anton Šubeljl 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved ča>a, objava sporeda, obvestila 13.15 Naši operni pevci in pevke (plošče). — Leoncavallo: Arija Nene iz »Glumači« (ga. Gjungjenac-Gavella); Puecini: Arija »Butterfly« (ga. Gjun-gjenac-Gavella); Puecini: Arija Mimi iz »La Boheme« (ga. Gjungjenac-Gavella); Puecini: Romanca iz opere »Manon Lescaut« (g. Josip Rijavec); Čajkovskij: Arija Gremina iz »Onje-gina« (g. Fr. Križaj); Verdi: Arija Numi Pieta iz »Aide« (sopran g. Ro-govska); Rossini: Figarova pesem 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Zvoki iz daljne Azije (radijski orkester). — Glan: Mandžurske slike - — suita; Borodin: Srednjeazijska stepa — simf. skica; Yoshitomo: Vzhodnoazijska suita (3. stavek) 18.40 Današnja podoba Kitajske: vera in nravi (g. Fran Terseglav) 19. Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. Schubert-Berte: Pri treh mladenkah — opereta (prenos iz Zagreba). — V odmoru: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda (Konec ob 23. uri.) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. Koncert mešanega zbora »Ljubljanski Zvon«. — Dev: Pozimi pa rožice ne cveto, Barčica, Pojdem v rute; Hu-bad: Škrjanček poje, žvrgoli: Pirnat: Na Gorenjskem je fletno; Puš: Dolenjske napitnice; Hubad: Gor čez jezero, Je dro luštno poleti. Jaz mam pa konjča belega; Adamič: Drežniški, Pojte drobne ptice; Tome: Med cvetlicami po logu 21. Koncert citraškega krožka »Vesna«. — Kosi: Koračnica Vesna; Novaček: Snežinke — koncertni valček (igra ci-traški zbor); Orleth: Koncertna ou-vertura (trio); Koželjski: Po jezeru — konc. fantazija (duet); Schmidt: Pravljica iz starih časov; Orleth: Ma-ganetta — valček (igra citraški zbor); Umlauf: V kraljestvu flore (tercet); Orleth: Slavnostna koračnica (citraški zbor) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Sedaj pa na ples (plošče) (Konec ob 23. uri.) (g. Rob. Primožič); Bizet: Arija Dona Josea (g. Mario Šimenc) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Radijski orkester: Operetna glasba. Suppe: Lepa Galanthea — fantazija; Ziehrer: Potepuhi — fantaz.; Strauss: Valček iz operete »Netopir« 14.40 Slovenščina za Slovence (g. doktor Rudolf Kolarič) 19. Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda, poročila, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. Prenos iz Beograda 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Koncert radijskega orkestra (Konec ob 23. uri.) Ker radi praznikov nekateri programi inozemskih postaj sploh niso dospeli, ali pa prepozno, zato so morali v tej številki izostali. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da nam to oproste. UREDNIŠTVO. Izvleček iz programov koncerti NEDELJA 17. Simfonični koncert Rim PONEDELJEK 22. Simfonični koncert Varšava TOREK 20.20 Simfonični koncert Bucarest SREDA 17. Komorni koncert Rim 20.35 Brahmsove in Hugo W olfove pesmi, Suisse Romunde ČETRTEK 20.15 Simfonični koncert Rim 22. Simfonični koncert Varšava PETEK 21. Simfonični koncert Milano Opere operete • dram? - igre TOREK 20.30 Boris Godunov — opera — Strasbourg SREDA 19.45 Zametene stopinje — igra — Beromiinster 20.30 Andrea Chenier — opera — 1'alermo PETEK 21. II ridicolo — komedija — Palermo SOBOTA 19.50 Cigan baron — opereta — Bratislava Predavanja jeji/^ovni tečaji PONEDELJEK 1H.30 Esperanto Suisse Romunde TOREK 19.20 Francoščina Beromiinster Jfaročiie je taJ^oj na prvi slovenski tednih 3a radio• f oni j o J^adio JLjubljana Četrtek, 9. januarja Petek, 10. januarja 12. Harmonika in citre (plošče). — Ven pa not; Samo še enkrat (tereet harmonik Hojer); Dietrieh: Valse viennois (harmonika solo P. Dietrieh); Drigo: Harlekinovi milijoni (harmon. solo I; Iz dolenjskih goric (harmonikar Lovšin); Di Capua: O solnee moje (harmonika); Siiss: Priliznjenka (eitraški orkester z Dunaja); Siiss: Pomladno prebujenje (eitraški orkester z Dunaja); Umlauf: Planšariea; Lovčeva poslovilna pesmica (eitraški orkester z Dunaja) 21.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Kino orgle (plošče). — Mavcrl: Zamenjave; Stare narodne od blizu in daleč (Kevin Buklev); Ager: Odpusti mi (Jaek Courtnay); Nieholls: Šalim se (Jaek Courtnav); Henderson: Fantazija po motivih treh starih škotskih pesmi; Gozdne cvetke (Henderson); Gounod: Žalnima koračnica (Me. Maclean); Ardut: Nola (Me. Ma-elean); Berlin: Modro nebo; (Mever: Zaljubil sem se v vas: Billy: Dekle posebne vrste; Rose: Čutim, da propadam (Jesse Cravvford) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Ženska ura: O služkinjah in štednji (ga. M. Petričeva) 18.20 Koroške narodne pesmi (plošče) 18.40 Avtorsko pravo (g. dr. Vladimir Knaflič) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 2(1. Francoska baladna glasba. — Poje gdč. Vida Rudolfova, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek: Svatba Device Marije; Oznanenje; Beg iz Naza-reta; Potovanje v Betlehem; Med volom in sivini osličkom: Tri pastirice; Le hitro vstanite, sosed; Sv. trije kralji. — Vmes igra radijski orke-ter: Auber: Nema iz Portici — ouvertura; Boildieu: Bela dama — fantazija; De-libes: (Joppelia — fantazija; Thomas: Mignon — fantazija 22. Napo\ ed časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik« (Konec ob 23. uri.) Sobota, 11. januarja_ 12. Plošča za ploščo, napev v napev 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Plošča za ploščo, napev v napev 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Za delopust! (koncert radijskega orkestra. — Bnyst: Sedaj pa mi! — koračnica; Strauss: Pripovedke z dunajskega gozda; Puceini: Madame Butter-flv — fantazija; Gillet: Garda defilira. 18.40 Predavanje o zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. Poglejmo na Notranjsko! (Od Ljubljane do Vrhnike in v Cerknico). — Spisal g. Mirko Javornik 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Koncert radijskega orkestra. — Waldteufel; Zlati cvet —valček; Jakl-Neffat: Potovanje po Sloveniji; Le-bar: Ti si moje solnee — pesem; Strauss: Netopir — fantazija; Zando-nai: Telefunken — koračnica (Konec ob 23. uri.) Ostale postaje Nedelja, 5. januarja BEROMuNSTER 540/556 100 kw 14.30 Zabavni koncert • 18. Šah © 19. Poročila ® 19.05 Fantazije • 19.35 Igra • 19.50 Plošče • 21. Poročila © 21.10 Narodna glasba BRATISLAVA 298.8/1004 1.3 kw 7.30 Praga O 9. Bogoslužje © 10.15 Koncert tria © 12.20 Košice • 14.10 Plošče • 16. Moravska Ostrava • 17.55 Madžarska ura © 19.10 Koncert radijskega orkestra ® 20.20 Igra © 22.20 Poročila * 22.35 Praga BRNO 325.4/922 32 kw 11.15 Koncert radijskega orkestra ® 12.20 Košice • 16. Moravska Ostrava ® 17.50 Nemška ura © 18.50 Praga 9 19.10 Bratislava ® 20.15 Praga BUCAREST 364/823 12 kw 17. Koncert radijskega orkestra ® 18. Poročila ® 18.15 Koncert radijskega or-ke stra © 19. Poročila % 19.55 Operni prenos ® 23. Nočni koncert, plošče DUNAJ 506.7/592 100 kw 8. Poročila © 8.10 Gimnastika ® 8.45 Plošče © 9.45 Bogoslužje • 11.45 Orke- ster © 12.55 Zabavni koncert ® 15. Poročila & 17.50 Pestra ura © 19. Napoved časa. program 6 19.10 Nadaljevanje pestre ure © 20. Veseloigra »Dunajčanke« ® 22. Poročila S 22.30 Pestili in arije na klavir 9 23.15 Baletna in ple.-na glasba ® 24.—1. Ciganska glasba KATOVICE 395.8 758 10 kw 15.10 Pesmi ® 15.35 Plošče ® 15.45 Varšava ® 17. Plošče ® 19.15 Ploče « 19.45 Varšava © 21.45 Poročila © 22. Varšava KOŠICE 259.1 1158 2.6 kw 12.20 Koncert radijskega orkestra © 16. Moravska O.-trava © 17.55 Plošče © 18. Program za Podkarpate © 18.55 Plošče © 19.10 Bratislava © 20.50 Praga KoNIGSBERG 29] 1031 60 kw 6. Hamburg © 9. Katoliška proslava & 12. Opoidan-ki koncert 9 14.40 Kmečka godba @ 16. Koln © 18. Zabavna glasba @ 19.50 športna poročila © 20.10 Veseloigra © 22. Poročila in napoved časa © 22.35 Pester plesni večer LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Hamburg © 8.30 Orgle © 10. Pevski koncert © 12. Opoldanski koncert © 14. Poročila © 15. Otroška ura © 16. Koln © 18. Igra ® 20. Slušna igra »Trije kralji« © 21. Koncert »Schumann« © 22. Poročila in šport © 22.30 Plesna glasba MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 12.20 Košice © 16. Pester koncert radijskega orkestra 17.45 Plošče © 19.50 Bratislava © 20.15 Igra © 20.50 Praga LUXEMBOURG 1.304/230 200 kw 7.25 Plošče © !2. Pester koncert © 18. Pestra glasba © 21.—24. Pester koncert MILANO Genova - Trst - Eirenca - Bozen 11. Maša ® 12.30 Violinski koncert © 13.10 Pesmi © 16. Plošče © 17. Simfonični koncert © 20.35 Operetni prenos © Poročila PALERMO 12.15 Maša ® 13. Pestra glasba ® 17.30 Plošče © 20. Plošče » 20.30 Operetni prenos © 23. Poročila PRAGA I. 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov © 8.30 Orgle ® 9.15 Husitski božič © 9.55 Koncert salonskega kvarteta © 11.15 Brno © 12.20 Košice © 16. Moravska Ostrava © 17.45 Plošče © 18.55 Plošče® 19.10 Koncert orkestra — prenos iz Bratislave © 20.50 Koncert radijskega orkestra ® 22. Poročila © 22.20 Plošče © 22.35 Koncert salonskega orkestra RIM Neapel • Bari - MilanolI - Turinll H. Maša • 12.30 Violinski koncert • 13.10 Pester koncert • 16. Plošče • 1". Simfonični koncert © 20.30 Komedija® 22.15 Plesna glasba • 22.45 Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kvv 15.30 Plošče • 16.15 Plesna glasba • 17. Prenos opernega koncerta iz Pariza • 19.15 Plošče • 20.15 Večer narodnih pesmi • 21.45 Koncert orkestra • 22.45 Prenos koncerta iz Pariza SUISSE KOMANDE 443.1/677 25 kvv 17. šport • 18. Plesna glasba • 19.20 Nabožna glasba © 20. Gledališki večer © 20.40 Planinski koncert • 21. Koncert radijskega orkestra • 21.25 Poročila, nato nadaljevanje koncerta BEROMuNSTER 540/556 100 kw 16. Koncert radijskega orkestra • 16.30 glasbi © 17.30 Violinski koncert • 19.01 Koncert komornega tria 8 17.05 Zima v Plošče © 19.50 Mozartove kompozicije • 20.35 Pestra ura • 21. Poročila • 21.10 Za Švicarje v inozemstvu BRATISLAVA 11.15 Praga • 13.45 Plošče • 15. Praga • 17.25 Koncert salonskega orkestra 9 17.55 Madžarska ura • 19.45 Kitare • 20. Brno • 21. Košice • 21.15 Pester koncert • 22. Praga • 22.30 Ciganska glasba BRNO 325.4/922 32 kw 11.15 Praga © 13.45 Praga • 17.50 Nemška ura © 18.50 Praga • 20. Večerni koncert © 21.15 Pester program • 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kvv 17.15 Koncert radijskega orkestra © 18. Poročila © 18.15 Nadaljevanje koncerta • 19.15 Kabaretna glasba • 20.30 Koncert komorne glasbe © 21.10 Vokalni koncert © 21.30 Poročila • 21.45 Prenos koncerta iz restavracije © 22.55 Poročila © 23. Nočni koncert DUNAJ 506.7/592 100 kw 8.15 Gimnastika • 8.35 Plošče • 11.45 Simfonični koncert • 13. Zabavni koncert (Josef Holzer) • 15. Napoved časa poročila • 15.15 Komorna glasba • 16.05 Koračnice • 16.50 Predavanje o Afriki O 17.10 Popoldanski koncert • 18.30 Aleksander Holenia predava lastne preizkušnje • 19. Napoved časa • 19.10 Šolsko predavanje, Sven Hcdin • 19.30 Večerni koncert • 21. Richard Wagnerjev večer © 22. Večerna poročila ® 22.25 Opera na ploščah © 23.40 Dunajska glasba © 0.15 — 1. Plesna glasba STUTTGART 522.6/574 100 kw 6. Hamburg © 12. Opoldanski koncert • 12.45 Poročila © 13.15 Berlin © 14. Otroška ura © 15. Zborovo petje © 18.30 Zdravniška ura © 20. Kolu. Ljudska ura © 21. Schuniann. Nove skladbe © 22. Poročila © 22.30 Pestra ura © 24. Opereta TOULOUSE 328.6/913 60 kvv Program ni prispel. VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 9.15 Plošče © 10.30 Bogoslužje © 12.15 Glasbena matineja © 14.20 Salon, glasba © 16.15 Koncert komorne glasbe © 17. Plošče - plesna glasba © 18. Violinski koncert © 20. Večer balad © 20.50 Poročila © 21.30 Feuiltoni © 22. Plesna glasba KATOVICE 395.8/758 10 kvv 15. Varšava © 19.15 Plošče © 19.45 Športne vesti © 19.50 Varšava © 21.45 Poročila © 22. Varšava © 23.05 Plesna glasba, plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 12.10 Praga © 15. Praga © 17.10 Ciganska glasba © 17.40 Madžarske ura © 18. Program za Podkarpate © 18.55 Plošče • 19. Praga © 20. Brno © 21.15 Bratislava © 22. Praga © 22.15 Bratislava KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6.05 Gimnastika © 6.30 Jutranji koncert • 8.30 Pestra ura (Berlin) © 12. Grajski koncert © 14. Poročila © 14.30 Berlin © 15.25 Norveške, pesmi © 16.25 Popoldanska glasba © 18. Stuttgart © 20.40 Pestri plesni večer © 22. Napoved časa. Poročila © 22.40 Solistovski koncert © 23.30 Breslau; glasba v noč LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6. Gimnastika © 6.30 Jutranji koncert© 12. Graj>ki koncert © 14. Poročila © 14.15 Postra ura © 16.30 Klavir in flavta • 18. Stuttgart © 19. Godba na pihala © 20. Poročila © 20. Schubertove skladbe © 22. Poročila in šport © 22.30 Zabavni koncert MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kvv 11. Praga © 15. Praga © 17.50 Nemška ura © 18.50 Praga © 20. Brno © 21. Feuiltoni © 21.15 Brno © 22. Praga LUXEMBOURG 1304/230 200 kvv 7.25 Plošče © 8.30 Pestra glasba © 12.40 Koncert kvinteta © 17. Šolska ura © 17.45 Plošče © 18,—19.30 Pester koncert • 20.10 Koncert kvinteta © 20.40 Kon- Med nami povedano: Ima antenski a v t o lil a t za pravilno nastavitev. Zato se ga more naravnavati z enim samim gumbom. Igraje sprejema Telefunken T 512 vse večje evropske postaje. Njegov glas je čudovit Cena aparata : T 512 z elektronkami Din 2400 za gotovino, Din 2700 na 12 obrokov TELEFUNKEN cert radijskega orkestra © 21.05 Operni prenos © 22.45 Tapiola (Sibelius) — simfonična pesnitev © 23. Plesna glasba — plošče MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 12.30 Plošče © 13,20 Opoldanski konc. © 17.15 Plesna glasba © 19. Pestra glasba © 20.15 Poročila © 20.35 Koncert godbe na pihala © 22. Orgelski koncert © 22.45 Poročila PALERMO 13. Pestra glasba © 17.30 Komorna glasba © 20. Plošče © 20.30 Koncert kvinteta © 21.40 Vokalni koncert © 22. Plošče • 22.45 Poročila PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov © 8.30 Plošče © 9. Dopoldanski koncert • 9.50 Plošče © 11.15 Kantata J.S.Bacha 12.15 Opoldanski koncert © 13.45 Plošče © 15. Prenos iz Narodnega gledališča © 17.25 Kompozicije za pianino © 17.50 Nemška ura © 18.55 Ploče © 19.05 Koncert vojaške godbe © 20. Brno © 22. Poročila © 22.15 Plošče © 22.40 Poročila © 23. Plošče RIM iieapel - Bari - MilanolI - Turinll 12.30 Plošče © 13.10 Pestra glasba © 17.15 Plesna glasba © 19. Pestra glasba O 19.49 Program za Grčijo © 20.15 Poročila © 20.30 Simfonični koncert © 22. Varijetejska in plesna glasba © 22.45 Poročila STRASBOURG 359/349.2 40 kvv 16. Koncert radijskega orkestra © 17.15 Plošče © 18.15 Pesmi — flavta in pianino © 19.15 Plošče © 20.10 Glasba in pesnitev © 21.15 Gledališki večer STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6. Gimnastika © 6.30 Jutranji koncert © 8.30 Berlin © 12. Grajski koncert © 13. Ponedeljek, 6. januarja Poročila © 13.15 Nadaljevanje © 14. Pestra ura • 20. Poročila • 21.10 Koncert • 22. Napoved časa • 22.30 Vokalni koncert • 23. Nočna glasba • 24. Opera. Frankfurt SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Popoldanski program • 18.30 Es-peranto • 19.10 Plošče • 19.40 Radio kronika © 20. Bach-ove orgelske skladbe • 20.25 Pesmi • 21. Poročila • 21.10 Prenos za Švicarje v tujini TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.05 Mandolinski koncert • 18.15 Popevke • 18.30 Lahka glasba • 18.50 O-perne arije • 19.05 Koncert salonskega orkestra • 19.25 Ksilofon © 20.15 Pestra glasba • 20.50 Koncert operetnega orkestra © -'1. Večerni koncert • 21.35 Filmska glasba • 21.45 Kabaretni program • 22.05 Koncert angleške glasbe • 22.35 Poročila © 22.50 Melodije • 23.20 Operetne pesmi • 23.30 Argentinski orke ster © 23.45 Domače pesmi • 0.15 Poročila • 0.20 Koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 12.15 Opoldan, koncert © 13.20 Plesna glasba • 14.20 Salonska glasba • 15.35 Igrokaz © 16.05 Pianinski koncert ® 17.05 Plesna glasba • 19.30 Plošče • 20. Vojaška ura © 20.30 Poročila • 20.45 Arije in pesmi © 21.15 Literarna ura © 22. Simfonični koncert 0 23. Poročila • 23.05 Plesna glasba — plošče Torek, 7. januarja BEROMUNSTER 540/556 100 kw 16. Pesmi in plesi • 18. Zabavni kon-* cert • 19. Poročila • 19.05 Tehnika smučanja • 19.20 Francoščina • 20. Koncert sodobne glasbe • 20.30 Igra • 21. Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 10.50 Praga • 12.15 Plošče • 13.30 Plošče • 15. Praga • 16.10 Jazz • 17.25 Plošče • 17.40 Madžarska ura © 18.35 Plošče • 19.40 Moravska Ostrava • 20.15 Italijanske operne pesmi • 21.15 Košice • 22. Praga • 22.30 Plošče BRNO 325.4/922 32 kw 11. Praga • 15. Praga • 16.10 Bratislava 17.20 Plošče • 17.40 Nemška ura • 18.30 Plošče • 19.10 Praga • 19.40 Moravska Ostrava • 20.15 Komedija • 21. Pesmi • 21.15 Košice • 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kw 17.15 Plošče • 18.15 Plošče • 19.15 Pianinski koncert • 19.55 Poročila • 20.20 Simfonični koncert radijskega orkestra • 21.30 Poročila • 21.45 Simfonični koncert • 22.55 Poročila Otroška ura • 17.35 Madžarska ura • 18. Program za Podkarpate © 18.55 Plošče • 19,10 Bratislava © 19.40 Moravska Ostrava • 20.15 Bratislava • 21.15 Koncert radijskega orkestra • 22. Praga • 22.15 Bratislava KATOVICE 395.8/758 10 kw 15.30 Varšava • 18.45 Plošče © 19.20 Poročila • 19.40 Varšava • 23.05 Plesna glasba KONIGSBERG 291/1031 60 kw 6.05 Gimnastika • 6.30 Koln • 12. Dres-den © 14. Poročila • 16.10 Zabavna ura • 18. Munchen. Godba na pihala • 19.45 Poročila • 20. Koncert radijskega orkestra • 21.10 Komorna glasba • 22. Poročila • 22.40 Ljudski koncert LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 14. Poročila • 14.15 Pestra ura • 16.20 Koncert klavirske skladbe © 17.30 Povesti in pesmi • 18. Zabavna ura • 20. Poročila • 20. Poročila • 20.10 Kabaretni program • 22. Poročila • 22.30 Jazz DUNAJ 506.7/592 100 kw 7. Gimnastika • 7.20 Napoved časa, poročila • 8. Plošče • 11.15 Vremensko poročilo • 12. Plošče iz raznih oper • 13. Napoved časa in vremenska napoved • 14. Plošče Richarda Mavr • 15.20 Otroška ura © 16.05 Simfonični koncert, plošče • 18. Komorna glasba • 18.30 Francoska ura © 19. Napoved časa • 19.15 Nacijonalna ura • 20.10 Radijski orkester © 20.35 Revija šlagerjev 9 22.10 Poročila • 22.55 Zimsko veselje • 23.20 Plesna glasba KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 12.20 Plošče • 12.25 Praga • 13.45 Plošče • 15. Praga • 16.10 Bratislava • 17. MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 10.50 Praga • 15. Praga • 16.10 Bruati-slava • 17. Otroška ura • 17.20 Plošče • 17.35 Kitare © 19.10 Bratislava • 19.40 Lahka glasba, igra radio orkester • 20.15 Brno «21.15 Košice • 22. Praga LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 7.25 Plošče © 8.30 Pester koncert • 12.40 Koncert orkestra © 13.35 Koncert kvinteta • 17.45 Plošče • 18. Pestra glasba • 20.10 Koncert kvinteta © 20.40 Pesmi • 21. Odlomki iz op. »Carinen« • 21.25 Dunajski valčki • 22.10 Vokalni koncert © 22.40 Koncert kvinteta • 23.05 Lahka in plesna glasba Važno vprašanje: Kako pisan je svet ? To nam hitro reši Telefun-ken T 523. Pri njegovi popolnosti glasu i-ma človek res veselje s pisanimi sporedi evropskih postaj. In ravnanje z njim, to je prav lahko. Cena aparata : T 523 z elektronkami Din .3850 za gotovino,Din 4310 na 12 obrokov TELEFUNKEN MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert • 12.15 Plošče © 13.20 Koncert komornega orkestra 9 17.15 Plošče © 19. Pestra glasba • 20.15 Poročila • 20.35 Operni prenos • Poročila PALERMO 13. Pestra glasba © 17.40 Pianinski koncert • 18.10 Pestra glasba • 20. Plošče ® 20.30 Pester koncert • 21.50 Igra • 22.15 Izbrana glasba • 22.45 Poročila PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 10.11 Plošče • 11. Plošče • 12.35 Koncert salonskega orkestra © 13.40 Plošče © 15. Plošče © 16.10 Bratislava © 17.20 Violončelo © 17.50 Plošče © 18.55 Plošče © 19.40 Lahka glasba © 20.30 eške romance © 21.15 Košice © 22. Poročila © 22.15 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče © 13.20 Opoldanski koncert © 16.30 Plošče © 17.15 Plošče © 19. Pestra glasba © 19.49 Program za Grčijo » 20.15 Poročila © 20.35 Operetni prenos © Poročila STRASBOURG 17.30 Popoldanski koncert © 18.45 Koncert lahke glasbe © 20.10 Plošče © 20.30 Boris Godunov — opera STUTTGART 522.6/574 100 kw 6. Gimnastika © 6.30 Kolu © 12. Filhar-monični koncert © 13. Poročila © 13.15 Nadaljevanje koncerta © 14. Pestra ura ® 17. Slušna igra © 18. Na delopust © 20. Ura mlade generacije © 22. Poročila O 22.30 Pestra lahka glasba © 24. Frankfurt SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Koncert radijskega orkestra © 18.45 Melodije © 19.20 Plošče © 20. Evropski koncert • 20.40 Radio gledališče • 21. Poročila 9 21.30 Koncert radijskega orkestra TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.30 Koncert simfoničnega orkestra 9 18.50 Filmska glasba • 19.25 Lahka gla-ha • 19.45 Propagandni koncert • 20.30 Dunajska glasba • 21. Gledališki koncert • 21.40 Pester program 9 22.05 Koncert angleške glasbe • 22.50 Propagandni koncert • 23. Argentinski or- kester © 23.15 Koračnice • 23.45 Filmska glasba • 0.15 Poročila • 0.20 Korač-niče VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 15.30 Pesmi 9 16.15 Koncert radijskega orkestra • 17.15 Popoldanski koncert • 19.35 Športne vesti • 20.10 Igra • 20.50 Poročila • 21.05 Prenos koncerta z varšavskega konservatorija • 22.05 Reportaža iz Abesinije — na ploščah • 23. Poročila O 23.05 Plesna glasba — plošče Sreda, 8. januarja BEROMUNSTER 540/556 100 kw 16.30 Brahmsova serenada št. 2 v a-duru • 17.05 Pesmi • 17.25 Vesela glasba • 18 Otroška ura • 18.30 Predavanje o pižmarici • 19. Poročila • 19.20 Valčkov večer • 19.45 Zametene stopinje — igra • 21.10 Solo kantate • 21.50 Za Švicarje v inozemstvu BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Plošče • 12.35 Moravska Ostrava 9 15. Koncert radijskega orkestra • 16. Praga 9 16.55 Otroška gledališče • 17.40 Madžarska ura • 18.40 Plošče • 19.25 Brno • 20. Praga • 21. Košice • 21.35 Praga • 22.30 Plošče BRNO 325.4/922 1*1.05 Balalajke 32 kw 12.35 Moravska Ostrava v 13.20 Plošče • 15. Bratislava • 16. Praga • 17.40 Nemška ura • 19.25 Koncert salonskega orkestra • 20 Praga • 21. Koralni koncert • 21.50 Plošče • 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kw 17. Suita • 19. Poročila • 19.15 Plošče • 19.55 Igra • 20.55 Pianinski in vokalni koncert 0 21.13 Koncert radijskega orkestra 9 21.30 Poročila • 21.45 Nočni koncert radijskega orkestra 0 22.55 Poročila, nato nadaljevanje nočnega koncerta DUNAJ 506.7/592 J 00 kw 7. Gimnastika 9 7.20 Napoved časa, poročila, vremenska napoved • 7.25 Plošče 9 10.20 Šolska ura (Božič na Švedskem) 9 12. Opoldanski koncert 9 13. Poročila in napoved 9 14. Plošče, violina Szigeti • 15.20 Otroška ura • 16. Popoldanski koncert • 16.05 Plošče iz filmov 9 17. Ura komponistov 9 19. Poročila in napoved 9 19.30 Simfonični koncert 9 21.50 Deset minut zabave 9 22. Večerna poročila 9 22.10 Umetnost na ledu 9 22.30 Zabavni koncert 9 24. do 1. Plesna glasba, plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 12.35 Moravska Ostrava 13.45 Plošče 9 15. Bratislava 9 16.10 Program za Pod-karpate 9 17.40 Madžar.-ka ura 9 18.55 Plošče 9 19.25 Brno 9 20.15 Večer jugo-slovanske glasbe 9 21. Gledališki večer 9 21.35 Praga 9 22.15 Bratislava KATOVICE 395.8/758 10 kw 15.30 Plošče 9 16. Varšava 9 17.30 Koncert zbora »Odmev« 9 18.45 Plošče 9 19.20 Poročila 9 19.40 Varšava 9 23.05 Plesna glasba — plošče KoNIGSBERG 291/1031 60 kw 6.05 Gimnastika 9 6.30 Berlin 9 9. Maša 9 12. Opoldanski koncert 9 14. Poročila 9 14.30 Berlin 9 16.10 Pestri popoldan 9 18. Frankfurt 9 20.15 Nacionalna ura mladine 9 22. Poročila 9 22.35 Kolu. Nočna glasba LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Gimnastika 9 6.30 Jutranji koncert 9 12. Koncert radijskega orkestra 9 13. Poročila 9 13.15 Pestra ura 9 14.15 Ura resne glasbe 9 16. Slušna igra 9 18. Zabavna komorna glasba 9 20. Poročila 9 20.15 Nacijonalna ura 9 20.45 Vojaška godba 9 22. 20.45 Vojaška godba 9 22. Poročila 9 22.30 Komorna glasba 9 23. Koncert radijskega orkestra MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 12.35 Koncert radijskega orkestra 9 13.40 Plošče 9 15. Bratislava 9 16. Praga 9 17.50 Plošče 9 18. Harmonike 9 19.10 Brno 9 20 Praga 9 21. Brno 9 21.35 Praga 9 22.15 PlSšče LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 7.25 Plošče 9 8.30 Pestra glasba 9 12.40 Koncert radijsk. orkestra 9 13.35 Koncert kvinteta S 17.45 Pester koncert 9 20.15 Koncert kvinteta 9 20.45 Bacli-Lavernejev koncert 9 21. Pester program 9 22.35 Koncert kvinteta 9 23. Plesna glasba — plošče MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Plošče 9 12.15 Plošče 9 13.10 Izbrana glasba 9 17. Poročila 9 17.15 Plošče e 17.30 Rim 9 19. Pestra glasba 9 20.15 Poročila 9 20.35 Komedija 9 21.50 Koncert komorne glasbe 9 22.45 Poročila PALERMO 13. Koncert pestre glasbe 9 17. Pestra glasba 9 20. Plošče 9 20.30 Andrea Che-nier — opera 9 Poročila PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6.15 Jutranji koncert 9 10.11 Plošče 9 12.11 Plošče 9 12.35 Moravska Ostrava 9 15. Bratislava 9 16.10 Koncert vojaške godbe 9 17.40 Plošče 9 18.10 Nemška ura 9 18.55 Plošče 9 19.25 Brno 9 20.15 Zabavni program 9 21.25 Plošče 9 21.35 Koncert eitraškega kvarteta 9 22.15 Plošče 9 22.30 Prenos iz Strassbourga RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče 9 13.30 Izbrana glasba 9 17. Simfonični koncert 9 19. Pestra glasba 9 19.49 Program za Grčijo 9 20.15 Poročila 9 20.35 Igra 9 Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kw 14.30 Španska glasba 9 17.30 Radijski orkester 9 18.30 Pesmi 9 19.15 Plošče 9 20.10 Plošče 9 20.30. Instrumentalni koncert STUTTGART 522.6/574 100 kw 6. Gimnastika 9 6.30 Berlin 9 12. Opol-danski koncert 9 13.15 Nadaljevanje koncerta 9 14. Pestra ura 9 16. Salonska glasba 9 20. Poročila 9 20.15 Ko-nigsberg 9 21. Koncert radijskega orkestra 9 22. Poročila 9 23.30 Kolu. Plesna glasba 9 24. Frankfurt SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Skupna oddaja 9 18.35 Plošče 9 19.10 Plošče 9 19.35 Plošče 9 19.40 Radio kronikadio kronika 9 20. Koncert sodobne glasbe 9 20.20 Igra 9 20.35 Brahmsove in Hugo Wolfove pesmi 9 21. Kabaretni program 9 21.20 Poročila 9 22. Jazz TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.05 Havajske kitare 9 18.30 Violončelo 9 18.50 Filmska glasba 9 19.05 Propagandni koncert 9 19.25 Saksofon 9 19.50 Melodije 9 20.15 Propagandni koncert 9 20.50 Koncert salonskega orkestra 9 21. Radio fantazija 9 21.35 Simfonični koncert 9 22.05 Angleška glasba 9 22.50 Propagandni koncert 9 23.05 Popevke 9 23.15 Operne arije 9 23.30 Argentinski orkester 9 23.45 Melodije 0.20 Koncert filharmoničnega orkestra VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 12.30 Opoldanski koncert 9 15.30 Lahka glasba — plošče 9 16.20 Poljudne pesmi 9 17.20 Amerikanska glasba — plošče 9 18.10 Božične pesmi 9 19.35 Šport 9 20. Revijski program 9 20.45 Poročila 9 21. Chopinov koncert 9 22. Plesna glasba 9 23. Poročila 9 23.05 Plesna glasba — plošče Ingelen Columbus Prvovrstna kvaliteta v najlepši obliki Troelektronski oktodni refleksni super Ingelen Columbus za valove 18—7000 m, z originalno propelersko skalo, učinkovitim regulatorjem za fadinge, prvovrstnim elektrodinamičnim zvočnikom ter 9ivat-ino končno pentodo. Din 4800'— na 12 mesecev Stirielektronski oktodni super Ingelen Mentor_ za valove 18—7000 m. Najnovejša konstrukcija z rezonančnimi vrati, ki izboljšajo kvaliteto glasu. Aparat sprejema Evropo in prekooceanske postaje. Močan sprejem tudi podnevu. Precizna skala. Indikator s tlečo lučjo. Izredno elegantna oblika. Din 5800'— na 12 mesecev Sestelektronski jubilejni super Ingelen US 25_ za valove 18—7000 m. Ima regulator za selektivnost, pripravo za odpravo m o -t e n j, elegantno kaseto z resonančnimi vrati; sprejema vse večje postaje tudi podnevu. Precizna trobarvna skala. Aparat je 75 super, ki ga je že konstruirala tovarna Ingelen, zato so pri njem uporabljana vsa izkustva. Din 7000'— na 12 mesecev Ingelen Mentor zaprt Ingelen Mentor odprt Ingelen US 25 odprt Prodajajo jih: T") A "PVT/^V REGISTROVANA ZADRUGA Z O. Z. KAJJ1U, V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 in vsi njeni zastopniki Četrtek, 9. januarja BEROMUNSTER 540/556 100 kw 16. Popoldanski koncert • 18. Plošče • 19.05 Iz delovanja I). N. • 19.45 Poljudni konicert 9 20. Koncert orkestra • 21. Poročila • 21.10 Plesna glasba • 21.45 Koncert nacionalnega orkestra — prenos iz Pariza BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Plošče • 12.35 Mor. Ostrava • 15. Mor. Ostrava • 16.05 Košice C 17.35 Plošče • 17.40 Madžarska ura • 18.35 Plošče • 19.30 Koncert godbe Narodne garde • 20.25 Tango pesmi • 20.50 Košice • 22. Praga BRNO 12.35 Mor. Ostrava • 15. Mor. Ostrava 16. Praga O 17.20 Plošče • 17.40 Nemška ura • 18.30 Plošče • 19.30 Poljudni koncert radijskega orkestra • 20.10 Francoski večer • 20.45 Mor. Ostrava • 21.25 Košice • 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kw 17. Koncert radijskega orkestra • 18. Poročila 0 18.15 Nadaljevanje koncerta ® 19. Poročila • 19.15 Vokalni koncert • 19.40 Plošče 6 20.15 Simfonični koncert • 22.15 Plošče • 22.55 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kw 7. Gimnastika 0 7.20 Poročila, napoved ® 7.25 Plošče • 11.30 Ljudske povesti • 11.55 Vremenska poročila • 12. Opoldanski koncert • 13. Napoved časa in poročila 13.20 Nadaljevanje koncerta © 15.20 Otroška ura • 17. Dunaj v vojni ® 17.30 Koncertna ura — klavir ® 18.35 Gledališki program • 19. Poročila in napoved • 19.10 Večerni koncert • 22. Poročila • 22.25 Plošče solistov © 23.35 Plesna glasba KATOVICE 395.8/758 10 kw 15.30 Varšava • 16.15 Plošče • 18.30 Otroška ura • 18.45 Plošče • 19.20 Poročila • 19.35 Športne vesti • 19.40 Varšava KOŠICE 12.35 Mor. Ostrava • 13.45 Plošče • 15. Mor. Ostrava • 16. Praga © 17.35 Plošče • 17.40 Madžarska ura • 18. Program za Podkarpate • 18.55 Plošče • 19.30 Bratislava © 20.25 Bratislava • 20.50 ^Koncert radijskega orkestra • 22. Praga KoNIGSBERG 291/1031 60 kw 6.05 Gimnastika • 6.30 Zabavni koncert • 8.30 Godba na pihala • 12. Opoldanski koncert • 14. Poročila • 16.10 Radijski orkester © 18. Hamburg © 20. Poročila • 20.10 Mozartove skladbe • 22. Napoved časa © 22.10 Berlin — plesna glasba LEIPZIG 6. Gimnastika © 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 14. Poročila • 14.15 Pestra ura • 16. Živalske bajke © 18. Zabavni koncert • 20. Poročila • 20.10 Veseloigra »Sevilski brivec« • 21. Luksemburg • 22. Poročila • 22.40 Plesna glasba MORAVSKA OSTRAVA 12.35 Koncert vojaške godbe • 15. Koncert radijskega orkestra • 16. Praga • 17.30 Pesmi • 18.10 Nemška ura • 19.10 Plošče • 19.30 Brno • 20.45 Sonatni koncert • 21.25 Košice • 22. Praga LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 7.25 Plošče • 8.30 Pestra glasba • 12.40 Koncert orkestra • 13.35 Koncert kvinteta • 17.45 Pestra glasba • 20.20 Plošče • 20.40 Koncert kvinteta • 21.15 Koncert radijskega orkestra 9 23. Plesna glasba, plošče MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert • 12.15 Plošče • 13.10 Plošče • 17.15 Vokalni koncert • 19. Pestra glasba • 20.15 Poročila • 20.35 Operni prenos • Poročila PALERMO 13. Pester koncert • 17.30 Koncert komorne glasbe • 20. Plošče • 20.30 Koncert italijanske glasbe • 21.45 Varietej-ska in izbrana glasba • 22.45 Poročila PRAGA I. 6.15 Koncert 0 10.11 Plošče • 12.11 Plošče • 12.35 Mor. Ostrava • 13.40 Plošče • 15. Mor. Gstrava • 16.10 Koncert orkestra FOK • 17.45 Nemška ura • 18.55 Plošče • 19.10 Plošče • 19.30 Brno • 20.25 Pianinski koncert • 20.50 Večerni koncert • 21.25 Košice • 22. Poročila • 22.15 Koncert salonskega orkestra RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče • 13.10 Pestra glasba • 17.15 Instrumentalni in vokalni koncert • 19. Pestra glasba • 19.49 Program za Grčijo 9 20.35 Koncert komorne glasbe • 21.30 Komedija • 22.15 Plesna glasba • 22.45 Poročila STRASBOURG 17. Program za mladino • 18. Pesmi 9 18.30 Straussove kompozicije 0 20.10 Slušna prireditev # 20.10 Schumannov kvintet za violino in citre • 22. Prenos koncert iz kavarne STUTTGART 522.6/574 100 kw 6. Gimnastika • 6.30 Saarbrucken • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila • 13.15 Munchen • 14. Pestra ura lahke glasbe • 17.45 Poljudne pesmi • 18. Konigsherg • 20. Poročila • 20.10 Mo- Ali ste povabili Tauberja? Prav imaš. Lahko bi mi slil, da poje Tauber v moji sobi. Tako naravno zveni Tele f u n ken Super T 543. Ima tudi izborno izravnavo fadingov Stane z elektronkami le Din 3850 TELEFUNKEN zartove kompozicije • 22. Poročila 9 22.30 Berlin • 24. Lahka glasba SUISSE KOMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Koncert kvarteta Debussy • 16.55 Dueti « 17.15 Plošče • 18.50 Poljudna glasba • 19.20 Plošče • 20. Evropski koncert • 20.40 Radio gledališče • 21.20 Poročila • 21.30 Koncert radijskega orkestra TOULOUSE 328.6/913 60 kw 19. Koncert simfoničnega orkestra • 19.25 Koračnice • 19.45 Operetne arije • 20.30 Filmska glasba • 20.50 Gledališki večer • 21.35 Koncert salonskega orkestra A 21.50 Koncert angleške glasbe © 22.50 Dueti ® 23.15 Ruske pesmi • 23.30 Plesna glasba • 0.15 Poročila • 0.20 Vojaške koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 12.15 Opoldanski koncert • 13. Plošče • 15.30 Koncert salonskega tria # 16. Otroška ura • 16.15 Plošče • 18. Pianinski koncert • 19.35 Šport • 20. Lahka glasba • 20.45 Poročila • 21. Slušna igra 9 21.35 Domače pesmi • 22. Simfonični koncert 23.05 Plesna glasba IŠČEMO SPRETNEGA ORGANIZATORJA IN AKVIZITERJA za naš tednik. Pismene ponudbe s potrebnimi podatki je nasloviti na upravo tednika »Radio Ljubljana«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Petek, 10. januarja BEROMCNSTER 540/556 100 kw 16. Dunajski valčki t 17.30 Plesna glasba • 18. Otroška ura • 19. Poročila • 20. Koncert klavirskega tria • 20.30 Razvoj švicarskih železnic • 21. Poročila 9 21.10 »Idomeneo« — opera (Mozart) • 22.15 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Plošče • 12.35 Praga • 15. Brno • 16. Praga • 17.40 Madžarska ura • 18.40 Plošče • 19.10 Košice 9 20.10 Pianinski koncert • 21. Koncert slovaške godbe 9 22. Praga • 22.45 Plošče BRNO 325.4/922 32 kw 11. Praga 9 13.45 Plošče 9 15. Koncert radijskega orkestra • 16. Praga 9 17.40 Nemška ura • 18.30 Plošče • 19.10 Košice 9 20. Praga BUCAREST 364/823 12 kw 17. Popoldanski koncert • 18. Poročila — nato nadaljevanje koncerta • 19. Poročila • 19.15 Plošče • 19.35 Operni prenos • 22.55 Poročila • 23. Nočni koncert radijskega orkestra DUNAJ 506.7/592 100 kw 7. Gimnastika 9 7.20 Poročila 9 7.25 Jutranji koncert 9 10.20 Šolska ura 9 12. Opoldanski koncert 9 13. Poročila in napoved 9 13.10 Nadaljevanje koncert 9 14. Plošče 9 15.10 Mladinska ura 9 15.40 Gospodinjska ura 9 16.05 Plošče (Franz Lehar) 9 17.30 Koncertna ura 9 18.25 Povesti za vse 9 19. Poročila 9 19.30 Operetni šlagerji 9 21.20 Klavirski koncert 9 22. Večerno poročilo 9 22.15 Bolgarska glasba 9 23.45—1. Plesna glasba na ploščah KATOVICE 395.8/758 10 kw 15.30 Varšava 9 16. Varšava 9 18.45 Plošče 9 19.20 Poročila 9 19.35 Športne vesti 9 19.40 Varšava 9 21.35 Plošče 9 22.10 Varšava KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 12.25 Praga 9 13.55 Plošče 9 15. Brno 9 16. Praga 9 17.40 Madžarska ura 9 18. Program za Podkarpate 9 18.55 Plošče 9 19.10 Lahka glasba 9 19.45 Bratislava 9 22. Praga 9 22.20 Bratislava KoNIGSBERG 291/1031 60 kw 6.05 Gimnastika 9 6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 14. Poročila 9 15. Konigsherg 9 16.10 Zabavna ura 9 18. Leipzig 9 20.10 Humor in glasba 9 22. Poročila 9 22.35 Pestra ura • POMNITE ! Ako postanete naši naročniki, ste zavurovani za slučaj smrtne nezgode in za primer defekta v vašem radijskem aparatu LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Gimnastika 9 6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 13. Poročila 9 13.15 Ljudski plesi in pesmi 9 14.15 Pestra ura 9 16.30 Zborovno petje 9 18.30 Zabavna ura 9 20. Poročila 9 20.10 Operetna in filmska glasba 9 22.30 Robert Schumannova klavirska glasba 9 24. Stuttgart MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 12.20 Praga 9 15. Brno 9 16. Praga 9 18.10 Nemška ura 9 19.10 Košice 9 20. Praga LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 7.25 Plošče 9 8.30 Pester koncert 9 12.40 Opoldanski koncert 9 13.35 Koncert kvinteta 9 17.45 Pester koncert 9 20.20 Koncert radijskega orkestra 9 20.40 Propagandni koncert 9 21.05 Koncert radijskega orkestra 9 22.10 Koncert radijske, ga kvinteta 9 22.35 Beethovnova sonata v h-duru za pianino in violončelo 9 23. Plesna glasba, plošče MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert 9 12.15 Plošče 9 13.10 Pestra glasba 9 17. Rim 9 19. Pestra glasba 9 20.15 Poročila 9 20.35 Plošče 9 21. Simfonični koncert 9 Poročila 9 ste je poravnali naročnino ? Poravnajte jo čimprej, da boste delejni našega zavarovanja aparatov in življenja / 9 PALERMO 13. Pestra glasba 9 17.30 Pestra glasba © 20. Plošče 9 20.30 Vokalni koncert 9 21. »II ridicolo« — komedija 9 22.45 Poročila PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6.15 Jutranji koncert 9 11. Plošče 9 12.11 Plošče 9 12.35 Koncert salonskega kvarteta 9 13.40 Plošče 9 15. Brno 9 16.10 Koncert salonskega orkestra 9 17.20 Beethovn. skladbe 9 18.10 Nemška ura 9 18.55 Plošče 9 19.10 Košice 9 20. »Egmont« — tragedija 9 22. Poročila 9 22.20 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče 9 13.10 Opoldanski koncert 9 17. Prenos koncerta iz akademije svete Cecilije 9 19. Pestra glasba 9 19.49 Program za Grčijo 9 20.15 Poročila 9 20.35 Koncertna godba na pihala 9 22.15 Vokalni koncert STRASBOIJRG 859/349.2 40 kw 17.15 Saksofon 9 17.30 Popoldanski koncert 9 19.15 Plošče 9 20.10 Plošče 9 20.30 Dramatski večer 9 22.45 Nočni koncert STUTTGART 522.6/574 100 kw 6. Gimnastika 9 6.30 Konigsherg 9 12. Opoldanski koncert 9 13. Poročila 9 13.15 Frankfurt 9 14. Radijska kronika 9 16. Solo točke 9 18. Leipzig 9 19.30 Silvestrovanje 9 20. Napoved časa 9 20.10 Iz operet in filmov 9 22. Poročila 9 22.30 Breslau 9 24. Nočna lahka glasba. SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Skupna oddaja 9 18.25 Plošče 9 19.05 Plošče 9 19.40 Radio kronika 9 20.35 Simfonični koncert radijskega orkestra 9 21.20 Poročila TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.15 Operetna glasba 9 18.30 Violinski koncert 9 18.50 Filmska glasba 9 19.25 Havajske kitare 9 19.50 Komične scene 9 20.15 Operetne arije 9 20.30 Propagandni koncert 9 20.50 Plesna glasba 9 21. Radio fantazija 9 21.35 Lahka glasba 9 22.05 Angleška glasba 9 22.50 Koncert salonskega orkestra 9 23.05 Operetna glasba 9 23.15 Igra 9 23.30 Argentinski orkester 9 20.50 Melodije 9 0.20 Vojaške koračnice VARŠAVA 12.40 Kancert salonske glasbe 9 15.30 Lahka glasba 9 16.15 Popoldanski koncert 9 17.20 Vokalni koncert 9 18. Komorna glasba 9 19.35 Športne vesti 9 20.05 Lahka glasba — plošče 9 20.45 Poročila 9 21. Valčki 9 21.30 Operni prenos 9 22.2(1 Komorna glasba 9 22.4(1 Plesna glasba KATERI LIST Vam nudi takšne in tolikšne ugodnosti kakor naš? Kateri list lahko o sebi reče, da deluje samo za Vaš interes? Naš list je v pravem pomenu besede glasilo poslušalcev Bori se za Vaše poslušalske interese, pomaga Vam, kadar Vas obišče neprijetna nezgoda in Vam aparat odpove, stoji Vašim ob strani ob najtežji uri, ki bi Vas utegnila zadeti. Mi se ne izgubljamo v nebistveno-stih, zmeraj smo aktualni in se oziramo za življenjskimi vprašanji našega radia. Bodite in ostanite zato naš naročnik! Poravnajte naročnino, da boste vseh ugodnosti deležni! Sinemo za protiuslugo izreči majhno prošnjo? Dajte eno številko našega tednika svojim znancem, pridobite nam vsaj enega naročnika več! Ali se boste potrudili? Hvala Vam! Sobota, 11. januarja BEROMUNSTER 540/556 100 kvv 16. Harmonike • 18. Plošče • 18.30 O zobozdravništvu • 19. Zvonenje • 19.40 Večerni koncert • 21. Poročila • 21.10 Igra • 22.10 Plesna glasba BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Plošče • 12.35 Brno • 15. Praga • 16.05 Mor. Ostrava • 16.50 Košice • 17.25 Plošče • 17.40 Madžarska ura • 18.45 Plošče • 19.15 Brno • 19.50 »Cigan baron« — opereta • 22. Praga BRNO 325.4/922 32 kw 12.35 Koncert radijsk. orkestra • 13.45 Plošče • 15. Praga • 16.05 Moravska Ostrava 0 17.40 Nemška ura e 19.15 Poljudne pesmi • 19.50 Bratislava • 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kw 17. Koncert vojaške godbe • 18. Poročila • 18.15 Dueti • 19.55 Poročila • 20.15 Jazz • 21.30 Poročila • 21.45 Violončelo • 22.45 Prenos koncerta iz restavracije • 22.55 Poročila • 23. Prenos nočnega koncerta iz restavracije DUNAJ 506.7/592 100 kw 7. Gimnastika • 7.20 Poročila • 7.25 Plošče • 11.20 Gospodinjska ura • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila in napoved časa 0 13.15 Nadaljevanje koncerta • 15.15 Zborovno petje • 16.50 Plošče po željah 19. Poročila 0 19.30 Vsakovrstni kvartet 0 20.10 Komorna glasba 9 22. Napoved časa in poročila • 22.10 Pesmi in arije • 23,—1. Plesna glasba KATOV1CE 395.8/758 10 kw 15.30 Varšava • 18.30 Otroška ura • 18.45 Plošče • 19.20 Poročila • 19.35 Športne vesti • 19.40 Varšava • 22. Prenos z Dunaja • 23. Varšava KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 12.25 Praga • 15. Praga • 16.05 Moravska Ostrava • 16.50 Otroška ura • 18. Program za Podkarpate • 18.55 Plošče 19.50 Bratislava • 22. Praga KoNIGSBERG 291/1031 60 kvv 6.05 Gimnastika • 6.30 Breslau • 8.30 Zabavni koncert • 12. Stuttgart • 13. Poročila • 13.15 Dunaj • 16. Vesela sobota « 18.10 Orgelski koncert • 20.10 Radijski orkester • 22. Poročila • 22.30 Dresden • 23. Jazz LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 14. Poročila • 14.15 Pestra ura • 15.20 Otroška ura 0 16. Koln • 18. Predavanje • 20. Poročila • 20.15 Pester večer • 22.30 Pre-nos iz Dresdena MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kvv 11.05 Koncert policijskega orkestra • 12.35 Brno • 15. Praga • 16.05 Koncert radijskega orkestra 9 17.25 Plošče 0 17.50 Plošče • 18. Poljudne slovaške pesmi 0 19.50 Bratislava • 22. Praga LUXEMBOURG 1304/230 200 kvv 7.25 Plošče • 12.30 Pestra glasba • 12.30 Koncert radijskega orkestra 9 16. Pesmi • 16.20 Harmonike • 17. Plesna glasba Ali imate angažirane filharmoni ka rj e ? Skoro. Hkratu razpolagam s svojim Tele-f u n k e n T 5 6 4 pravzaprav z vsemi slavnimi orkestri sveta. T 564 ima celo novo nastavi-vitev. T 564 z elektronkami Din 5750 za gotovino Din 6350 na na 12 obrokov TELEFUNKEN • 17.30 Plošče • 17.45 Pester koncert • 20.35 Koncert kvinteta • 21. Plošče • 21.25 Pianinski koncert • 22. Koncert sodobne glasbe 0 23. Plesna glasba — plošče MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert 0 12.15 Plošče 0 13.20 Pestra glasba • 17.15 Plesna glasba • 18.50 Plošče • 19. Pestra glasba • 20.15 Poročila 0 20.35 Varijetejski večer • 21.30 Komedija • 22. Plesna glasba • 22.45 Poročila PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6.15 Jutranji koncert • 12.11 Plošče • 12.35 Brno • 13.40 Pesmi • 15.20 Plošče • 16.05 Mor. Ostrava • 16.50 Mladinska ura • 17.25 Plošče 0 17.45 Popoldanski konc. • 18.55 Plošče • 19.15 Brno 0 19.50 Bratislava • 22. Poročila • 22.15 Plošče Poslušalci! Nas list je ki se bori slovenskega edini, za pravice poslušalstva ! Troelektronski aparat za kratke, normalne in dolge valove! Elektrodinamični zvočnik. Elegantna Mira-Bicolor-kaseta. Radi vdelanega zapornega kroga zelo selektiven. Izredno nizka cena Din 3.200- reg. $adr. 3 o. 3. v Ljubljani, N[i^lošičeva. cesta 7 V PALERMO 13. Pestra glasba • 17.30 Vokalni koncert • 20. Plošče • 20.30 Vokalni koncert in gledališka glasba • 21.40 Operetne fantazije • 22.45 Poročila RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 21.15 Plošče • 13.10 Pestra glasba • 17.15 Pester koncert 9 19.40 Pestra glasba • 19.49 Program za Grčijo • 20.35 Komedija • Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kw 61.30 Prenos koncerta iz Pariza • 19. Chopinove skladbe 9 20.15 Poljud. koncert • 22.30 Plesna glasba STUTTGART 6. Gimnastika • 6.30 Pestra jutranja glasba • 12. Berlin — Koln • 13. Poročila • 13.15 Stuttgart . Miinchen - Dunaj 0 14. Pestra ura 9 16. Vesel popoldan • 20. Poročila • 20.10 Komorni večer 9 21.15 Radijska igra 9 22. Poročila • 22.30 Dresden • 24. »Clivia« — opereta SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Popoldanski koncert 9 18. Zvone-nje • 18.15 Otroška ura • 19. Koncert moderne simfonične glasbe 9 20. Evropski koncert 9 20.40 Koncert radijskega orkestra • 21.20 Poročila • 21.30 Nada-ljevanje koncerta • 22. Plesna glasba TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.05 Filmska glasba • 18.30 Operna glasba 9 18.50 Tirolske pesmi • 19.25 Ksilofon 9 19.45 Propagandni koncert • 20.15 Domače pesmi • 20.50 Propagandni koncert 0 21.35 Solistovske točke 9 22.05 Koncert angleške glasbe O 22.50 Vojaške koračnice 9 23.15 Popevke • 23.30 Plesna glasba • 23.45 Operne arije • 0.15 Poročila • 0.20 Koncert simfoničnega orkestra VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 12.15 Koncert komorne glasben 9 14.30 Plesna glasba 9 15.30 Zborovni koncert 9 16.15 Kitara 9 20. Goethejev večer 9 20.54 Poročila 9 21.30 Humoristična ura 9 23. Poročila 9 23.05 Plesna glasba »KAJ NAJ STORIM? Toliko je bilo izdatkov za praznike in zdaj še — defekt v aparatu!« Pomirite se! če ste naročeni na naš list, imate zavarovan svoj aparat! Če Vam niso znane ugodnosti, pišite brž ponje! POKAŽITE, prosimo, to številko svojim znancem! • ZAVAROVANJE za primer smrtne nezgode in zavarovanje aparata za primer defekta uživate, če ste naš reden naročnik! Naročite se zato nemudoma in poravnajte naročnino! Naročnina: Tromesečna Din 35.—, polletna Din 70.—, letna Din 140.—> Za inozemstvo: Tromesečna Din 48.—, polletna Din 96.—, letna Din 192.—.Naročnino je pošiljati na čekovni račun 15228 v Ljubljani. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova ulica 16. »Radio Ljubljana« izhaja tedensko. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Jože Krall. — Tiska »Tiskarna Slatnar«, družba z o. z. v Kamniku.