d
IZ
Kmetijſke in rokodelſke nov
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 4C.
V ſrédo 20. Liſtopada.
1844.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
V tvoje krilo se želeti
Ne bo jénjal moj spomin,
Tebi néhal pesmi péti
Sestre tvoje ne bo sin.
S.
Pogled v Stajersko.
ób doséžem krajnske meje
Na Černivca visočini,
Štajerska naprót mi veje
Volna sapa po dolini;
Kri gorkó začne kipéti,
V rádosti sercé igrá,
Kér tam vidim zelenéti
Polja svojiga bratica.
Z mračnih logov se odkriva
Bistre Sovne dólič mirni,
Tam Sloven'c vesél prebiva ,
Tam je dom njegov izvirni;
Ob desnici, ob levici
Križem po zelenim dol',
Kakor bčela na cvetlici,
Dela kmet na svojim polj'.
Žarko solnce v berda sije,
Zóri sladki up plačila,
Trud zastonj ne bo kmetije ,
Rod obeta zemlja mila:
To uči poljana krasna,
To kopice stavljene,
To Slovencov lica jasna,
To njih pesmi rádostne.
Naj jim tertice rodijo,
Naj pšenica polni klase,
Sej tud bratice gostijo,
Če jim dobro vince rase:
Bomo skup se veselili,
Bod'mo stari ali mladi,
Ter zdravice z vincam pili
Po slovenski star' navadi.
Oh! de b' vedno srečna bila
Zemlja, kjer volné cvetlice
Stélje roka gostomila
Gostam svojim na stezice!
Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki,
de jih kmetje ne rasdelijo? in kako
ſe ti nar bolj odverniti dali?
(Na dalje.)
Nekdaj ſo bile obzhinſke paſhnje vezhi, sato
kér je bilo manj v polje vdelaniga ſvetá; tudi ljudi
je bilo manj. Dan danaſhen ne teknejo paſhnje to-
liko. Veliko glav majhin proſtor hitro pozepetá,
shivina vezh paſhe pohodi, kot jo pojé. Ona ſe bôde
in ſe vezh okoli pója, kakor pa páſe. Breje krave
ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokrat po-
vershejo; konji ſe bijejo, in vezhkrat eden drusiga
pokvarijo, ravno tako tudi ſvinje smedlijo na ſlabi
paſhi. Vſe ſorte shivinſke bolesni ſe sazh-
nejo v zhredi, sató, kér ſo paſhnje sapuſhene
in preſlabe; tudi ſlabo vreme pod milim nebam shi-
vino vezhkrat bolno naredí, in hude kushne bolesni
ena zhreda od druge, na paſhnjah nar loshej nalese.
Şhe ena napaka, ktero je treba opomniti, je
ta: pri paſhnih zhredah je tréba velikiga ſhtevila
majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke
ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah pa ſe
otrozi poſtopáje v pretepanju shivine, v preklinje-
vanju, in v mnogih drusih gerdih navadah vadijo,
ddLlnokd
18
sraven tega ſe ſhe od eden drusiga uzhijo poljſko
perdelanje kraſti. i. t. d. — Take paſhnje ne ſhkod-
jejo ſamo shivini, ampak tudi she majhne otroke
k hudobnim navadam vabijo in jih vezhkrat popol-
nama popazhijo.
Kako pa bi ſe mogla obzhinſka paſh-
nja deliti, de bi vſak po pravizi ſvoj del
(part) dobil? To je sdaj lahko delo, ker je semlja
na drobne koſe smerjena. V ti meri je boljſhi
ali ſlabiſhi semlja tudi raslozhena, in po vred-
noſti na davk resvershena; po ti meri bi ſe nar
loshej obzhinſke paſhe rasdelile.
Şhe druge ſliſhimo rezhi: „Zhe bomo ob-
zhinſke paſhnje rasdelili, bomo mogli
manj shivine rediti, in zhe bomo manj shi-
vine redili, bomo tudi manj gnoja iméli;
sakaj bi gmajne v njive sdelovali, ſaj
imamo njiv doſti, ſhe teh nemoremo po-
gnojiti; shivina v hlevi ne bo tako sdra-
va, kakor na paſhi, tudi ne bo ſhla rada
po plemenu; zhe bomo shivino v hlevih
iméli, nam bo treba vezh poſlov, — in ena-
kih sgovorov vezh. Tem po verſti to le odgovorimo.
Reſ je, de kmet na ſhtevilo vezh shivine redí,
zhe jo páſe, kakor zhe jo ne; pa nihzhe ne more
tajiti, de ſe le ſlabo redí shivina na obzhinſkih
paſhnjah. Zhe hozheſh od krav kaj prida namolſti,
njim moraſh sraven paſhe domá ſhe dvakrat na
dan poloshiti; ali bi ne bilo bolji, ko bi ti ne-
kaj manj glav shivine, pa tiſte bolji redil? Veliko
bolji bi bilo sa kmete, de bi ne le ſamo shita in
ſlame, ampak tudi pizhe ali klaje sa shivino
doſtí perdelovali. Od shivine, ktero zhes poletje
paſete, in jo daljezh na paſho gonite, nimate, rasun
malo puſtiga gnojá, nizh dobizhka? koliko dobriga
gnojá ſe potem takim pogubí? Dokler kmet ne ſposna,
de mora shivino vezhidel tudi savoljo gnojá
imeti, ne saſlushi zhaſtitljiviga imena, de je kme-
tovavez!
Ker po leti veliko glav shivine na paſhi der-
shite, vaſ to sapelje, de hozhete zhes simo ravno
toliko glav prerediti: tode kako boſte to ſtorili,
ker nimate ne ſená, ne detelje; s ſlamo in pa ſhe
s drugo ſlabeji kermo morate po simi shelodez uboge
shivine polniti; ſi poſhkodovate gojsde savoljo ſtelje,
in takó nimate dobizhka ne od shivine, ne od njiv, pa
tudi ne od gojsda, kakor gré. Veliko poſejeſh, pa malo
perdelaſh, sato, ker s ſlabim gnojem ſlabo gnojiſh.
Poglej tiſtiga, kteri v hlevi manj shivine redi, ka-
kor ti: kako on dobre njive gnoji, kér veliko maſt-
niga gnojá napravi; on manj poſeje, pa vezh per-
dela, kakor ti, ki ſvojo shivino na puſto paſho go-
niſh; ravno to je vsrok, de imaſh premalo gnojá,
ker ga tvoja shivina po gmajni raſtreſe, in zlo malo
prav ſlabiga v hlevu puſti.
Popis obertniske razstave v Ljubljani.
(Na dalje.)
Samo J. Resman suknar iz Zgoš nam je šest
kosov sukna iz Gorenskiga v razstavo poslal, kar
je nam znamnje, de so suknarske fabrike na Goren-
skim prav zlo opešale. Resmanova fabrika se med
vsimi še nar bolj derží, in na léto okoli tavžent
kosov sukna izdela, kteriga cena je za vatel od
45 krajcerjev do 2 goldinerjev; volno za bolj žlahtne
sukna na mašinah predejo, za slabši robo jo pa
drugi delavci pripravlajo; okoli 80 ljudí ima sedaj
delo v ti fabriki, ktera se je že v letu 1795 pri-
čela, in takrat na kupe dela imela, ko še niso na
Českim, Marskim in Šlezskim sukna z ma-
šinami delali. Glejte, kako so se časi spreobernili!
Samo ta fabrika se še na dobrih nogah derží, za-
kaj nje pervi lastnik Anton, Janezov oče, je
veliko lét po ptujih krajih hodil, razne suknarske
fabrike ogledoval, in si je po teh svojo lastno ſa-
briko napravil; tudi sedajnimu lastniku hvala gré,
de z časam naprej hiti, kolikor je mogoče. — Do-
ber izdelek je bil en kos pavolnika, ki ga je Marija
Knaflič v Celah na Gorenskim tkala. — Nôže,
vilice in škarje, ki so jih Janez Stukhart, Ja-
nez Breitenlahner, Jožef in Aloiz Stierl
iz Štajerja v gornim Estrajhu v razstavo po-
slali, so sodnji možje prav zlo pohvalili. — Všiti
(štikani) izdelki Franciške in Šalezije Bren-
čič iz Idrije so marsikteri ogledovavki dopadli.
— Le en glas je bil, de so bile zerkala Vincenš-
ke fabrike iz Koróškiga, nar imenitniši izdelki
naše razstave. Eno iz med njih je bilo iz celiga en
seženj in pol čevlja visoko, široko pa je bilo 3
čevlje in dva palca. — Vošene sveče vdove Fran-
ciške Župeuc iz Ljubljane, so bile dôbro blagó.
— Mestni tesarski mojster Juri Pajk v Ljubljani
je v razstavo dal leseno podóbo nekiga umetno
izdelaniga mostá in pet kamnorisov, z kterimi
je očitno pokazal, de kaj več zna, kakor navadno
tesársko rokodelstvo. Od mehanike ima naš Pajk
veliko vednosti, in vseskozi nove bukve prebira,
de bi v svoji umetnosti vedno naprej šel. Ko bi on,
kot marsikteri drugi rokodelci, se bahati znal, go-
tovo bi ljudje od njega veliko več govorili! — Med
nar bolji lovsko oródje so sodnji možje Kajetana
Dašove puške iz Gradca vverstili. — Dôbro blago
je bilo burno suknó (Loden) Franc Fürlerja,
suknarja v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jo-
žefa Globočnika iz Železnikov nimamo nič
posébniga povedati; ravno tako tudi od cerkvenih
špic Frančiške Wrempin iz Idrije ne, kér
nam jih je le premalo na ogled poslala. — Kerznar-
ski izdelki Fr. Šerca iz Ljubljane je bilo dôbro
kupčijsko blagó. — Železnina grofa Ferd. Eggerja
iz Celovca je bila zlate svetinje vredna. — Od treh
Ljubljanskih mojstrov smo česke kolovrate v
naši razstavi vidili, namreč: od Šimna Ung-
lerta, Antona Köhrerja in Janeza Nikelna;
pervimu je bila bronasta svetinja, drugima
dvema pa ſo bile pohvalne pisma podelene. —
(Dalje sledí.)
(Konez ſledi.)
Pogled v ptuje kraje.
Nov popis Jeruzalema in bližnih svetih
krajev.
(Konec.)
Težkó je, to sveto poslopje na tanjko popi-
sati, kér se zdajni sveti kraj, v kterim je pokopa-
—p
18o
liše našiga zveličarja, od vsih drugih cerkvá
zlo loči, in bi se bolje hram ali tempelj imenoval,
kot cérkev. Tega tempeljna so vsi kristjanski ver-
niki deležni in vsi opravljajo v njim svoje svéte
opravila. Nekdaj so se namreč vsi vérni združili
bili, de bi vse svete kraje z ozidjem obdali in
pokrili, kakoršni so: Golgata, božji grob,
lópa iznajdenja svetiga križa, ternovo kro-
nanje, ječa i. t. d., in de bi po tem te poslopja
med seboj razdelili. Vsi opravljajo svete opra-
vila po svojim obredu na enkrat. Kakšno
čudno šumenje! eni šeptajo, drugi kričijo, veliko
jih pôje, vsi glasno mólijo, nekteri zmed njih v
divjoglasnih sirovih besedah. Ozidje ima podobo
tábora in de bi proti ropanju divjakov obvarvano
bilo, je brez óken in samo z špranjami prevideno,
zato je notri temno in vlažno; tudi zidanje posa-
meznih poslopij ni po lepim redu ispeljano, kér so
nektéri sveti razdelki kakor postavim hrib Kalva-
ri, visoki, — veliko jih je pa podzemeljskih; nekteri
verniki imajo razločne, stranske, temne pribežališa.
Ako ravno povsod veliko svetilnic (lamp) gorí, vun-
der te le malo razsvetijo, zato je treba v teh svetih
krinjavah vedno z lučjo hoditi. Ta ravno popisani
kraj skupaj se zdaj imenuje sveti hram (tempelj)
ali pa božji grob v splošnim pomenu besede.
Sred tega svetiga hrama moli iz skalnatih tleh rav-
novoglata pečina (skalovina), ktera je h tlam per-
rašena; 3 čevlje visoka lina va-njo pelja, to je v
majhno, en štirjak prostorno, z dletam izdolbeno iz-
bico, v kteri leži mertvaška skrinja našiga
Zveličarja. Ta skrinja se tudi s pôdam skup
derži, zato je do zdaj nepoškodvana na mestu ostala.
Nad njo kristjani oltarček postavijo, pred kterim
duhovni s. mašo berejo. To skalovino so Kristjanje
odzvunej z dragim marmorjem oblekli in z obstreš-
jem (kuplo) venčali. To je sveti hram v tempelj-
nu, ali pravi božji grob. Okoli groba je zidstvo
z stebri napravljeno in z visokim obstrešjem po-
krito; in okoli zvunajne krogline je potem veliko
drugih krajev naverstenih, kjer pobožni svoje mo-
litve opravlajo.
Mi smo začeli, vpervič vse skrivne kraje
obiskovati. Ob petih zvečer se je začela katolška
procésja, ktera je šla iz kapele, kjer se je Jezus
od smerti vstavši s. Magdaleni prikazal bil, k
sodnim znamnju, potem k znamnju kjer je bil Jezus
šiban (gajžlan), kjer je bil zasramván, kjer je bilo
njegovo oblačilo razdeljeno; kjer je bil v ječi; dalje
na Golgati, kjer je bil križan postavljen; dalje k
znamnju, kjer je bil s. križ iznajden, k mizi, kjer
je bil namazan; in zadnjič k sveti skrinji. Opravilo
je terpelo do pózne noči. — Ob pol dvanajstih so se
zornice (matutine) začele. Ob eni smo začeli svete
zakramente prejemati. Ob treh zjutrej je pater
Aleksander na hribu Kalvari, na mestu, kjer je
bil s. križ postavljen, s. mašo bral in nas ob-
hajal. Ob štirih smo bili pri s. maši pri nar svetej-
šim pokopališu. Ob petih so nas Turki iz božjiga
groba ispustili.
Z občutenjem, ki nikol nikomur znano ni, ki
sam v teh s. krajih ni bil, smo se nazaj vernili."
Tako glasi list mornarskiga zdravnika, kteriga
so gotovo naši bravci zvestó brali. Sledni si bo
popisovanje svetih krajev v spomin vtisnil, in v
mislih pogosto svete mesta pohajal, kjer je Kri-
stus, naš gospod, hodil in učil.
Kmetovski pregovori za Listopad.
(Ta mesec ima 30 dni. Solnce stopi v znamnje strelca.)
S. Martina dan oblačen ali deženi, nestanovitno
vreme v prihodno pomeni. — Če s. Martin suši in
zmerzuje, kmet volno zimo perčakuje. — Kadar o
s. Martinu listje od dreves in tert ne obleti, pra-
vijo, de huda zima sledi. — Dež s. Martina in po-
tem srež, poškoduje setve in dragino v deželo per-
nese. — O s. Andreju sneg, malo rèži. — Sneg, ki
na s. Andreja dan pade, sto dni ne skopni, in žita
mori. — Ob tem času hlapovi in meglé iz zemljé
puhtijo, ki radi bolezen naredijo. — Če sneg mokro
zemljo pokrije, bo malo prida od kmetije; če pa
pade na suhe in zmerznjene tla, se žnec in mla-
teč veselita.
S
Nekaj za hišne gospodinje.
(Kurjek za perilo.) Po večletnih skušnjah
peric v Meklenburgu na Nemškim jo ni boljši rečí.
perilo, naj bo še tako vmazano, prav lično oprati,
kakor kurjek. K temu cilu in koncu se po primeri
nekaj kurjeka v vodi raztopí, perilo nekaj časa va-njo
položi in potem po navadni šegi in brez vse škode
opere.
(Rjò iz nožev, škarij in druge želez-
nine in jekline spraviti.) Če ni rjà prestara,
jo odpraviš, če jo z čertnikam (Bleistift), ako
je pa že stara, če jo z svinčenikam, (kteri se
v štacunah pod imenam „Reissblei“ dobi) prav
močno dergneš, potem pa z kako suho kertačo po-
likaš, in zopet z svinčenikam dergneš. — To sve-
tujejo obertniske némške novice.
Dober svèt starišem!
Slaba navada je, de se majhnim otrokam le
desno roko rabiti (nucati) pripuša in de jih sta-
riši clo grajajo, če se tudi leve poslužijo. Ali ni
Bog obedve za enake opravila vstvaril, ravno tako,
kakor obé noge? Kje stoji zapisano, de ima desna
večji pravico, kakor leva? Zakaj otrokam pravimo,
de je leva roka ta gerda roka? Ali bi ne bilo
pametno, de bi se otročiči vadili, obedve na enako
vižo rabiti? Ko bi človeka nesreča zadela, de bi
se desne roke poslužiti ne mogel, ali če bi jo
clo zgubil, kakó si bo želel, de bi si zdaj
z levo ravno takó pomagati mogel, kakor
z desno? Rad bi zvedil, od kod ta stara navada
izhaja! Ljube moje matere, kterim je izrejenje otrok
posébno izročeno: vadite svoje otročiče, de
bojo obé roke na enako vižo rabili! Hva-
ležni vam bodo vse svoje dni, posébno pa takrat,
ko bi jim vtegnila kaka nesreča desno poškodovati.
D. B.
Mladoſt.
De je v mladoſtí
Nekaj noroſti,
Nobeden nemore odvséti;
Novo vino more vréti.
Puſt' naj ſe bo kri ohladíla,
Şe bo she pamet savernila;
Moſht bo vino!
Tak' je s mladino.
Smeſhen prepir.
Sa pervino ſo svesde ſe prepirále;
Şolnze pride — svesde ſo sbeshále.
188
Domazha poveſt.
Ljubljanſko pokopaliſhe je 12. dan pretezhe-
niga meſza kraſno nadgrobje dobilo, ki ga je goſpa
vdova, baronovka Zoisova s ſvojimi otrozi vred
rajnkimu goſpodu baronu Karolu Zoisu Edel-
ſteinſkimu vredno isſlushenimu vojaku, grajſhaku
in vlaſtniku mnogoverſtnih rudarij na Gorenſkim
(umerl 7. Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno
nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim pokopa-
liſhu; v ſabriki knesa Auersperga v Dvoru poleg
Shushemberga je bilo is shelesa vlito in s slatimi
podobami in napiſi olepſhano. Na ſhirokim ſhtirvo-
glatnim ſtojalu ſtoji viſok ſteber, kteriga je she od
daljezh viditi. Zelo nadgrobje je nekaj zhes ſhtiri
ſeshne viſoko in tehta 80 zentov. Teſarſki mojſter
J. Pajk ga je prav rozhno na pokopaliſhe rajnkiga
barona poſtavil.
Urno, kaj je noviga?
(Terganje ali bendima v Ipavi). Iz Ipav-
ske doline nam pišejo: 23. Kimovca je bila
bendima čez in čez odperta. Preteklo je kaj lét,
in ljudje skoraj ne pomnijo, de bi bile vse vremena
okoli leta terti takó, ali bolj služile, kakor to leto.
Grozdje je bilo v enakim času, tó je, v oſmih
dneh po nogradih in njivah ocvelo; léto popred se
je cvetenje čez štiri tedne vleklo. Grozdje ni ne
suhote ali solnčniga opeka, ne moče terpelo, po-
stalo je čez navadno mero kar debelih jagod, in je
popolnama sozrelo. Ravno po tistih krajih lpav-
ske, in nižje v Goriškim, Štanjelske in Ri-
henberške komisije, koder po soldanih nar bolji
vina rastejo, se je zlo bogata létina od neba
vsula, in slednji, ki je marljivo nastavljene limance
imel, je kar veliko od nje vjel. Te dni pred ter-
gatvo so se dobre stare vina po 5 do 7 goldinar-
jev prodajale; Notranjci pa, ki so pred malo dnevi
nekih 50 sodov noviga pokupili, so mu ceno od
4 do 8 goldinarjev kvinč, to je po 4 do 8 kraj-
cerjev bokal, naredili; od Gorencov ni bilo še
slišati, de bi bili kaj vzeli, misliti je pa, de, kér
od dalječ pridejo, ga tudi na nekoliko nižji ceno
polnili bodo. —
(Slivev mescu Listopadu cvetejo.) Uni
dan smo slišali, de so neki gospódje se sprehajaje
na hribu cvetliškiga potoka poleg Ljubljane,
23. dan Kozoperska, šopek popolnama zrelih
jagod natergali. Mi smo pa na vsih vernih duš
dan, na vertu gospé J. Markmüllerce, poleg
zidaniga mostá, dvé slivni drevesi pràv lepo
cvesti vidili. Po tem takim bodo v imenovanimu
vertu, pod milim nebam že okoli pusta zrele slive
imeli, če jih — mraz ne vzame!
m-
—
(Častenje krompirja.) Po spričevanju ne-
kih starih pisem je ravno zdaj 300 let preteklo,
kar so krompir pervič iz Amerike k nam v Evropo
pripeljali. Neki Anglijan Franc Drake z imenam,
ga je v Evropi vkoreninil. V spomin te veliko po-
menljive prigodbe so pretečeni mesec kmetovavci v
Monakovim (München) veselo gostovino imeli, kjer
so vse jedila le iz krompirja napravljene bile.
Prav dobre volje so bili do pozne nočí in marsi-
kteri kozarček vina in óla so v spomin Draketa
spili, ki je Evropi to veliko dobroto prinesel! Ni-
mamo se zdaj več hude lakote bati, dokler nam
krompir obilniga živeža da.
Naj bi se pač vsi tisti, ki se novim znajd-
bam zoperstavijo, večkrat osode krompirja
spomnili! Kakó so ga ljudje pri začetku zaničovali!
še živina ga ni smela jesti, kér so mislili, de je
strupen živež in de grinte in gobe človeku in ži-
vini prirodí. Gosposka je mogla kmetovavce z hu-
dim siliti, de so ga saditi začeli! Kakšna dobrota
nam je pa zdaj! Hvala Bogu, de ga je vstvaril!
hvala Draketu, de ga nam je prinesel
(Bog daj norcam pamet!) Neki zdravnik
v Parizu, Plaisart z imenam je novo zdravilo
iznajdil, z kterim si upa, vsako bolezen ozdra-
viti. Ljubi moji bravci! kaj mislite, kakšno zdra-
vilo je pač to?
— Gola ilovca je, ktero
imenovani vrač svojim bolnikam v raznih podobah
daje: nekteri to brozgo pijejo, drugi jo v majhnih
kosčikih požirajo, tretji se z njo po truplu mažejo,
še drugi se v nji koplejo, nekteri drisklajo i. t. d.
— Kajpa mislite; kdo mu je to bedarijo v
glavo vtepel? Neki divji narodi v južni Ame-
riki ilovco jedó, kadar zbolijo; ravno tako tudi
bolni ptiči večkrat ilovco in pesek zoblejo in se
ozdravijo! Glejte! ti so bili učtelji francoskiga zdra-
vitelja. Prav zlo se je bati, de bi ilovnat zdra-
vitelj kmalo več posnemavcov ne dobil, zakaj bol-
nih trapov ne bo mende nikjer manjkalo, ki se
bodo oslepariti dali. — Visoke časti je zares ume-
ten in pošten zdravitelj vreden: če pa zdravnik brez
vse vesti ravná, zdaj tega zdaj uniga zdravilstva
se poprime — le zovoljo petic v taciga omah-
lovca naj nebeška strela trejši, ne de bi ga vb
ila
ampak de bi ga en malo omamila in spokorila!
Zmes.
(Prepir zavoljo velike nočí prihod-
njiga leta je dokončan.) Kér se naše „Novice"
vseskozi prizadevajo, svojim bravcam važniši pri-
godbe oznaniti, ktere se sèm ter tje po svetu na-
klučijo, jim morajo tudi imenovani prepir razodéti:
Neki prajsovski zvezdogled je namreč ni davnej
grozni hrup zagnal, de so se pratikarji za en cel
teden zmotili, ki so veliko noč na 23. dan Sušca
napovedali, namesti de bi jo bili S dni pozneji posta-
vili.—To bi bila v resnici velika zmešnjava skozi celo
leto, če bi bila beseda prajsovskiga zvezdogleda velja-
la, kér so vse pratike za prihodno leto že
natisnjene! Kmalo pa so drugi pratikarji zmoto
Prajsa znajdili, ki je veliko noč, namesti de bi
jo bil po stari cerkveni vodbi (po spreminu
lune) obračunil, po pravilih zvezdogledov na-
povedal. — Po tem takim je konec prepira in ve-
lika noč pade na 23. dan Sušca, kakor v prati-
kah stojí.
Danaſhnimu liſtu je dvanajſti dél vinoréje perdjan.
V Ljubljani
V Krajnju
SRitni kup.
16. Liſtopada.
11. Liſtopada.
fl.
kr.
fl.
kr.
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
Turſhize.
Sorſhize
Rèshi .
Jezhmena .
Proſa . .
Ajde .
Ovſa
1
1
20
22
58
52
22
50
1
50
56
46
31
32
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.