K. J. v M. Ali izročajo vojaške državne kobile kmetom v uporabo, vzdrževanje in pleme in kam je vložiti prošnjo? 0 d g o v o r: Obrnite se najprvo po informacije za pogoje na vojaško komando v Slov. Bistrici. Če vam bodo pogoji ugajali, tedaj šele vložite prošnjo. J. Š. v L. Meja mojega posestva ni pravilna po mapi Davjset let že imam posestvo na mojo škodo prikrajsa.no. Ali se mora držati meja kakor je v mapi? O dg o v o r: Meja, kakor je v mapi, drži, samo za slučaj, da je kdo drugi v dobri veri užival posest nad 30 let, jo je priposestvoval. Ako je vaš prednik bil tudi že vsaj 10 let prikrajšan, bo tako ostalo. I. M. v V. Jaz sem posadil ob okrajni cesti na svoji zemlji leta 1898 jablane. Za to sem plačeval malo letno odškodnino. Z odlokom gradbene sekcije v Varaždinu pa se mi je leta 1926 dalo uživanje teh jablan brezplačno. Sedanja banska uprava pa mi je vse ukirula. Kaj naj napravim? 0 d go v o r: Vi imate gortovo kako potrdilo, da pod tem! pogoji drevje nasadite. Banska uprava ima pravico sicer nekaj sveta poleg ceste odvzeti za cesto, toda glede drevses, Ce so vaša last, mora pustiti jih posekati, plačati ali pa jih odkupiti. Vse je odvisno od prve pogodbe, kl bo gotovo kje v aktu iz leta 1926 v Varaždinu. J. H., gost. v Z. Nikjer še nisem bral, ali si ga bodo volilci na dan volitve v moji hiši lahko kaj privoščili? mehanik dolžen plačati škodo, ali vsaj vrniti kolo? 0 d g o v o r: Mehanik je dolžen vrnMi kolo, ker je vaša last. Ako ga je v tovarno poslal, odgovarja zanj. Glede škode bo pa drugo vprašanje, ker se nista domenila, do kdaj mora biti popravilo gotovo in je čudno, da ste bili dve leti tihi. J. Z. v J. Moj znanec ima sledečo zadevo: ....!.. O dg o v o r: Kadar bo ta vaš znanec naročnik »Slovenskega Gospodarja«, pa se naj zglasi. J. J. T Š. Mestna občina mariborska pobira davek od drv, ki jih v mesto pripeljem. Ali je io pravilno? O d g o v o r: Ako je prišla pošiljka po železnici, je povsem pravilno. Plačati pa mora to oni, ki plača tovornino. j. p. v e. Prodal sein hrast pred 4 leti, pa ga sosed noče podreti. Ali ga lahko to.im za odškodnino? O d g o v o r: Sosed mora hrast podreti, ako ga vam je plačal. Ako ne, pa menda kupčija ne bo več veljavna. Tožiti pa se ne bo izplaealo, ker bo tožba stala najmanj 10 hrastov. I. O. v R. Ali imam pravico odpovedati stanovanje družini, ki sem ji s?-tio po ustmeni pogodbi dovolil do preklica stanovanje? 0 d g o v o r: Ako je usiimena pogodba pred dvema pričama, velja. Ako ne, veija običajna enomesečna pis.mena sodnijska odpoved. Vsem: Znižanje banske takse na živinski potni li.sJ. so nekateri tako razumeli, da stane živinsk: potni list samo 3 Din. Pravilno je, da je lc banovinska davščina znižana od 6 na 3 Din. O d g o v o r: Ne. Po vsej državi bo vladala ta dan popolna absitinenca. _. P. v M. Zakaj so se te dni vršile take prestave raznih glavarjev? O d go v o r: Vsled službene potrebe, kakor je bilo objavljeno. Drugega tudi nam ni znano. I. R. v Ž. Plačal sem banovinski davek za hišo, ozir. od sob. Ko so mi ga vračali, so mi od vsakih 10 plačanih Din 1 dinar odtegnili. Zakaj, niso hoteli povedati. Ali to župan sme? O dgo v or: Nam je znano samo to, da se mora celotno vplačan znesek vrniti. Ako vam je županstvo kaj odtegnilo, mora povedati zakaj. Kako bo pa to izgledalo sicer, da bi vi, ki ste točno plačali davek, imeli škodo, oni, ki ga pa niso točno plačali,pa bi se vam smejali. Banska uprava kaj 'takega gotovo ni naročila. Ako vam župan ne pove, zakaj se je odtegnil 1 D na vsakih 10 Din, se pritožite na srezko načelstvo. A. C. v L. Imam devet otrok, pa mi je samo polovico davka odpuščenega. Zakaj to? 0 d go vor: Vi imate devet otrok, torej ne plačate nobenega davka. Vaša žena, ki je na polovico lastnica, ima pa le dva otroka, ker jih je bilo že sedem iz prejšnjega zakona, zato mora žona od svoje polovice plačati celotni davek. Skupno je torej polovica vsega davka za posestvo treba plačati. S. G. v B. Ali se človek lahko zanese na zavarovalnico »Beograjska zadruga« in na »Telma-družbo« v Ljubljani. O d g o v o r: Informacij o posameznih tvrdkah ne dajemo, ker jih po večini ne poznamo in se take informacije s.ploh ne dajejo v listih. Toliko na vašo pritožbo. ¦ M. J. v G. Nisem vojak, ali bi lahko dobil službo drž. policaja? 0 d g o v o r: Ne. Vojaški rok morate odslužiti, predno ste sprejeti v policijo. Ali vas bo kdo posebej učil streljati, kar kot policaj za vsak slučaj vendar morate znati. T. K. v Č. Mehanikarju sem izročil neko kolo, da ga popravi. On je trdil, da dobim nazaj v 14 dneh, sedaj pa je že dve leti tega. Ali mi je K . (Pripovedka.) Ko je bil na ulici, je pritisnil piščal na ustnlce. Oči so mu vzplamtele. Iz piščalke so zadoneli neki ostri glasovi. Ni trajalo dolgo, kar se je začulo ropotanje in potem naglo stopicanje. Podgane so zapuščale hiše. Bilo jih je raznih .vrst: črrfih, sivih, velikih in malih, suhih in debelih, mladih in starih z že oguljenim kožuhom. Privabila >j:i_i je čarobna piščal. Pritekle so do godca ter so poskakovale ckoli njega. On pa je piskal dalje, bcdeč iz ulice v ulico. Za njim je tekla čimdalje večja povorka teh res ostudnih živali. Ko je zbral vse, se je napotil naravnost proti reki \Veseri. In tedaj so, kakor na povelje, vse podgane poskočile s strmega pobrežja v vodo in so se, utopile. Ali čakajtc, ni res! Niso poginile vse! Ena izmed največjih in najmoenejših je preplavala rsko do drugega brega in je ijiavila podganam tam na oni strani, kaka •nes.e.a se je pripetila. Tega dne je bilo lcpo euti, kako vesalo &o ¦pozvanjali zvonovi v mestu Hamelnu. V stari ceri:vi, ki se je tresla do temelja, je gov.ril žiipan: »Meščani! Dobite si dolge motike in dregajte z njimi v najgloblje luknje. Razdreti moramo vsa ležišča po-dgan. Potem pokličite zidarje, naj zadelajo v&e luknje. V našem lepem raeslu ne sme ostati niti najmanjšega sledu teh strašnih zivali!« Tu je žup>a_ prcnch_l. Pred lv-ega ie stopil godec in rckel: »Prišel sem, da __i v._;te mojih tisc. dinarjev!«. Tisoč dLnarjev! Ta svota sc je vidcla sedaj županu in njegovim svetovalccm velika in prevelika. Veliko slavnost so hoteli prirediti tega dne, pa ni bilo dovolj vina. Za ti&o-č dinarjev pa Ł0 lahko kupili največji sod najboljšega vinčka. Nercdno bi bilo ostati brcz vina, pač pa dati toiiko de-narja takemu neznanemu beraču. »Dragi moj!« je rekel župan, »zadeva je pri konca. Mi vsi smo vidoli, da so se podgane potopile v reki. Sedaj jih gotovo ne bo več nazai]. Mi &mo pripravljeni, da to pozoverno na svečauost, da ti napclninio čašo, ker si nam danes res izkazal majhno uslugo. Ali o tisoč dinarjih ne gevori več. To zdaj ni vač resiio. Ti se samo šališ, in nazadnje, tu imaš sto dinarjav, da nisi prišel povsem žastonj.« j\lož je na _to jezno zakiical: »Dovolj, dovolj! Ne govorite dalje za prazsn nič. _az ne izgubijam ČK-sa. V Bagdadu me čaka prvi kraljevi kuhar. Moram iau očistiti kuhinjo .korpijonov. Zato. nii bo morda dal samo krožnik jTibe, ker j_ siromali. Ali mesto tu je bogato. Obljubljenih mi jo bilo petdeset tisoč dinairjev. Jaz ns zahtevam več od enega tisoča. Ne mislite, da bo-m popustil ls c-no samo paro. Pomnite, onim, ki me užalijo, zagcJrm posebno pasmico! Za \s» vse bi bilo bolje, d::. " nikoli ne čujete.« »Tvaj?« je vzrojil župan .azjavjen, »ti govoriš z mano kakor s kakšnim služabnikom. Ali veš, da sem jaz župan tega mesta? In meni se celo groziš? Ti, revež, ki si niti ne more nabaviti ¦plaščs iz enega samega blaga! Takoj se odstrani iz tcgn mosta! Igraj, kar hočes, pihaj v svajo piBčal, kolikor ti drago!« Neznanec ni odgovoril niti bcsede, obrnil se :"o te'c odšel. Kp je bil na ulici, je za.el igrati na svoji piščalki. Oh, kako krasna igra je to bila! Kakor di.cč vetri. _o so sladki in mili glasovi razlegali-po okolici. Ni trajalo dolgo in po celem Giostu ic nastalo ncko tckanje. Stctino nožic ic stopalo po ulicah, stotine ročic je ploskalo po taktu godbe, stotine jezičkov je popevalo z veselimi zvoki piščali. Vsa deca mesta Hamelna je pritekla h godcu, kakor tečejo piščanci h gospodinji, ko jim trosi zrnja. Dečki, deklice, malčki, ki so komaj bodili — vsi so šli za čarobno piščalko, skakajoč in pojoč od veselja. Župan in njegovi svetovalci so začudeno glsdali ta prizor, ne da bi mogli izustiti kako besedo ali storiti le en korak. Matere niso mogle svoijih otrck odtrgaM od čarovnika. Očetje so nehali s svojim delom ter so nemo gledali na vse to in niso razumeli o vsem ničesar. Naenkrat, o Bog! Mesčani so zaslutili nekaj strašnega. Ko je godec zbral vso deco, jih je povedel proti r&ki. Matere s<o padale v nezavest, a ocetje so od strahu otrpnili. " Ko je povorka clospela do re«ke, jo je čarovnik krenil na drugo stran prati gori Kopelin. Bedni starši so zopet laže dihali. Mislili so: »Otroci ne morejo preko te strms gore. Ali kliub temu moramo za niimi.« _ Zdaj pa se je zgodilo nekaj strašnega, nepričakovanega! Na vznožju gore se je odprla skala, mož je šel v njo, otroci pa za npm. Nato se je skala zopet zaprla in nikjer ni bilo več videti kake odprtinc. (Konec prihodnii..) ___