(Za god sv,Janeza Kancija) - Doma je bil v mestu Kenty v krakovski škofiji,, Bil je griden in talentiran študent in tako je dosegel najvišje akademske časti, Jostal je duhovnik in profesor. Tako je zamenjal šolsko klop s šolskim katedrom. Toda učil je z besedo in zgledom-. - Kristus je o uče'niški službi judovskih duhovnikov izre¬ kel strašno sodbo: "Po njih besedah se ravnajte, njih del pa ne po« snemaj te 1 ’. .Učite! jska služba-bodi učitelju v slavo .in'zveličanje, bodi pa ttručencu za vodilo .k učenosti razuma in k spopolnitvi sr« ene kulture, Ce učitelj meni, da.je dovolj storil, če je pamet u= čenča izgladil in napolnil z učenostjo - je v zmoti. Storil' je samo polovico svojega dela. Tudi srčno kulturo učenca, njegov značaj jn treba oblikovati, Zato leži polnost učeniške službe v besedi inv živem zgledu, V sv. Janezu Kancijanškemu so učenci imeli tak zgledni lik učitelja. On je polnil njih pamet z učenostjo, njih srca pa je oblikoval s svetostjo zgleda. Vsaka večja naselbina današnje. kulturne Evrope ima svojo šolo, vsak trg ima srednje šole' in visoke šole niso nobena red« kost. Živimo v 'času visoke kulture. Pa vendar nam ves študij, vse šole ne morejo prinesti tako zaželjene socialne ureditve med sta« novi in med narodi. Najbolj učeni sistemi, najbolj učene glave ni« majo še v sebi sile in sredstev: narediti človeka srečnega. Sama. učenost besede pusti človeka mrzlega, tujega, sovražnega. :Vsaka šola, vsaka šolska soba, vsaka šolska ura bi morala imeti še oddelek za vzgojo srca, za zgled, za šolo življenja,,. Prav v tem leži tisti ledenomrzli dih modernega framason« skega šolstva. Hočem nabasati učenčevo glavo z vso moderno tehniko - njegovo srce me pa ne zanima. ,Kdor poudarja samo učenost in vzgo« jo izključuje, je mojster - skaza; kdor.pa samo srce vzgaja in šolo učenosti zanemarja - je iste sodbe vreden. Zato bodi sveti cilj u« čiteljskega poklica: uglajen razum in plemenito srce. Vsakemu očetu in materi je dana naloga izoblikovati ra« zum in srce otroka. Otroci,, ki ničesar ne znajo in ne vedo, so nadloga človeške družbe. Otroci, ki veliko znajo, pa imajo nevzgo« jeno srce, polno hudobije - so; desetkratna nadloga človeške družbe,, Ko poljski in litvanski narod sv. Janeza Kanci ja prište« vata k svojim narodnim zavetnikom, s tem,nehote poudarjata gotro« bo po učenih in srčno svetih ljudeh. In to je klic vsega našega časas dajte nam izobraženih in svetih ljudi; trebaaaam je svetih mož in žena, treba nam je tudi izobraženih mož in žena. Izobraženost in svetost se ne sme deliti tako, da bi bil eden samo izobražen, drugi samo svet. Iz izkustva vemo, da se nam je samo izobraženih bati, ki bi bili brez božje kulture srca« Naša domača vzgoja naj v mejah svojih možnosti vzgaja v Štev. 42.,Leto III. - 2 - 17. oktobra otroku razum in srce. Isto delo naj šola nadaljuje. Razum in oboje bodi v človeku oblikovano, Razum oblikuje beseda, srce oblikuje v v otroku zgled učitelja. Ce bi v tem pravcu morda študirali naše učne načrte,ko* liko važnosti se.polaga na vzgojo razuma in koliko na vzgojo srca bi bil to zelo zanimiv in potreben študij. Prav v tem vidimo, kako je služba učitelja težka, kako vsak učitelj zasluži visoko spošto« vanje. Saj bi on moral biti učenjak in svetnik v eni osebi, ki bo s svojo modrostjo oblikoval otroka, oblikoval naša desetletja,ko« val novi, lepši čas. • • Tako boš tudi razumel trdi boj in silno odločnost mad« žarskega kardinala in katoličanov za katoliške šole.Šola,^ki otrok ne vzgaja za Boga, jih nujno vzgaja v pogubo človeške sreče na zemlji. Če hočeš dokazov za to trditev - odpri oči in študiraj naš čas in človeka. Ce si iskren - boš priznal in pritrdil, Cerkev je vedno pospeševala šolstvo, ona je s šolstvom takorekoč začela. Po dobri šoli želi dati narodu dobrih ljudi,Bo« gu pa plemenitih kristjanov. Ni bil naš namen zabavljati čez šolo, hoteli smo samo voditi našega bralca v svete šolske prostore in mu tu razkazovati silno odgovornost in pomembnost šole, ki nam vzgaja razum in srce. Rajši bomo opravili kak očenaš v te namene, da bi našo mladino vo« dili do najvišjih učenosti, pa tudi do najvišje srčne kulture.Cer« kev podpira v njeni učiteljski službi sam Sveti Duh’. Baj bi isti Duh božji razsvetlil in vodil vse delo za vzgojo naše mladine. v Se krepost ljube; zn. 1 do bližnjega. Ker je to najvišja krepost, je umljivo, da je Kristus o njej toliko govoril. Spustil se je v vse podrobnosti, ki zadevajo to krepost in tako sam nekako nakazal potrebne podvrste te krepo* sti, oziroma dopolnila, ki naj to krepost dovedejo do viška. Za popolno krepost ljubezni do sovražnikov Jezus ne za® hteva le tega, da krivico odpustimo, da se odrečemo vsakemu sov« raštvu in maščevanju, ampak še več, da dobro delamo tistim, ki nas sovražijo} to je enoj in drugo, da molimo za tiste, ki nas prega® njajo in obrekujejo. To je vrh krščanske kreposti ljubezni do bližnjega. Po tem vrhuncu smo dolžni hrepeneti, ga moramo skušati doseči v svojem vsakdanjem življenju. Vse Jezusovo delovanje na zemlji je en sam zgled take kreposti. Za tiste, ki so ga preganja« li, sovražili, umorili, za tiste je dal svoje življenje, da bi jih odrešil in še na križu molil zanje. V življenju -svetnikov beremo premnoge zglede junaškega . krščanstva, ko so svetniki delili največje dobrote svojim največ« jim sovražnikom in jih samo na ta način pridobili za Boga, če so se pridobiti dali. Je pa to v človeškem življenju najtežje. Človeku, ki iz zlobnosti nagaja, dela krivico, škodo kar naprej in naprej, vse to z dobroto plačevati in ker je najtežje, je tudi najbolj junaško in najlepše. Vsakdanjih primerov in priložnosti za to krepost ne bo treba dosti iskati.. Človek, ki hoče dosledno krščansko živeti, bo vedno preganjan, ga bodo vedno doletevale krivice} on pa bo vse to skušal prenesti in ljudem, ki z njim tako delajo, z^dobroto po« vračal. Z dobro prijazno besedo, z darovi po svojih močeh in s po* strežljivo pomočjo vsakemu v vseh njegovih potrebah, zlasti v bo* lezni in nesreči. To je za sovražnika najhujše maščevanje. Res je Štev cc Štev. 42,Leto III. - 3 - 17. oktobra 1948, to, kar pravi sv. Pismo, da s tem devlje človek žerjavico na nje« govo glavo, To bo za krivične ža na j hujši očitek vesti. Takemu ple« menitemu človeku sem delal škodo, krivico in sramoto, ki mi sedaj v potrebi in nesreči pomaga. Napnimo vse moči, da ta plemeniti vrh' krščanske ljubezni dosežemo o Ge je to zmoglo že toliko kristjanov s pomočjo božjo, tudi nam to ne bo nemogoče. Drug vrh, prav taka plemenit in lep na tej kreposti pa je moliti za tiste, ki nas sovražijo, preganjajo, obrekujejo. Pri vseh krščanskih mučencih beremo, kako so za svoj e ..preganjalce mo¬ lili, koliko jih je prav taka molitev rešila. Saj krivipnežu ne more pomagati nobena molitev bolj, kot udana in ponižna molitev ■ ' . tistega, ki je od njega preganjan,. Za to ima vsak priliko, treba je le premagati v sebi vsa« ko sovraštvo in želeti bližnjemu, v katerem je še vedno podoba bož« ja, da bi se res iz srca spreobrnil. Za dokaz naše ljubezni do Boga, sprejme Bog edino le na= šo ljubezen do sočloveka. Ce te ni, ne pomaga nobeno dokazovanje, nobena molitev. "Usmiljenja hočem in ne daritve", govori sv.Pismo, Noben človek na sveru nam ni storil toliko krivice,to« liko škode, toliko sramote, kolikor smo mi storili Bogu, pa magari z enim samim odpustljivim gr.ehom, kaj šele s smrtnim grehom. In če želimo, da nam bo Bog hudo z dobrim vračal, da bo usmiljen in pri= zanesljiv z nami - moramo to zaslužiti. Vsak je tudi v tem oziru svoje sreče kovač. Vsak sam naredi Boga do sebe usmiljenega dobrot« nika ali strogega sodnika in maščevalca. "S kakršno mero boste merili, s tako se vam bo odmerilo," pravi Jezus v sv, Pismu. Če hočemo od Boga .dobrote, bodimo dobri, če^ hočemo to« lesnih darov, jih v obilnosti delimo, če hočemo odpuščanja in pri« zanašanja, odpuščajmo in prizanašajmo, če hočemo božje milosti' pomoč do kreposti, to pomoč..tjidi za druge, zlasti za izgubljen od Boga prosimo. dj .v;«V:A \ (Nadaljevanje) S tem prehajajo načrti Cerkve že v nekak okras cerkvene« ga življenja, ki mora biti prid.ru? žen tistim temeljnim potezam,. Med čudovitimi sadovi življenja Cer = kve je tudi karitativno delo, Ljubezen in usmiljenje do človeške bede je znak, da ima . Cerkev v sebi Kristusovo ljubezen. Tudi v misijonih se mo« ra kazati ta ljubezen in tu še bolj. Ne zato, da bi' vršili z njo samo propagando, ne zato, da bi bilo karitativno delo neka vaba za ljudi, s tem delom ljubezni se mora razodevati živa moč in dejav« nost Cerkve. In le takrat bo živ« V treh letih begunstva ;je šlo v misijone vsaj 13 novih.miši« Moharjev Slovenci smo žilav narods prekopali smo se doslej skozi vse težave in nevarnosti za obstoj, ki so nas v zgodo« vini kar zapovrstjo zadevale. Prekopali se bomo tudi skozi današnjo narodno krizo. Naša žilavost se vi« di tudi v misijonski akciji-. Ne vojna, ne okupacija, ne ie= volucija, ne begunstvo, ne emi= gracija ni mogla zamoriti mi« si jonske miselnosti in dejavno* sti med nami, V domovini je danes misijonsko življenje res ŠteV. 42.,Leto III. -4« 17 . oktober 1948« 1jonoa zmožna, če bo poganjala ta lepi cvet ljubezni« Zato zlasti Pij XI. 0 = pozarja, naj gredo v tem za svo¬ jim vzorom Gospodom Jezusom, "ki je navadno ozdravljal bolnike, predno je začel učiti", in je prav isto apostolom ukazal in jim zato dal oblast: "In v katerikoli mesto pridete, ozdravljajte bol* nike, ki so v njem in jim ozna = nujte: Približalo se vam je bož* je kraljestvo.”/Lk 10,8,9/. To morajo vršiti že zaradi tega, ker so katoličani, da se bo po njih. razodevala krščanska ljubezen. Ne zanika pa papež, da bodo š tem osvojili srca poganov. In to se res dogaja v vsej zgodo* vini misijonskega dela. Z deli ljubezni se jim šele morejo pri* bližati. Zato tolike in tako št@= vilne karitativne ustanove po vsem misijonskem svetu, da so na* ravnost apologija Cerkve. Saj po* gani strme nad junaškimi zgledi krščanske ljubezni, ki jo vrše misijonarji med gobavci, najbolj zapuščenimi, ali n.pr. zdaj v ki* tajsko-japonski vojni.Oči tisočev in tisočev so se s tem obrnile na Cerkev. Pri tem moramo omeniti še to, da je prav, da misijonar* ■ji sami vrše taka dela ljubezni. Zato se tudi pripravljajo nanje z zdravniškimi tečaji. A zato so predvsem poklicani misijonski po* močniki: redovniki in laiki. Ne samo usmiljene sestre, ne samo usmiljeni bratje, tudi laiki mo* rajo pomagati pri tem. Zlasti so poklicani zdravniki. Ti se posve* te za dogovorjeno dobo let,vsaj za 10 let, izključno misijonski službi.Delujejo kot zdravniki.1= majo posebne organizacije izobra* žencev,ki potem vodijo v posamez* 'iiih misijonih zdravniško oskrbo. Belgijski zdravniki, ki delujejo zlasti v Belgijskem Kongu so na* pravili celo ta načrt, da bodo ustanovili medicinsko fakulteto bodočega katoliškega vseučilišča ip. se res že bliža svojemu cilju. Pij XI, je to belgijsko organi* zacijo posebno cenil in jo bla* goslavijal. le minimalno, tako kot vse dru* go versko udejstvovanje,^zato pa se misijonstvo krepko drži in lepe sadove rodi med nami izven domovine. V tem članku želimo opo^ zoriti na najbolj dragocene be= gunske sadove - nove misijonarje in misijonarke. Dočim v 5, 6ih letih druge svetovne vojne ni bilo mo* goče nikomur iz domovine oditi na misijonsko polje, jih pa v treh letih begunstva odšlo vsaj 13, za katere vemo:zdi se nam pa, da jih je odšlo še več,zla* sti nekaj slovenskih salezijan* cev, a o tem nam žal doslej kaj več še ni znanega. Če bi se druga svetov* na vojna končale?, za Slovence drugače kot se je, to se pravi, če bi bila v domovini resnična svoboda in obnova, potem bi bilo število novih misijonarjev po našem mnenju še veliko večje. Koliko se jih je namreč čisto resno pripravljalo na odhod v misijone-. Omenim naj le n.pr« skupino slovenj ebistriških šol* , sklh sester, ki so imele že kup* Ijene vozne karte za pot na Ki* tajsko, pa j e tik pred namerava* him odhodom parnika izbruhnila vojna in onemogočila potovanje, Ali pa skupina idealnih salezi* anskih bogoslovcev z g« Mikli* čem na čelu, ki so za pripravo na misijone skrbno študirali mi* sijonska vprašanja, pa jih je pobrala revolucija. Ali pa zna* nega mladega misijonskega delav* ca, pisatelja in govornika in organizatorja, lazarista g. So* d jo, ki je bil z g 0 Kopačem na* pravil že enoletni medicinski misijonski tečaj v ljubljanski bolnišnici, da bi čim bolj pri* pr^vljen šel v misijone, pa se* daj sedi v ljubljanskih zaporih skupno s priljubljenim misijon* skim sodelavcem "Katoliških miši* jonov" frančiškanom p. Marjanom ValenČkom, ki je družno z gg, Sodjem in Kopačem na poseenih tedenskih sestankih sistematičn študiral Kitajsko in Kitaj c:. ,1. Or vO 4- 03 o Štev. 42.,Leto III. - -5 - 17. oktober 1948. . ; Poleg te zdravniške o= skrbe vodijo laiki - izobraženci tudi druge za nekatere mi sj jone važne stvari. V Afriki n.pr.isti belgijski izobraženci, ~ agronomi - vodijo delo za obdelovanje po= Ija, ki ga zamorci do sedaj niso bili vajeni o Tudi tu hočejo u= stanoviti oddelek vseučilišča, kajti za Afriko je tako delo važ= no.Ljudje se morajo navaditi stalnega življenja v stalnih na= seljih. Tako so tudi s tem, kar je gotovo tudi delo ljubezni.,ti mladi izobraženci v,službi misi¬ jona. Pri vsem tem. potrebnem delu pr ne sme Cerkev pozabiti na to, da mora prodreti v narod tako, da bo ostala sicer čista v nauku in nedotaknjena v vseh stvareh, ki so ji bistvene, ob= enem se pa odela v kulturno oh= 'leko posameznih narodov. Tako bo povsod ista in edina, a v vsakem narodu bo imela svoje posebnosti,, Ko ima to pred očmi,se - zaveda, da mora v ta namen prido= biti predvsem izobražence, Ti so nekako jedro vsakega-naroda,. In' kar danes, misli jo izobraženci,to bo jutri mislil narod. Zato je neobhodno potrebno, da si ustva^ ri Cerkev v poganskih narodih ne= kaka žarišča izobražencev, iz katerih bo prodirala krščanska misel v narod, ga prepajala v Cerkev in bo vedno' bolj dobivala v nebistvenih stvareh potreb ti¬ stega naroda. "Sicer je res”,pravi Pij XI., "da nižji izmed ljudstva lažje sprejmejo božjo besedo in njene oznanjevalce, tuli je res. da je Jezus Kristus rekel o se = bi s "Duh Gospodov me,je poslal, da'oznanim blagovest- ubogim," (Lk 4, 18) Toda pred očmi moramo imeti oni stavek sv. pavla: "Mla= dim in neukim sem dolžnik" (Rim 1,14). Poleg tega pa-vemo iz iz= kušnje, da možje izmed ljudstva raje slede, če najuglednejši mo= žje v državi sprejmejo Kristusov* Cerkevc ■ j! katerim je on takoj po vojni tudi želel pohiteti in se'zanje žrtvovati. In tako naprej«, .Ko je pisec tega poro= Čila tisto' soboto 5. maja (sku= paj z dvema sobratoma, od kate= rih je eden zdaj v ljubljanskih komunističnih zaporih, drugi pa' v Tunisu tajnik'primasa Afrike... s kolesom ubiral pot proti Kra¬ nju in oonoči v zaklonišču sredi vrveža beguncev razmišljal o tem, kako b.o komunizem verjetno uničil vse lepo poganjajoče mladike m±= sijonske akcije v domovini, si, pač ni mogel misliti, da bo Bog begunsko misijonsko akcijo toli= ko bolj blagoslovil. G, .JANEZ JKOPAC.C A In res.‘Že januarja 1946. je odpotoval na Kitajsko lazarist Janez Kopač, od Sv.An= dre j a pri Škofji Loki doma, 36 let star. Po maturi v škofovih zavodih je vstopil v bogoslovje in po novi maši kaplanoval v Škofjeloški dekaniji- in- na Mu« ljavi ter prefektoval v zavodu sv. Stanislava in bil nazadnje tudi ravnatelj š 0 le Ev Ljubija= ni,kjer je z živo Željo, oditi'v- misijone, vstopil k lazaristom. - Kot'begunec je v Lienzu v T±ro = lah med. taboriščniki prav lepo deloval, potem pa je tam zapustil svojo mater, sorodnike in prija¬ telje ter se po več . ponesreče-- nih poizkusih, katere je plačal I -I . ■ , - v tudi lporom,-prebil cez ljube mu hribe v Italijo in potem na= ravnost v Rim, kjer si je n %res velikih zaprek končno po nekaj mesecih le pridobil potrebne pp= tne papirje in denar za vožnjo. Odpotoval je v Peking, kjer je dve'.leti študiral kitajščino, ob= enem pa bistveno .sodeloval pri reševanju vprašanja, o posebnem delokrogu slovenskih lazaristov na Kitajskem,,: V dveh letih je v kitajščini tako napredoval, da je že začel kitajsko pridigovati v veliko zadovoljstvo vernikov, ki trdijo, da govori'bel je kot mnogi, ki so še 30 let na Kitaj= skem, Zdaj je skupno z ostalimi štev. 42.,Leto III. - 6 i.ju.. :-.r.rr:r raar,:jsaEa.-srara’j^ l 1 . 1 ; ■ ': a=s Zato zahteva sv.Cerkev, da se v misijonih ustanavljajo ka= toliške šole, da bodo vzgajali ka= toliško izobragenstvo, brez kate= rega ne bodo mogli dosti globoko prodreti v narod in misijonsko de= lo ne bo moglo biti dovršeno. BoCj CjT^G- $L{oZI na severu. Kitajske že prej de= lujočimi slovenskimi lazaristi odpotoval v novi delokrog: mi= sijon ameriških lazaristov v Kanchovu v provinciji Kiangsi na južnem Kitajskem. &T0L&TIA. '•-J - h ^.Zadn^^Riml jan^^ Med tem pa je prešlo meništvo v polno preosnovo in si= cer po najve6jem možu svetovne zgodovine, ki ni samo preosnoval redovništva oz. meništva, ampak je pritisnil pečat duhovnega na= predka vsej tisočletni svetovni kulturi. - Ta mož je bil: BENEDIKT iz Nurzije. Benediktova pomembna osebnost in njegova neočnajna vstraj= nost je slovela na moči in duhu doslednosti, s katero je mogel pod¬ staviti redovni"tvo na tako trdno podlago in ohraniti na j višji kr= ščanski ideal nepokvarjen v njegovi izvirnosti. - Oblika, v kateri je preosnoval redovništvo ni samo odsev človeškega prava, ampak delo njegovega lastnega življenja. Njegovo redovništvo je imelo najgloblji vpliv na zahodno-versko cerkveno' življenje v srednjem veku. Benedikt se je rodil 1. 480. v Nursiji (sedaj Norela) v Sabinski deželi v visoki planoti Apeninov ob stari salarski vo= jaški cesti. Trdi gorski svet vzgaja krepak in odporen rod. Nur.= sija si je ohranila prostost in neodvisnost, katere se ne Rimljani ne pozneje Germani niso dotaknili. Krščanstvo pa je prodrlo le sem šele v 5 . stoletju. Gregor Veliki, ži-&e v naprej je vedel, in čutil, kaj ga čaka^v. tej.meniški skupini , vendar j e poskusil vzpostaviti, red in strogost v samostanu«, - Uspeh je bil ta, da so ga "neprijet¬ nega -opata!' - hoteli- zastrupiti.,, To doživet je... mladega reformator- ja (obnovit e lj a) ; je bilo zanj. dobra... ^ola '.in nikoli bi on ne pov ■ stal osnovatelj pravega' redovni s tva, če. bi-na lastni, koži.■ ne sluu- sil globoke propalosti tedanjega me ni št vat : • Opustil je zloglasni kraj in se vrnil. v.svojo-skalnato samoto,.kjer-pa ni dolgo ostal, - Okoli njega so.se začeli zbirati, možje, ki. so hoteli . postati njegovi učenci in ko jih je hotel od~~ gnati., so . ga" prisilili., • da sp ostali .ob njem. Število, le-teh pa. sc je- tako' množilo, da. je. bil prisiljen razpustiti skalne, votline.in' iskati novo bivališče c - Na vrhu Mont e Casina . na jdeupri praven kraj ob : "via l&tina" (rimski cesti), ki: veže. Rim z Neapol j-em in tu. na« stane 1 prvi benediktinski samostan, ..izhodišče onega ogromnega. upo= kreta : duševnih velikanov,-, ki. je zajel ves zapad. ter postal začetek novega časa, '• . • ■ . 'Ako,hočemo: pomembnost tega moža, ki je. poklical. v živije= nje veliko'versko gibanji:, ; m družiti s. svetovno, zgodovino, prav oee= niti,-ga'moramo imeno vati "zadnjega"Biml.jana", • ker • .je le . on v raz¬ sulu zapadnega cesarstva v redni čistosti združil pravi rimski duh z zapadno- s e verno ku.3 turo--. o' . *k' ■ ■ . . - (Bodal je vanj e ), • "ljubezen ne je pripeljala tako dale o J" ■' - Cilka se je zdrznila v mislih, da jo je Ahačič j.Skal in jo našel sedaj,' kot usmil jenko ha Golniku," "Ne' bojte se{" je dejal Janko, ki je skpro/bral njene mi= sli, ”Tu 'sva se srečala le slučajno 5 Cilka.!''* ' ' •• • "Ne smete mi reči Cilka! Cilke Cvelbarjeve-ni več. Ona je umrla za ta svet. V kolikor pa še živi in dela na'-tem.-svetu, živi in dela samo'.še kot. sestra Valentina," .. , "Imate prav, sestra Valentina! Cilke' Cvelbarjeve ni ve o. J Kolikor jo je. za; me,, je samo Še v lepih, sanjah in spominih«. Tu ste zame in vse, za katere, živite, samo ge sestra Valentina. lepo .je to. Vaše pokrivalo', vaša obleka, vaše delo.;, vse je odtegnjeno sve= tu, vse' je pokopalo prejšnje, ostal je samo še spomin.” "imate,, prav,., življenje gre svojo pot, ostanejo samo še, - spomini." ' '•; "Ko sein .vas pred leti prosil, da bi prišli v ljubijano na razgovor, z menoj, ste mi pisala, da gredo najini poti vsaka^v' * drugo smer in 'da' se ne bova več srečala. Toda usoda hoče drugače,' Najini poti sicer. ne' gresta skupaj in se nikoli ne bosta združili, vendar sta. se, danes' zo-pej močno približali." •"Da, tako je! Človek obrača,Bog obrne c Njegove misli'ni= so naše misli in Njegova pota niso naša pota"., je dejala Cilka, Odšla je* . .Janko pa. je gledal za njo, 'dokler hi zginila z;a vrati. ■“'••' Sestro Valentino- srečanje morda iz ravnotežja, vendar so so nj z Jankom . Ahačičem ni 1 'spravilo .eir; misli cesto mudile pri 1.7. oktober 19A&7 Štev. 42.,Leto III. - 8 - —-. M ,. . „ . . . — . . ... - . .... . - . njen.. Ni mislila nanj, toda cin bolj je premišljevala' to srečanje, ten bolj se ji je utrjevala misel, da je božja volja, da sta se v življenju zopet srečala. Saj tudi ne more biti drugače. Janko vendar ni prijel na Golnik zato, da bi se srečal z njo - bolni-ko sestro Valentino; prišel je, da si zopet utrdi zdravje. On, ona? Niti v sanjah ji ni kdaj prišlo na misel, da bo kje srečala Janka Ahačiča. Bila je trdno prepričana, da gresta njegova in njena pot naravnost drug od drugega-. In še tole ji je prišlo na misel. Ko' je stopila v red šolskih sester, je mislila,, da bo nastavljena na kakem zavodu , ki ga oskrbuje red,za učiteljico petja. Toda, ko so odbirali sestre za Golnik, je b$la tudi ona med tistimi, ki so bile dodeljene kot usmiljenke za to zdravili^ šče, Prepohižna in prepokorna 1 je bila, da bi se vsaj v mislih ho= tela upirati in morda prositi za mesto učiteljice. Ne. ffla je z drugimi sestrami na Golnik, kjer so ji zaupaji poleg ostalih dol= gnosti tudi pevski zbor zavodskih usmiljenk. "Fiat voluntas tua" - "Zgodi se Tvoja volja"-, je bilo njeno geslo od tistega dne, ko so ji ostrigli v zavodu njene lope črne lase, ko je odložila svojo modno obleko in si nadela redo;yno spokorno obleko in pokrivalo, ko je opustila svoje ime in mesto Cilke Cvelbarjeve, postala sestra Valentina; ko je zatajila samo sebe, je hotela vedno in povsod izvrševati‘samo božjo voljo* ki jo je spoznavala v volji svojih nadrejenih* Po tem razmišljanju je prišla do sklepa, da je božja vo= Ija, da se je zopet srečala z Jankom Ahačičem. S t$ ugotovitvijo pa še'ni bila zadovoljna. Premišljevat la je dalje. Ce Bog želi, da sta se zopet v življenju srečala,ven= dar ne želi tega brez posebnega namena. In kaj želi Bog od nje?. Vprašanje, na katerega ni mogla odgovoriti. ‘ S premišljevanjem si je vsaj malo prišla na jasno. Razmišljanju pa je sledila molitev. Ponudila se je Bo= gu, da rada stori vse, kar v tem položaju'zahteva od nje, samo po= kaže naj ji pot, ki vodi do božjih ciljev. In -Janko? - Tudi on ni mogel kar tako mimo tega dogodka. Tisti dan, ko je slišal v kapeli peti sestro Valentino in ko je prišel na misel, da je to njen glas, se je prestfašii sa= mega sebe. Zbal se je, če bo njegovo srce ob misli in ob pogledu nanjo zopet zatrepetalo, če se mu bo zopet zahotelo njene ljubez¬ ni., če ga bo zopet pahnilo v nov obup in v novo hrepenenje, ki ga nikoli utešiti ne bo mogel. ) Bal se je trenutka, ko jo bo zopet videl,toda ni-se ruo= gel umiriti preje, dokler je ni videl in se prepričal, da je pev¬ ka sestra Valentina - Cilka Cvelbarjeva. In ko jo je zagledal, se ga je polastila neka notranja zadovoljnost in sreča, ki ga je nav= dajala z veseljem. Bil je srečen in vesel, kakor je srečen otrok, ko zagleda svojo drago mamico,ki jo ima rad. Vedno je vesel, kadar jo vidi. Vedno je srečen, kadar z njo lahko spregovori prijazno be= sedo. $o stanje in to zadržanje ga. je napravljalo srečnega.' C a s zaceli vse rane. Dolga tri leta je bilo od takrat, ko ga je kruta usoda tako neusmiljeno odtrgala od nje,v katero se ;io_ bla znps t i_._^ pal j e P Li^DČnjičj^^^ __ Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri,'- Lienzu.