Bwteßtoo ifl«praBitf$tw:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
ItBHMa lista:
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon 6t, lis.
TRAZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Celo leto . .		
Po) leta . .	• *	. , 6 K
Četrt leta . .		3 K
Mesečno . .		l K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se raeunijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Št. 21.
Maribor, dne 17. februarja 1909.
Letnik L
Slovensko vseučiliško vprašanj e. j
Ljubljana, 15. febr.
O	slovenskem liberalcu velja, kar pregovor pravu o pijančku:, jtakrat se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Ali nisi videl liberalca dne 20. septembra, kako je bil objokan in od sloge ginjen? Rodoljubi na deželi so drug drugemu v naročje padali in sklenili, da liberalcev in klerikalcev ni več, ampak da smo vsi Slovenci.
Od teh zlatih časov je pet {mesecev minulo in slovenski liberalec je vse pozabil. Zdaj so klerikalci krivi, da je Schwarz še vedno predsednik, pa Kranjskem in liberalni učiteljčki pridno hujskajo kmetiče, koder jih kaj najdejo v kaki (prekajeni oštariji, češ, farji bodo zdaj, iko so na vladi, davke zvišali, kmečko zavarovanje bo šlo za, cerkvei Sn zvonove in faj-mošterske plače bodo zopet poskočile.
Ampak, nič ni za popolno delonezmožnost in strankarsko zaslepljenost slovenskih paprednjakov bolj značilno, kakor stališče, ki so ga zavzeli glede na slovensko vseučilišče.
Takrat, ko so liberalci pa Slovenskem pri koritu sedeli ter svojim dajali groš, klerikalcem pa knof, kakor se je svoj čas tako domače-robato izrazil general liberalcev, so (v svojem listu zahtevali slovensko vseučilišče, petnajst let dan ža dnem, tako da je človek že mislil, kar jutri ga dobimo. Storili pa za vseučilišče niso, /prati nič, še za gimjnazije niso slovenskih knjig napisali.
Zdaj pa, ko je na vladi S. L. S., so liberalci čudovito obmolknili.. Spočetka t§o seveda morali kazati nekoliko navdušenja in so se priklopili akciji poslancev S. L. S., ki so tako v deželnem kakog v državnem zboru resno in prevdarjeno nastopili za najvišjo kulturno! /zahtevdj Slovenskega naroda fn povsod vzeli to stvar prvi v roke. Na ta način se je slovensko ljudstvo uresničenju svoje zahteve, približalo tako kakor nikoli popreje, ker so liberalci za vseučilišče samo vpili in tinto prelivali, drugega 'pa prav nič, razun da so izvolili nek odbor, ki je (prav imenitne pžival svoj mir, kakor pravi sveto pismo.
Pa poglej zdaj naše liberalce! Kakor hitro so videli, da so se vseučiliškega vprašanja poprijeli prav resno krščanski možje, se je vzbudil v njihovih dušah klerikalni strah, kateri jih preganja celo njihovo politiško življenje. Dokler so oni po milosti nem-škonaoionalnega liberalca en sovražnika ljudstva g. Heina jedli beli kruh in (krščanskemu ljudstvu metali le drobtine, jim je misel na vseučilišče kaj ugajala. öe._ bi ga bili za isvoje, (Vlade dobili, bi bili iz vseučilišča, templa vede, napravili hišo razbojnikov; spravili framasonske profesorje, svoje pristaše, lepo na gorko, dijake pa pod svojo! protiversko mavho.
,To M bilo lepo življenje ma Slovtenskem! Liberalni stranki bi ne bilo treba drago plačati agitatorjev pri volitvah, niti iskati v nedeljah govornikov za deželo, pri demonstracijah proti klerikalcem Li pa bili tudi imeli takoj pri rokah armado dijaštva, ki bi si v Ljubljani itak moralo na kak način dolg. |ias preganjati.
Zdaj pa jo druga. Krščanska' ljudstvo si je vzgojilo prav veliko krščanskega srednješolskega in visokošolskega naraščaja, krščansko ljudstvo ima svojo lepo procvitajočo znanstveno organizacijo, svoj znanstveni mesečnik, in v prvi vrsti — delavne može na vSeh poljih. Jasno je torej, da,, pe bi prišlo vseučilišče v Ljubljano, bi se na njem osredotočilo prav Živahno katoliško gibanje in krščanska organizacija bi dobila novih delavcev. O splošnem poliberaljenju slovenske mladine na slovenski univerzi v Ljubljani bi ne bilo prav nobenega; govora. In to je prav — vseučilišče mora nuja ti in pripuščati svoboden razvoj vsakemu naziranju, ne sme pa postati privilegij brez-
verstva.	...
>To so naši liberalci zavohali. In ker, /um gre povsod in v vsakem oziru le za stranko, za ljudstvo Pa prav nič, izkušajo sedaj razbiti skupno slovensko akcijo za vseučilišče! In sicer so jo prav dobro iz-tnhtali. Slovenskim katoliškim visokošolcem, ki so zahtevali, da se mora na Skupnih shodih zahtevati tudi bogoslovna stolica, so odpisali liberalni akademiki, da se to ne strinja z njihovim naprednim stališčem in naj zato tudi klerikalni dijaki v interesu «kupne stvari ne zahtevajo bogoslovne stolice, mar-
več naj o njej molče, kar so pripravljeni storiti tudi liberalni visokošolci.
Da bi ne smelo na slovenskem vseučilišču v Ljubljani biti bogoslovne stolice, to je neumnost. — Slovensko ljudstvo odklanja sploh vsako vseučilišče, ako na njem ni bogoslovne fakultete! Bogoslovna fakulteta bo itak edina, na kateri bo mogoče pridobiti si kaj mo-droslovne izobrazbe, in možje, ki so za to izbrani, so porok, da se bo veda vseh ved gojila visoko in času primerno. Drugič pa zahteva slovensko ljudstvo za svoj duhovniški naraščaj, ki največ za ljudstvo dela in ima največ stika z njim, da se lahko izobrazi v akademiških stopnjah kakor vsakteri drugi, ki bo potem itak samo v pisarni sedel in kmeta. drl. Slovensko ljudstvo tudi ne mara, da bi vseučilišče, za katero je in bo dežela toliko darovala, prišlo v last svobodomiselni kliki praškega kova in bi se mladina na njem poneumnjevala po evangeliju Haeckiove bu-dalosti in Masarykovega iskanja! božjega. Takega vseučilišča v Ljubljani ne bo! Za tako vseučilišče se ljudstvo na shodih ne bo zavzemalo, dežela ne bo darovala vinarja in liberalci naj si ga le iz svojega žepa postavijo, kjer hočejo! Dokler bo slovensko ljudstvo imelo kaj govoriti, bo slovensko vseučilišče res vseučilišče in ne okuževališče!
Ce torej pridejo liberalni akademiki med naše kmete, jih bomo vprašali, da odločno povedo, ali govorijo za vseučilišče z ali brez bogoslovne fakultete. In če bodo rekli, da brez, potem jim bor slovenski kmet saj hitro in krepko dopovedal, čemu njegovi sinovi rabijo Študije, ali zato, da se izobrazijo v vsestransko strpne in resnično svobodomiselne može, ki bodo delali za narod, kadar bo treba, z vsakomur ali tega ali onega mišljenja, ali pa zato, da se izneverijo ljudskemu mišljenju ter postanejo kratkogledi zagri-zenci, nesposobni za vsako skupno delo, sovražniki vere in prodanci brezbožne internationale!
To je bilo treba povedati, da ne bodo liberalci mislili, da ne vidimo in vemo, kaj mislijo in namera-vajo. Danes so razkrinkani kot nasprotniki vseučilišča, ker so hoteli razbiti skupno akcijo, prav tako kakor so iz istih razlogov nasprotniki slovenskega vseučilišča v Ljubljani slovenski socialdemokrati, ki ga zato potiskajo v Trst, ker se boje, da ne bi se univerza v Ljubljani poklerikalila, kakor pravi Kristan v „Praporu.“ Soeiji so saj odkriti, liberalci pa hinavski in nepošteni.
Politični pregled.
Avstrija.
Zopet Izprememba v ministrstvu. — Bienerth še
pogaja.
Vesti, o zopetni izpremembi ministrstva so bile sicer nekoliko prezgodnje, )ker se mora preje pokazati, kak uspeh bodo imela pogajanja Bienerthova z voditelji strank, vendar pa tudi vlada sama posebno ne zakriva, da se bosta najbrže dva ministra nadomestila z dvema drugima. To bi bila železniški minister Wrba in pa delavski minister Ritt, o katerih se govori, da jih je Bienerth zato vsprejel v vlado, ker ni imel drugih primernih mož. — Bienerth se je že pričel pogajati s strankinimi voditelji, V pondeljek je vsprejel več poslancev, med njimi dr. Pacaka, načelnika permanentnega slovanskega izvrševalnega odbora. V prvi vrsti se gre za to, da se doseže uspešno delovanje Češkega deželnega zbora. Včeraj se I# Bienerth pogajal s poslancema dr. Sylvestrom in br-ronom Chiari. Za danes so pa povabljeni na posvetovanje k ministrskem predsedniku poslanci dr. Par cak, dr. Kramar, dr. Celahovsky in Mastalka. Navzoč bo tudi minister dr. Začek. Včeraj popoldne je imel permanentni slovanski izvrševalni odbor svojo sejo.
Abrahamovičeva kriza.
Kot naslednik ministra Abrahamoviča se imenuje, kakor smo že poročali, načelnik poljskega kluba dr. Glabinski; na njegovo mesto bo zopet stopil grof Dzieduscycki. Danes popoldne bo seja parlam. komisije poljskega kluba. Sklepalo se bo o odgovoru na ministra Abrahamoviča. Mogoče je, da bo komisija preklicala nezaupnico, ker se Abrahamovič trudi pridobiti za se konservativce in celo zadevo za-
vleči do zopetnega sklicanja državnega zbora ter j* spraviti v plenarno klubovo sejo.
Izpremembe v trgovinskem ministrstvu. *
Za prezidialista trgovinskega ministrstva je imenovan dvorni svetnik Pranter. Dosedanji prezidi-alni šef dr. Zambaoh je postal predstojnik nekega drugega oddelka. Bivši voditelj trgovinskega ministrstva dr. Mataja je že nastopil svoj dopust, iz katerega se ne bo več povrnil na svoje dosedanje mesto. Njegove posle opravlja dvorni svetnik dr. Ga-steiger.
Ogrska.
Posledice časnikarskega članka.
List „Alkotmany“’ je objavil kot odgovor na napade lista „Magyar Orszag“ nek članek, podpisan od poslanca Beniczkega, v katerem se ostro napada neodvisno stranko in predsednika ogrske državne zbor* nice Justa. Odgovorni urednik „Magyar Orszaga“ je smatral članek kot osebno razžaljenje in pozval poslanca Beniczkega na dvoboj. Bila sta se s sabljami. Beniczky je bil ranjen na desnem sencu in večkrat na prsih. Thdi Just je hotel izvajati posledice, vendar se mu je reklo, da je bil on napaden, le kot predsednik državne zbornice in da ga mora ta vzeti/ v obrambo. Ta članek ima še druge posledice. Člani neodvisne stranke odločno zahtevajo, da se mora razmerje ljudske stranke napram koaliciji takoj uravnati. Ako se ne doseže sporazumljenje, je gotovo, da bo ljudska stranka izstopila iz koalicije.
Srbija.
Nedeljsko protestno zborovanje prepovedaino.
Belgrajska policija je na zahtevo vlade prepovedala protestni shod, ki je bil sklican za nedeljo proti preganjanju srbskega prebivalstva v Hrvatski in Slavoniji. Vlada je to storila, ker hoče zabraniti protiavstrijske demonstracije. Za tem tiči ruski poslanik, ki je pri zunanjem ministru odločno zahteval to prepoved.
Razpoloženje za vojsko.
Poročilo listov, da je Avstrija dobila od velevlasti mandat zasesti Srbijo, je vzbudilo veliko ogorčenje. Srbi smatrajo to kot izzivanje, da bi se pereče balkansko vprašanje ne vršilo mirnim potom. — / Iž Belgrada prihajajo jako vznemirljive vesti. Srbska vojna stranka je vsled zadnjih dogodkov v Carigradu dobila novo upanje in razširja vest, da bo novi turški veliki vezir ovrgel' avstrijsko-turški sporazum, Sedaj je jako ugoden trenotek, da nastopi Srbija. Treba je samo odločnega kralja. Tega ima dežela v osebi prestolonaslednika Jurija, ki naj se takoj okliče za kralja.
Novo ministrstvo.
Med vodjo staroradikalcev Pašičem in, vodjo mladoradikalcev Stojanovičem se vrše pogajanja radi rekonstrukcije kabineta, v katerega bi stopili staro- in mladoradikalci. Doseglo ser je sporazumljenje. Nova vlada bo najbrže tako-le sestavljena: ministrski predsednik: Pašič; finančni minister: Pacu; naučni minister: Protič: notranji minister: Stojanovič; vojni minister: VaŠič.
Italija.
Italijanski katoličani in državnozborske volitve.
List „Osservatore Romano“ je objavil članek, o prihodnjih volitvah za državni zbor. Papeževa prepoved „Non expedit“ ostane še v polni moči, vendar se pa dopušča katoličanom udeležiti se volitev, če bodo škofje spoznali to za potrebno, da se Zabrani izvolitev poslancev, ki bi glasovali za veri sovražne postave. V tem slučaju bodo škofje pooblaščeni; da: smejo katoličanom dovoliti udeležbo pri volitvah. Vr-hutega bodo katoliški volilci postavili tudi svoje kandidate proti protiverskim kandidatom, vendar pa ti, ako bodo izvoljeni, nikakor ne bodo veljali za katoliške poslance ali za oficielne zastopnike katoliške • stranke.
Padec Kiamil-paše. - Neva turška vlada. t
Dosedanjemu velikemu vezirju Kiamil-paši je zbornica izrekla nezaupanje. Zato je odstopil. Na niearnvo mesto je poklical sultan generalnega nad-
zornika v Makedoniji, Hilmi-pašo, ki se je danes predstavil zbornici in razvil svoj program. Sodi se, da bo Hilmi-paša nadaljeval politiko Kiamil-paše — Novi kabinet je že sestavljen. Izmed' starih ministrov so ostali: finančni minister Zia-paša, vojni minister Ali Riza-paša, justični minister Refik-paša, naučni minister Alduerra-paša in trgovinski minister Naradunghiam. Novi Sejk-.ul4zlam,\ najvišji verski poglavar, je postal Zia-Eddin-efendi, ki je odločen mladoturk. Dosedanji zunanji minister bi moral do prihoda novega ministra za vnanje zadeve, Tevfik-paše, voditi svoje posle, pa je to odklonil. Fiat-paša noče sprejeti portfelja. Tudi finančni minister namerava, odstopiti.
Drobne politične vesti.
Listi poročajo, da je bivši portugalski diktator Franko v Šeari (Brazilija) v največji bedi umrl. Dohodki Franka so bili po njegovem begu iz Portugalske zaplenjeni. Franko je s svojim protiparlamentar-nim vladanjem izzval umor kralja in prestolonaslednika dne 1. februarja 1908. — Glasom poročil iz Bukarešta utegne biti te dni sklenjena med Avstro-Ogr-sko in Rumunijo nova trgovinska pogodba, ako se v zadnjem hipu ne pojavijo kake zapreke. — Finski deželni zbor je bil sklican včeraj. — Angleška kraljeva dvojica je po viharnem vremenu dospela domov. •— Na Kitajskem zelo vre, kakor poročajo iz San Frančiška potniki, ki so prišli iz Kitajskega.
Raznoterosti.
„Cenejše“ setvine. „Narodni Dnevnik“ očita poslancu dr. Korošcu in dr. Benkoviču, češ, da sta ona dva izprosila od namestnije neprimerno visoke cene za setvine, katere se bodo posestnikom oddajale. V dokaz svoje trditve se sklicuje dopisnik, znani župan iz rogaškega okraja, na neko prošnjo, katero so nekatere občine na inicijativo dr. Benkoviča in dr. Korošca poslale politični oblasti. Kako grdo zopet laže „Narodni Dnevnik“, razvidi naj se iz prošnje same, katera slove:	„Prošnja občine N. za državno
podporo vsled škode po suši. Tudi posestnike podpisane občine je leta 1908 težko oškodovala suša, ki je uničila velik del pričakovanih pridelkov, pa ni bila deležna državne podpore. Kajti vsled hribovitosti naše občine, vsled oddaljenosti posameznih krajev od železnice in vsled velikanske bede prebivalstva ni bilo mogoče sena in slame po znižani ceni si nabavati: razprodati je moralo živino.
Ker je živinoreja eden glavnih virov dohodkov prebivalstva, zato je sedaj zavladala velika beda; ljudstvo nima niti najbolj potrebnega živeža. Tarejo ga visoki davki; skupne doklade v naši občini znašajo — %.
Zato se obračamo na slavno okrajno glavarstvo s prošnjo, da najbolj potrebnim podeli čim preje državno podporo v obliki živeža (krompirja, koruze, žita itd.) ter denarja v smislu resolucije, sklenjene v poslanski zbornici državnega zbora v seji dne 19. grudna 1908.
Slavna oblast naj takoj uvede poizvedbo in naj podpisani občini da primerne naloge, katere hoče točno izvršiti.“
V prošnji tedaj niti ni sledu o setvinah. Naši čitatelji zopet vidijo, s kakšnimi časnikarskimi lopovščinami se moramo bojevati. „Narodnemu Dnevniku“ se .je poslal popravek.
„Da vina ne moremo prodati, zakrivila sta dr. Benkovič in dr, Korošec“, tako modruje znani župan rogaškega okraja v „Narodnem Dnevniku“ dne 18. t.
m.	Ge bode prihodnjič zapisal, da sta dr. Benkovič in dr. Korošec kriva toče, suše, vojske in drugih nadlog, bodo backi Narodne stranke tudi to verjeli.
Slov. pomožni uradniki in trgovski pomočniki dostavljajo v Gradec nemške listine. (Priborili! smo pri zavarovalnem društvu za pomožne uradnike in trgovske pomočnike jednakopravnost slovenskega jezika. Ustreglo se je, da smo dobili še ednega uradnika in zahtevali smo še drugega. Dosegli smo tudi, da so se izdale dvojezične tiskovine. Žal pa moramo sedaj slišati, da se poslužujejo na Spodnjem Štajerskem tudi slovenski pomožni uradniki in trgovski pomočniki v toliki meri nemških tiskovin in nemškega jezika, da pravijo v Gradcu, da nii potreba še ednega slovenskega uradnika, ker to delo opravi lahko eden sam. V vodstvu so se gospodje naravnost čudili, da prihaja, vendar iz Spodnjega Stajerja toliko in sicer po večini od slovenskih strank le nemško pisanih listin. Je-li to možatost? Opozarjamo liste in zlasti uradniške in trgovske organizacije, da pazijo v tem oziru, da člani dosledno občujejo z vodstvom tega zavoda le v slovenščini!
■ Himen. Poročil je profesor realke č. gosp. dr. Anton Jerovšek dne 15. febr. svojega brata Ivana z Marijo Frešer ,z Spodje Ložnice. .Bilo srečno!
Srednješolska reforma kaže že po prvem tečaju svoje slabe, strani. Kar se pouka samega tiče, trde nekateri profesorji, da je nova uredba Je v tistih razredih mogoča, ki imajo majo število učencev; Za take razrede je načrt dober zlasti za mladino, kateri pa tudi ne ugaja, da jp, učitelj tira in Sili k trajnemu delu vsako uro. Toda v razredih z velikim številom dijakov je pouk po novem učnem redu nemogoč insjja tudi; glede, napredka dijaštvu Često v kvar. N.i čuda, >sda so , dijaki v nekaterih razredih; naravnost prosili profesorja, da, naj lp ostane pri starem* Ureda-
ba je tudi glede razredovanja polovičarska. Dobro, če hoče šolska uprava, da se odstranijo za stariše in dijake tako razburljive določbe slabega napredovanja, tedaj bo morala dosledno določiti le dvoje: ali je dijak zrel za vstop v višji razred ali ne. To bi bilo tudi edino primerno učnemu načrtu, ki prepoveduje prejšnji način izpraševanja v šoli in priporoča le vedno skupno delo učencev in učiteljev, ki sodijo potem o splošni zmožnosti učencev. To merilo bi zadostovalo; a učna uprava se ni mogla otresti docela starega kopita; in. določila še štiri rede:	sehr gut,
gut, genügend, nichtgenügencl. Za srednje šole sa ti redi naravnost poniževalni in slabo uplivajo na di-jaštvo. Tu se bodo kazale najbolj slabe posledice. Stara pesem je, da se mora v mladini tudi z zunanjimi sredstvi vzbujati veselje za uk, in pa medsebojno tekmovanje. Ti redi niso nikakor ne pripravni vzbuditi med dijaki posebnega zanimanja za uk. Dijaku bode vse edno postalo, če dobi li sehr gut ali genügend, in tako si bode uravnal svoje študije in delal le toliko, v kolikor bode prisiljen, da sme y višji razred. Saj dijakom še ni mogoče dopovedati, da se ne učijo za rede, temveč za življenje. Zato so bili privabljivi redi konečno le dobro sredstvo v dosego marljivih študij. Ker nimajo ti redi nobene vlačne šile za dijake in tudi nikakor ne vstrezajo določbam učnega načrta, bode naučno ministrstvo pravilno ravnalo in še šlo za korak naprej in jih popolnoma odpravilo. Koncem leta se naj samo določa, da ne sme vstopiti v višji razred tisti, katerega označita vsaj dva profesorja za nezmožnega. 'Marsikaj razburjenosti bi se odstranilo po takih določbah; če hoče to zares doseči ministrstvo, torej- na delo!
Šolska vest. Na šestrazredni ljudski šoli v Sv. Marjeti pri Ptuju je razpisano učiteljsko mesto. Prošnje do 15. marca na krajni šolski svet v Sv..Marjeti pri Ptuju.
Koliko bi nas stala vojska? Sedanji nevarni položaj na Balkanu sili v ospredje vprašanje, koliko bi nas stala eventualna vojska. Stroški morebitne vojske se dajo prav težko izračunati, ker se še ne ve z gotovostjo, na koliko strani bi se morali bojevati. Avstrija je bila dosedaj vedno v neprijetnem položaju, da se je morala boriti proti dvema ali še več sovražnikom, tako leta 1805, 1809 in 1814 proti Franciji in njenim zaveznikom, leta 1815 in 1859; proti Franciji in Italiji, oziroma Sardiniji, leta 1866 broti Prusom in Italijanom, leta 1878 proti bosanskim insur-gentom, katerim so sicer neoficielno pomagale Srbija, Turčija in Crnagora. Kakor vse kaže, bi se morali tudi v sedanjem položaju boriti na dve ali tri strani. Stroški take vojske so seveda velikanski, ker je treba na vse strani vojaških priprav, katere seveda mnogo stanejo. Nemško-francoska vojska je stala nad devet milijard. Stroški rusko-japonske vojske so znašali na ruski strani 3390, na japonski strani pa 2860 mil. kron. Avstrijo bi stala vojska en dan 14 mil., en mesec 420 mil. in eno leto 5110 mil. kron. K temu jo pa treba prišteti še podpore družinam rezervistov, razne odškodnine, pokojnine invalidom in vdovam po v vojni padlih vojakih. Ako pomislimo še, koliko škode trpi za časa vojske industrija, trgovina, nadalje velikanske izgube na borzah itd., moramo priznati, da je vojska ena najdražjih podjetij na svetu.
ta j ersko.
Blagoslovljene orgelj. Jetri, v četrtek bo kolav-dacija jubi ejnih orgelj v maribo/ski stolnici. Nato jih bo prevzvišeni g. škof blagos'ovil. Po biagoslovljenju se bo vršil cerkveni koncert z jako zanimivim vsporedom. Opozarjamo vse ljubitelje cerkvene glazbe, da se v obilnem številu udeležijo te redke slovesnosti. Začetek bo ob */,6 uri zvečer.
Maribor v soboto zvečer 13. t. m. si je pri iztopu z voza zlomil levo nogo v gležnji tukajšni mesar F. Weicl Ponesrečenega so z rešilnim vozom takoj zapeljali v bal-nišnico.
Studenci pri Mariboru. V nedeljo po noči je nastal med ponočnjaki tepež, pri katerem je delavec Mesarič iz Maribora nekega ključarskega pomočnika v Studencih z nožem v levo roko sunil in ga težko ranil.
Leitersberg-Krčevlna. V nedeljo dne 14. t. m. je v društvu predaval g. dr. Povalej o dedščini, o dednih pravicah in o testamentu. Obisk je bil, kakor dosedaj Še vedno, jako povoljen. Prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. predava ob 10. uri potovalni učitelj g. Pirstinger iz Radgone o pokončevanju sadjarskih škodljivcev, o sadnem drevju in cepljenju trsja.
znsša 12.500 kron. Posestvo bi bilo posebno pripravno za kakega letoviščarja, obrm ka ali pa penzij ui sta. Letoviščarji
_ L!i. ia	£« «aftfUirJto lothvfiSAči	Vfoani Sf
idoi
dajajo okoMakoli	i^ J
sestvo v kup, ter ponujajo vsak dan posestniku visoko ceno. Zadnji čas za ponudbe je do nedelje 21. t m.
St. Lovrenc nad Mariborom. Dne 15 februarja 1909 na gostiji Jožice Pernat in Jožefi Ttriak v sv. Lo vrencu nad Mariborom (je je nabra'o za Št. Iijski „Društveni Dora“ 23 K 40 b, in ia Ciril-Metod. družbo 10 K, skupaj 33 K 44 b.	<> <
SlOT. Bistrica, po posredovanju štajerskega deželnega potovalnega učitelja G. M. Jelovška se je, v Studenicah, sodn jški Okraj Bistrica slovenska, ostat ovila, „Biko-rejska zadruga“. Ime zadruge je t „Bikorejska zadruga v

fr
Studenicah z omejenim poroštvom, ki ima svoj sedež v Studenicah ter obseže občine Studenice, Brezje, Hrastovca in M )draže“. Namen zadruge je povzdigniti govedarejo stem, da se skupno nakupijo in redijo v zadostnem številu dobri plemenski biki Marijadvorskega plemena. Predstoj-ništvo obstoji iz šest udov in treh namestnikov. Izvoljeni so: Franc Koropeo kot načelnik, Simon svagan kot načelnikov namestnik, Anton Kodrič kot tajnik in blagajnik, Jožef Gade, Jožef Turin, Jakob Kitek kot udi; Anton Vidnar, Jožef Kodrič, Franc Mihelič kot namestniki. Raz-sodnija obstoji iž treh udov in dveh namestnikov. Izvoljeni so: Anton Kitek, Simon Kitek, Franc Sobotič kot udi; Pavel Fuchs, Anton Lepej kot namestniki. Delež je po 10 K, pristopnina po 2 K in letnina za vsako kravo in plemensko sposobno telico, ki se oglasijo in upišejo za spuščanje po 1 K. Dosedaj je pristopilo 15 udov.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 14. t. m. po večernicah je priredila tukajšna „Mlad. Zv.“ svojo prvo veselico, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela. Po poučnem govoru in po kratkem šaljivem prizoru se je igral „Vaški skopuh“. Vsi igralci so, dasi novinci v tej stroki, izvršili svoje naloge povsem mojstrsko. Dejstvo, da so še pretekli komaj trije meseci od tega, kar je zagledala naša „H. Z.“ luč sveta ia nam je vendar nudila že tako krasno zabavo, nam svedoči dovolj jasno, da ima v svojej sredini dobre, marljive in odločne fante, ki bodo z isto vstrajnostjo kakor do zdaj, delali tudi v bodoče, zavedajoč se svojega gesla „Mi mladi, mi gremo naprej“.
Slov. kmečka zveza je priredila dne 14. febr. v Slov. Bistrici shod, ki je bil povoljno obiskan zlasti iz Laporja in Črešnjevca, Poročal je državni poslanec Pišek. Govorili so še č. g. M. Medved, Peter in Ivan Novak pod predsedstvom Zvezinega podnačel-nika Mlakarja iz Hošnice. Delovanjuj poslanca so zborovalci soglasno pritrdili ter mu skazali sijajno zaupanje.
Izobr. društvu v Slov. Bistrici je darovala sl. družba Mohorjeva 60 različnih podučnih in zabavnih knjig v 73 zvezkih ali snopičih. Iskrena zahvala v imenu ljudstva!
Podgradje pri Ljutomeru. Poročil se je dne 17. t. m.
vrl narodnjak in predsednik „Bralnega drnštva za ljutomersko okolico“ g. Ognjedav Lipovec, posestnik na Pod-gradju z gdč. Uršiko Kosi iz Bučečovec. Mlademu zavednemu paru kličemo krepak: Na z dar!
Socialdemokratki shod v Celju! V nedeljo 14.
t.	m. je poslanec Resel počastil: rdečkarje na Zelenem travniku. Govoril je proti zaključitvi državnega zbora, rekoč: Ce so ministri nezmožni, naj ti odstopijo, ne pa da ra/zženejo poslance. Seveda za ministre je vse eno ali so ministri ali ne. Se bolj se jim godi, ko odstopijo, ker lahko v miru uživajo svojo od volilcev drago plačano pokojnino. Kvasil je nelcaj tudi proti duhovnikom ob klicu nekaterih: pfui! Za njim je dobil besedo star socialdemokrat iz ‘Štor, lci je v slovenščini mislil povedati to in ono, pa so ga kmalu utišili, da ne bi bilo preveč slovenščine na shodu.
Celjsko mesto za ponemčenje okolice. V zadnji seji je sklenil mestni odbor napraviti proračun za zidanje nove nemške šole na meji mesta ob Gaberju: pet razredov za dečke, pet razredov za dekleta. Razmišljali so tudi o tem, kaj storiti s staro mestno nemško šolo. Nekateri meščani so namreč nevoljni nad tem, da dobijo okoliški nemškutarji tako lepo .šolsko palačo, dočim mučijo njih lastne otroke v starih, neprimernih prostorih. Nekateri mislijo, da bi se pri novi dekliški šoli na Prekopu dala adaptirati tudi Šola za dečke iz mesta
Kandidatom za celjski mestni okraj so postavili Hanza Woschnagga, sedanjega župana v Šoštanju. Učitelj Aistrich proti njemu zdaj še noče umakniti svoje neodvisne kandidature. Pa Hans Woschnagg je milijonar!
Freiw. Feuerwehr in Wöllan nam pošilja ta-le popravek: Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona, tičoč se dopisa iz Velenja štev. 13 t. I. blagovolite v prihodnji izdaji sledeče objaviti: Ni reš, Ida bi se pri odboru požarne brambe kake nerodnosti godile, ampak res je, da je poslovanje v takem redu, da lahko vsakemu odboru za vzor služi, kar dovolj dejstvo kaže, da se je dne 7. t. m. pri občnem zboru pod predsedstvom gospoda načelnika plem. Adamo-vicha odboru enoglasno zahvala in zaupnica izrekla.
S spoštovanjem! Za: Freiwillige Feuerwehr Wöllan:
F.	Skasa, E. Rak.	■.
Prip. uredništva: Lahko bi bili vrgli ta popravek v koš, ker pravzaprav ni popravek. Objavimo ga le zato, da javnost natančneje izve, kak je ta „fajer-ber.“ Čudno se nam zdi, da sta podpisana E. Rak in F. Skasa in ne načelnik sam. Gospod učitelj F. Skasa je torej sedaj postal vodja nemškega „fajorbera.“ Gospodje okrog „Narodnega Dnevnika“« podregajte učitelja, da podpira v tako nevarnem kraju kakor je Velenje nemškutarske organizacije. Ce se je pa gospod Skasa poprijel društva, da bi ga poslovenil in odpravil nemški komando, mu bodemo pa/mi prvi čestitali na tem rodoljubnem delu. To bi bilo pa nujno potrebno; slovenska javnost ve sama, s kako pozornostjo ravno „Straža“ zasleduje novo gibanje v Velenju, na katerega so se vrgli z vso silo nemškutarji-Domačini Sami dobro vodo, kako je Še ranjfci Pribo-schütz izrabljal društvo v strankarske, nemškutarske namene. Ce gospod učitelj Skasa to.prepreči in doseže, da bode požarna bramba dobila slovensko lice, ga pa bodemo hvalili in slavili kot pravega rodolju-
ba.	Torej na delo? izgine naj nemški komando* izgine naj naslov in pečat: Freiwillige Feuerwehr i»»
Wöllan. Ce se pa pod pokroviteljstvom g. Skase to ne zgodi, potem pa že vemo, kam pes taco moli.
Mozirje. V „Narodnem Dnevniku“ z dne 12. t.
m.	se neki liberalni dopisniki zaganja v klerikalno stranko in opisuje, kako mu je bilo težko pri srcu, ko je videl, da se nalagajo klerikalci na velik voz, boječ se, da se izselijo njegovi sotržani za vedno. Verjamemo, dragi naprednjak, fda ti je bilo zelo težko pri srcu, ko si videl, da smo se v tolikem številu vsedli, a ne na lojterčni voz, ampak na velike sanke in se odpeljali k našim vrlim Gornjegrajčanom. Vemo pa tudi, da so ti mozirski klerikalci trn v peti, ker vidiš našo edinost in naš napredek. Pa kaj, saj se tolažiš s tem, da se šteješ med naprednjake, kateri podpirajo svoje somišljenike. Evo ga. Pred kratkem je imela mozirska Ciril- in Metodova podružnica svoj občni zbor v „Hotel zur Post“, pri katerem se je baje govorilo tudi nemški, natakarica tega hotela pa je hudo zabavljala črez to podružnico. Sklenilo se je tudi, da se na večer priredi veselica s plesom v „Restauration zur Bad Lilei“, kojega lastnik je trd' Nemec v Gradcu. S čistim dobičkom, katerega mu dajete, se podpira Südmarka. Vsa čast! Le tako naprej, da vas bo ljudstvo prej spoznalo!
Mozirje. V nedeljo dne 14. svečana je priredila iukajšna požarna bramba svojo veselico. No, mi bi ne imeli ničesar proti temu, kajti društvo je samo na sebi res zelo koristno, a žal, da so nekateri pri tem društvu, kateri igrajo glavno ulogo in se .štejejo za vnete napredne narodnjake, a so zvesti pristaši ptujskega „Štajerca.“ Načelnik tega društva je zvest odjemalec nemčurskih tvrdk, kakor Rakuscha, SMger-ja, Zangerja in ptujskega Orriiga ter ljubljenec Linharta. Njegov vestni tajnik, a boljše rečeno njegov zvesti „Leibgardist“, kateri se je pri vsaki priliki, tako tudi sedaj pri tej veselici na prsa tolkel, in z navdušenim srcem kričal:	mi delamo za narod in
gremo v boj iz naroda v — narod! O, ti zvesta Linhartova dušica, da si le upaš slovensko ljudstvo farbati in klicati: delajmo za narod, na drugi strani pa še vedno blišči tvoj slavni napis j„Bierhalle“, katerega, kakor si rekel, ne boš nikdar odstranil. Vprašamo, ali je vse to delo naprednih Slovencev za slovenski narod? Ali je to v čast slovenskemu trgu Mozirje ?
ffiornjigrad. Kdor se hoče pošteno smej tli, naj pride na postno nedeljo, dne 21. februarja gledat šaloigro: „Trije tički,* katero se bo igrala v župnijskih prostorih ob 3. uri popoldne. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
Umrla je na Vranskem 81 letna Frančiška Masi, mati duhovnov Jožefa in Alojzija Musi.
Plšece. Dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne je bil shod vinarske zadruge. Predaval je Miloš Stibler. Poslušalcev je bilo dosti, zanimanja tudi. Le nekaj je manjkalo — zaupanja.
Plšece. V nedeljo 14. t. m. je imela stara, to je liberalna posojilnica, svoj občni zbor. Kakor smo že naprej pričakovali, tako se je tudi zgodilo. Bizeljani in Kapelčani so zopet izvolili g. Jurija Veršeca za načelnika svoje zavožene posojilnice; toda g. Jura je velikodušno odklonil izvolitev, ali bolje rečeno, smel ni — ker je bil g. nadrevizor Rožman zraven.
Javni shod S. K. Z. v Pišecah se vrši dne 28.
t.	m. dopoludne ob %9. uri v novi šoli; poroča drž. poslanec dr. Benkovič o političnem položaju.
Javni Shod V Radečah pri Zidanem mosta (Narodni dom) se vrši v nedelj«, dne 21. t, m. popoldne ob 2. uri. Govorita poslanca dr. Benkovič in Gostinčar.
Predavanje o ljudskem zavarovanju priredi Slov. kat. izobraževalno društvo v Brežicah dne 28. t. m. Predaval hode poslanec dr. Benkovič.
Korošico.
Volilno gibanje. Zadnji „Mir“ naznanja, da bo otvoril novo rubriko „Volitve“ in prosi točnih poročil. Tudi naša „Straža“ se nadeja od strani koroških dopisnikov natančnih poročil. — Na Svečnico je napravilo izobraževalno društvo na Želinjah pri Velikovcu shod. Govorila sta gospod Gril iz Vovber in domači .gospod provizor o stanovskih težavah kmečkih in o starostnem zavarovanju. — Na isti dan je napravilo
I.	letni občni zbor izobraževalno društvo v Vogrčah V Škofovi gostilni. Gospod kanonik velikovški Dobrovc je v poučnem govoru razložil vzroke žalostnega gospodarskega položaja naših kmetov in kako temu odpomoči (zadružništvo, razbremenjen je kmetij, preošnova šol itd.). Dosežemo pa to, Če volimo pametne in delavne poslance. Mladenič Krof iz Smar-jete je priporočal pridno Čitanje Knjig in časnikov. - V Rudi so gostilničarji, našuntuni po učiteljih in drugih posilinemcih, odpoveđ’ali izobraževalnemu društvu zborovplne prostore, Shod pa se je (24. jan.) vendarle napravil v župnišču. Govorili so čč. gg, župnika Volovčnik in Rozman (šentpeterski) in gosp. Čar! iz Velikovca. — Zadnjo nedeljo popoldne je kmečka zveza (punt) napravila volilno zborovanje ob Vrbskem jezeru pri Bolarbirtu v Došanjčah. Nenadoma pa j,e prišel na zborovanje, naših posilinemcev vrli Laknar iz Pričič, ki je pripeljal s seboj nekaj kmetov iz Pričič in iz Tholjice. Pri volitvi predsjedništva je nastal velik hrup, ker so na našo stran stopili tudi maloštevilno navzoči socialdemokrati in je potemtakem bilo število glasov na obeh straneh jedilo- t^vhril je timeniški župan deželni poslanec g. Wieser in je celo uro čvekal, kako pridno dela nism-Sko-nacionalna večina v deželnem zboru za blagor kmetov, zlasjti pa slovenskih kmetov. Videli smo mnogo ljudi, ki 80 se smejali. Potem pa je našinec Lak-
nar (ki pa ni v nikakem sorodstvu s posilinemškim Laknarjem, urednikom „prostih glasov“) dokazoval, kako naš dosedanji deželni zbor skrbi le za veleposestnike in je povdarjal potrebo slovenskega uradovanja in je grajal nestrpnost nemških uradnikov. Ko so mu na to začeli kričati nekateri nemškutarji, da je lažnik, nastal je hrušč med zavednimi Slovenci, tako da odgovorov poslancev Wieserja in Kirschnarja ni bilo več razumeti. Znani nadučitelj tiholjski Bilč-nik je konstatiral, da se je obema posilinemškima poslancema izreklo zaupanje in hvala; kedaj, tega mi nismo čuli. Bržkone je zaupanje izrekel g. nadučitelj kar sam, zbor ga ni izrekel. — ,V istem času je zborovala v Porečah podružnica c. kr. kmetijske družbe. Na videz je imela v programu samo gospodarska vprašanja, ;v resnici pa volitve. Navzoče je bilo porečko in okoliško posilinemštvo. — Zvečer je) bilo puntovsko zborovanje v Krivivrbi. Govoril je urednik Laknar in zabavljal na. nemške in slovenske krščan-sko-socialce. Odgovarjal mu je istötako navzoči kmet Laknar iz Pričič. Ker si je bil pa urednik Laknar nalašč brzojavno naročil nekaj komijev-posilinemcev iz Celovfoa, da bi ne pogorel, kakor popoldne v Došanjčah, tulili so ti med govorom našega Laknarja, kakor da bi bili zbesneli. (Nemška „Redefreiheit“! Op. ur.) Tako je moral našineo govor prekiniti. Kirschnarjev govor je prinesel znane stare čenče o prijaznosti nemške gospode v deželnem zboru nasproti revnim koroškim kmetom. Tukaj je dobil naš Kiršnarček malo lažje stisnjeno svojo zaupnico, ker je bilo našineev in socialdemokratovi le malo! navzočih.
V Kotaričah je firma Gale se & Komp (bržkone z denarjem nemških kršč.-socijalcev) obnovila premogokope. Do Starodvorske postaje so potegnili železno vrv, po kteri bodejo tekli visoko nad dolino vozički s premogom.
Ribnica. V Sekiri je bil vkraden iz perilnice po noči na 9. sveč. v Grünwaldovi vili težek bakren kotel.
Koroške pošte so za razširjenje nemških uradnikov in njih politike dobre za promet pa vredijo malo. Nemški časniki pripovedujejo, da je dopisnica oddana v Graifen-burgu, 20. vin. 1. 1908 prišla v Globlje (Kleblah) pri Spitala dne 2. svečana 1. 1909. 3 y* meseca je tedaj bila na rajži. Pešec bi bil potreboval 4 ure. Pogreb, na kteri je bil naslovljenec vabljen, je seveda zamudil. — Slično je železnokapelska pošta dobila brzojav v soboto. Slučajno je naslovljenec, nek gozdar, ki je oddaljen od Kaple 1 nro, prišel sam na pošto v sredo, in je tam s svojimi pismi dobil tudi brzojav. Kapelski pošti se ni zdelo vredno dostaviti dotičniku brzojava, ki mn je javil, da mu je umrla mati. Med tem je bila, ne da bi bil gozdar vedel, že v pondeljek mati pokopana. — To se pravi potem brzojav! Nemški pečati in nemške listine, o teh je vedno dosti in pravočasno!“
St. Vid. Dne 9. sveč. je bil z vojaško jubilejsko kolajno dekoriran veteran iz Radeckega vojske Ertl, rojen 1. 1826. — V Globočah je prodajal prazno slamo na volivnem zborovanju poslanec Pirker, ki vso svojo pamet zajema iz Bauernzeitnnge.
Ziljska Bistrica. To je do dne 28. sveč. izpisano učiteljsko mesto, stanovanje in 3 ms bukov, lesa zastonj. Slovenščina še seveda zopet ne zahteva!
Žihpolje. Umrl je pri nas dne 11. sveč. orožniški stražmešter Aleš Kralj. Pokopali smo ga v Grabštanju.
Kranjsko
Vseočiliški odsek, katerega je sestavil deželni odbor, bo sestojal iz sledečih članov: deželnega glavarja, dveh deželnoodborskih zastopnikov, ljubljanskega župana, dveh ljubljanskih občinskih zastopnikov, štirih kranjskih državnih poslancev, treh zastopnikov bogoslovnega učilišča ljubljanskega, po dveh zastopnikov “Slovenske Matice“, „Pravnika“ in „Leonove dražbe“ in enega zastopnika srednješolskih učiteljev. Za deželnoodboma zastopnika sta imenovana prof. Jarc in dr. Lampe, za zastopnika srednješolskih profesoijev pa prof. dr. Žmavc.
Ljubljana. „Kreditna banka“ je kupila ob Dunajski cesti od mestne občine stavbišče za svojo lastno zgradbo. Stavba bo trinadstropna in sicer bo pritličje odmenjeno za kavarno in restavracijo, prvo nadstropje za pisarne in v obeh ostalih nadstropjih bo pa nekako okoli sto sob za tujce. — Za zastrupljenem krvi so pomrli v zadnjem času štirje vojaki. Vzrok zastrupljenja se prikriva. — Pavilon za lahko obolele domobranske vojake bodo zgradili med novo in staro domobransko vojašnico ob Gruberjevi cesti. Zid med obema vojašnicama bodo podrli in napravili dohod od je-dnega dvorišča do druge za. — Radi uličnih napisov so se Nemci pritožili na upravno sodišče, kar bo pa imelo te posledice, da bodo že na Veliko noč ulice imele pošten slovensk obraz brez vseh hinavskih okraskov. — Zaključek prvega tečaja na ljubljanski realki je bil n«d vše, imeniten. Se nikdar se ni ta zavod nemških kavalirjev tako odlikoval kakor letos. Uspeh je bil izvrsten! V nekaterih razredih je bilo toliko odličnjakov^ da so vsi — padli ! Zares, jako lep uspeh, ki bo zaznamovan v ,„spominskih lavorikah tega slavnega zavoda kranjske šparkase! Le tako naprej!	.
Umrl. V Kandiji pri Novem mesta je umri v nedeljo eksportni akademik g. Lujo pl. Suklje, sin deželnega glavarja v Ljubljani Naše sožalje.
Deželni odbor je imenoval deželnim računskim svetnikom gospoda Ferdinanda Omejca. ,
Zlomil si je nogo pri drsanju c. kr. gozdni ravnatelj Krivic na Bledu. Zataknil se je z drsalko v inalo; razpoko v deda ter teko prišel do padca.
m ca mestni magistrat v Rovinju, v katerih naj podrejene občinske orade poduče v zadevi varstva in ohranitve historičnih spomenikov. Ti so namreč v nevarnosti, posebno na vzhodni obali, da se pri novih zgradbah zazidajo in izginejo. Deželno žendarmerijsko poveljstvo je izdalo pred nedavnim časom ukaz podrejenemu moštvu, da je njih dolžnost pri najdbi kakega spomenika, takoj okrajno glavarstvo o tem obvestiti. Žendarmerija ima tudi nalogo take predmete braniti pred poškodovanjem.
Druga telefonska zveza med Trstom in Koprom se bo pričela takoj graditi, ko se vreme predrugači.
Tajinstveni streli v Trstu. V Trstu se neki človek, kateremu pa še niso prišli na sied, zabava s lem, da strelja s samokresom na ljndi toda tako, da jih ne zadene, ampak samo ustraši. Tako se je zgodilo že več slučajev. Pred nekaj dnevi sta šla dva gospoda po ulici Contj. Kar plane nekdo iz temnega kota proti njima. Ustavil se je par korakov pred istima, nastavil samokres in ustrelil. Kroglja je zažvižgala nad glavama obeh gospodov. Gospoda sta javila redarju dogodek, a ta ni našel nikakega sledu več o čudnem človeku.
Muzej goriške škofije. Knezonadškof goriški ustanovi za škofijo, poseben muzej, Mazej bo nameščen v osrednjem semenišču. V zvezi z muzejem se ustanovi tudi posebna komisija za povzdigo cerkvene umetnosti, ki bo imela nalogo gledati na to, da se pri novih nabavah, napravah in popravah uvažnje cerkveni in umetniški značaj. Vodil bo ta muzej prelat Karol Dreksler.
Iz poštne službe. Poštarjem v Ičičih je imenovan dosedanji poštni oficijant Ivan öpanjol.
Tatovi na Opčinah. V letoviščno vilo Polacoa na Opčinah so vdrli v soboto ponoči neznani tatovi in nkradli vrednostnih stvari za jako veliko svoto. Vila je sedaj po zimi prazna. Samo vrtnar stanuje notri. Žendarmerija pridno zasleduje vlomilce.
Darvinova st oletnica.
Dne 12. febr. je poteklo 100 let, ikar se je v Shrewsburyu na Angleškem dne 12. febr. 1809 rodil slavni naravoslovec Charles Darwin (f 19. aprila L
1882). Spomin na to obletnico je dal povod raznim listom, da so nanj nadovezali deloma pametne, deloma, bedaste refleksije. Med drugimi pripoveduje celjski „Narodni Dnevnik“ svojim lahkovernim Čitateljem, da je Darvinov evolucijonizem postal podlaga ne le prirodoslovju, temveč tudi mnogim drugim strokam človeškega znanja, klerikalci pa pa razumejo pod darvinizmom nauk, da se je človek razvil iz opice. S tem je člankar pokazal, da sam nima pojma, kaj je darvinizem in kaj evolucijonizem. Ernest Häckel, prerok vseh svobodomiselcev, je rekel v svojem prvem berolinskem predavanju leta 1905:	„Die Selektions-
theorie, welche die Vorgänge bei der Artenbildung kausal erklärt, sollte eigentlich als Darvinismus im strengen Sinne bezeichnet werden.“ Na shodu nemških naravoslovcev v Cahenu leta 1900 pa je rekel naravoslovec Oskar Hertwig:	„Di© Entwicklungs-
lehre würde stehen bleiben, wo sie stand, wenn, auch die Darwinsche Hypothese hinweggeweht würde.“ Evolucijonizeirt je splošno lilozofiöno načelo in ima širji pomen, kakor darvinizem, ki je naravoslovno načelo o postanku vrst in rodov v živalstvu in rastlinstvu. Darvinizem je selekcijonizem, ki ima v oni obliki, kakor ga je Darvin razvil, med naravoslovci le še malo pristašev. Sicer pa nauk o postanku vr$t ni šele Darvinova iznajdba. Že v starem veku sta, Demokrit in Lukrecij prišla na misel, d'a so se razne vrste v živalstvu in rastlinstvu v boju za obstanek razvile iz ene pravrste. Tudi srednjeveški modro-slovec Albert Veliki je že učil preobrazbo ene vrste v drugo. In preden je Darvin leta 1859 izdal svojo slovito knjigo „On the Origin of Species by means . o! Natural Selection“, je že Wallace leta 1858 razvil selekcijsko načelo. Ker je pa Darvin res v klasični in prikupljivi obliki razvil selekcijsko teorijo, je f)0 njem dobila ime.
Omenjeno delo sklene Darvin z značilnimi besedami, ki so ostale tudi v poznejših izdajah in se nahajajo v 7. izdaji nemškega prevoda, ki je izšla po njegovi smrti:	•.
„Es ist wahrlich eine großartige Ansicht, daß der Schöpfer den Keim alles Lebens, das uns umgibt, nur wenigen oder nur einer einzigen Forin eingehaucht hat. .	'	L
Ako celjski člankar misli, da klerikalci pod darvinizmom umevajo nauk, da se je človek razvil iz opice, mu to pobožno misel privoščimo. Pustni čas, je, in če sploh, se posebno, sedaj liberalna modrost pri
opicah začne in pri opicah neha-.
Najnovejše vesti.
Slovanska opozicija.
Včeraj dne 18. t. m! je bila na Danaju seja odbora združenih slovanskih opozicionalnih klubov. Udeležila ste s* je tudi dr. Šušteršič in dr. Korpšec V vseh vprašanjih_ se je pokazalo soglasje. Ve9ti nemških listov, da je opožjcijo-nelno razpoloženje manjše, ker se Jugoslovanom ponuj* ministrski sedež, so izmišljotine, ki merijo na to, da bi znesle v opozicijo nezaupanje. Žal, da jih podpirajo . oelojla&t slovenski politiki, ki so zadnji čas trosili po kuloarjin taai vest, da poka Narodna zveza, ker Slovenci nočejo
krajana, če hočemo Slovenci sploh kaj doseči, P?™*
VJ , __J. „j..—„ai zahrbtni lindie
krajana, ue nočemo amvenm #piuu
Za varstvo in ohranitev zgodovinskih spomenikov je patorejjmrebno, da ge	riStelS
centralna komis ja na Dunaju naprosi a namestništvo v motijo kroge ^rugih poslancev, *er	•
Trste naj izda okrožnice,' pa vsa okrajna glavarstva Istre kvalifikacije, da bi jih nstvagau.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Kapci se vabijo na dražbo 17. februarja 1.1. pri okrajni sodniji v Celju, posestva Viranta v Žalcu. Hotel z kavarno, ledenica, skladišča hmelja, vsake vrste veliki hlevi, mnogo bmeijovih in drugih njiv in vrtov.	61
Cospodlnja ra kmetijo, poštena in pobožna, katera bi tudi otroke kršćansko vzgojila, kakor tudi moden hi zanesljiv hlapec se sprejmeta takoj prir Antona Reicher, trgovec in gostilničar Sv. Barbara v Halozah.	60
Talilnike (za nmetno valenje piškotov) in druge perotninarske potrebščine izdelnje po ceni in priporoča Podružnica osi ednje perutninarske zadrugevMengšu Kranjsko Ceniki na zahtevo vsakemn zastonj.
_________________57
Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, S h ši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifre: Lepo posestvo.	68
IPF* Prostor (lokal) "•S
tik mesta Celje, kjer je do zdaj dobro obiskana trgov na mešane stroke, se da takoj zopet v najem ali pa proda s h šo. Natančneje pogoje pove uprav. „Straže“. 6
Učenca kakor tudi učenko z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec Slivnica pri Sv. Juriju ob juž. žel. 52
Vila ali lopa hiša z vinogradom, sadonosnikom se išče blizu Maribora tudi v mestu. Cena do 24.000 K. Dopisi na upra\ ništvo.
39
Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2100 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik.	31
Učenec, sin poštenih starišev, se sprejme, po doveršenju ljudske šole takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Traun-u, Ptujska gora pri Ptuju.	60
Učenec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Več pove trgovina v Maribora Tržaška cesta št. 7.
54
Trgovina mešanega blaga, gostilna, žganjetoč s prodajo tobaka, vinograd v amerikansko trto zasajen ; prostorna hiša, krita z opeko, v prodajaln: potrebna oprava, nadalje vrt za zelenjavo, se proda radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Eedo, pove upravništvo.	48
g^r Cerkveni slikar Tbffi
* Peter Markovič R
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
g se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g NT občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, g posebno altarnih ih bandernih slik, križevih po- jr tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ O ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ 44 času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj- ^ g ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne g y slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj g za večja dela: za slikanje cerkva' v različnih jr tž slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran	Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip j svetilk, ogledal in okvirov za po-dobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniije cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
Ufa debelo.	Ufa drobno.
ilepše in naj
se razglednice
dobijo trgovci in drugi odjemalci
v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru. *XXXX Restavracija XXXX>
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno keglijfiče. Vrtni^paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Marija Vezjak, Maribor
Šolskg ulice št 4.
Izdelovanje pletebin na stroju in sicer: nogavice, bluze, jopiče itd.
Vsa v svojo stroko spadajoča dela po 36	nizkih cenah.
Izdelcnatelj cerkvenega orodja in pede
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: :
s se priporoča za obilni obisk, i
Pohištvo
Veliko zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov'
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Svoji Is svojina! Urar, očalar in zlatar
Franjo Bure®
Maribor, Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,	10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
M Popravila se točno in hitro izvršujejo. F jar	38F jBE tijE
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. r :	53

Postrežba točna!
Cene nizke i
mm*0**m
Narodni dom Slov. ürade<|
Dovoljujem si slavnemu občinstvu najuljudneje javiti, da sem s 1. februarjem t. L prevzel
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najuižjih cenah.
gostilno
y Narodnem domu v Slov. Gradca,
Imam jako dobra, mnogovrstna štajerska vina, ameri-kanske in stare trte na razpolago. Topla in mrzla jedila, so vedno na izbero. — Cene kulantne, postrežba točna. —-Prosim, da me cenjeno občinstvo izvoli počastiti z obilnem, posetom.	S spoštovanjem
Anton Vilčnik.
O
o
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ,
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Proda
se enovprežen in dvovprežen VOZ, eden že nov in eden že rabljen. Sprejme se tudi zamena. Popravila se izvršujejo točno in jako poceni pri
Franc Ferk
sedlar iu barvar
Mariboru, Augasse štev. 2.
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tis-karni sv. Cirila v Maribora.
KXXXKXKXXX
Majhne orgle s tremi registri ▼ manaalo in enim registrom ▼ pedala, priprame za majhno cerkev ali kapflico, i*e po ceni prodajo pri Jožtfu Braudel, izueloiateiju orgelj ▼ Maribora.	48
XXXXVXXttKX
Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Šcpec, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske? obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, ncgavice, dežnike, obiisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd.	7
Založnik in izdajatelj: Konzorzij „Straža“
Odgovorni urednik: Viktor Ceniii.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.