Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
12. kos.
V LJUBLJANI, dne 9. februarja 1935.
Letnik
VI.
VSEBINA:
89. Norme za izolacijske namaze in premaze iz bitumna.
90. Navodilo za uporabljanje pogodbe, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in Československimi statnimi aerolinijami v Pragi.
91. Izmena ratifikacijskih instrumentov o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi z Avstrijo.
92. lzpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
93. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
89.
Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje
norme
za izolacijske namaze in premaze iz bitumna.*
A. Namen izolacijskih namazov in premazov.
Namen izolacijskih namazov in premazov je, da se z napravo varnostne kože z namazi in premazi na površini kateregakoli gradbenega objekta prepreči prodiranje vode in raznih plinov. Premazi se morajo tesno sprijemati z objekti, biti morajo prožni in se prilagajati manjšim izpremembam na površini, zapirati morajo razpoke ter ne smejo pokati in odpadati.
B.	Sestava izolacijskih namazov in premazov.
1. Kot glavne sestavine izolacijskih snovi se uporabljajo vrste prirodnega asfalta in asfalta iz zemeljskih olj, ki se oba označata s pojmom asfaltnega bitumna. Ne sinejo se uporabljati prirodne vrste asfalta z vsebino gline, ki lahko vpija vodo in menjava prostornino (kakor n. pr. vrste trinidadskega asfalta, ki vsebujejo glino). Istotako se ne smejo uporabljati ostanki po destilaciji rudninskih olj, ki vsebujejo več ko 2'5°/o parafina.
2. Hladni izolacijski namazi in premazi se delijo v tekoče, židke in plastične ter so sestavljeni iz asfaltnega bitumna in lahko raztopljivih sredstev. Pri hladnih plastičnih premazih je dopustno do 35% dodatka iz azbestnih vlaken. Uporaba jutovca je dopustna, dočim je prepovedana uporaba volnenih tkanin iz drugih organskih vlaken (za krovno lepenko veljajo predpisi M. G. broj 27.254/1932, »Službene novine« št. 45 z dne 27. februarja 1933),** azbestna vlakna se dodajajo v količinah 10 do 35%.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
30.	oktobra 1934, št. 250/LXIV/584.
** >Službeni list« št. 170/23 iz 1. 1933.
Za izolacijo betona se ne smejo uporabljati premazi, ki vsebujejo snovi, ki se razmilijo, kakor olja in fenoli.
Topli premazi smejo vsebovati do 20°/o nevtralne kamene moke, ki je odporna proti kislinam; smejo pa vsebovati tudi do 45% azbesta.
C.	Vrsta in uporaba izolacijskih premazov.
1. Hladni premazi; tekoči, židki in plastični:
Glavna sestavina hladnih premazov so asfaltni bitumen in lahko izhlapljive tekočine (bencol, bencin), ki po premazanju izhlapijo in pustijo trdno kožo iz asfaltnega bitumna. Ta sredstva se uporabljajo v hladnem stanju. Ti premazi se morajo hraniti v dobro zaprtih posodah, da ne izhlapijo. Če bi stale posode dalj časa odprte, se napravi na površini premaza koža, ki se ne sme uporabiti, ker bi vplivala slabo na enakomernost premaza. Posušen premaz se sme razredčiti samo z raztopilom, ki ga označi proizvajalec.
Hladni premazi se ne smejo greti na ognju niti se ne smejo postavljati v bližino ognja, ker bi bilo nevarno za razlet (eksplozijo) in požar. S temi premazi se ne sme delati pri petrolejski luči ali pri kakršnemkoli drugem svetilnem plamenu.
a) Hladni premazi tekoče gostote služijo v glavnem za premazavanje in se uporabljajo v stanju, v kakršnem so, in brez predhodnega segrevanja. Ti premazi se raz-mazavajo s ščetko (ali čopičem). Posuše se v 3 (treh) urah.
b) Hladni premazi židke gostote se uporabljajo kakor premazi pod a); toda suše se do 12 ur.
c) Hladni premazi plastične gostote se uporabljajo v glavnem za premazavanje in lepljenje izolacijskih lepenk. Te vrste premazi se suše do 72 ur.
2. Asfaltne bituminozne emulzije se uporabljajo za premazavanje temeljev in zidov pri svežih in vlažnih gradbenih objektih, ker se bolj sprimejo (adherirajo) na površinah, preko katerih se premazavajo. Služijo kot predhodna mazilna sredstva, na katera pridejo topli premazi ali ena vrsta hladnih premazov.
3. Topli izolacijski premazi se razmazujejo v toplem stanju in se potem, ko se ohlade, strdijo. Njihova židkost pri uporabi je odvisna od temperature, pri kateri se
segrevajo. Pri uporabi se topijo trdi kosi v kotlih, ki stoje v neposredni bližini kraja, kjer se uporabljajo. Segrevajo se do 150—200° C tako, da temperatura pri uporabi ne sme biti nižja ko 150° C.
4. Razen izolacijskih namazov in premazov v smislu čl. 4. se uporabljajo asfaltni bitumni za izolacijo tudi z dodatkom večje količine kamene moke, ki je odporna proti učinku kislin. Če se giblje količina dodane zrnate snovi (moke, peska) od 30 do 60%, tedaj je to snov za zalivanje iz asfaltnega bitumna. Če je količina peska večja, a pri najmanj 12% asfaltnega bitumna, se imenuje ta zmes malta iz asfaltnega bitumna. Dodana snov ne sme povzročiti nikake skorjavosti (nabreklosti).
t\ Preizkušanje porabnosti namazov in premazov.
Napraviti se morajo naslednji preizkusi:
a) Pri hladnih namazih in premazih:
1. Vsebina bitumna.
2. Sposobnost za razmazavanje.
3. Hitrost sušenja.
4. Prožnost — zmožnost upogibanja v hladnem in toplem stanju.
5. Zmožnost, pokrivati površine.
6. Propustnost za vodo.
7. Odpor proti kemičnim vplivom.
Pri tekočih hladnih namazih in premazih ni preizkušanja po 6. in 7. točki. Pri preizkušanju se premazi ne smejo razredčiti.
b) Pri toplih izolacijskih namazih:
1. Vsebina bitumna.
2. Sposobnost za razmazavanje.
3. Prožnost, stanovitnost na toploti in hladu.
4. Zmehčišče.
5. Propustnost za vodo.
6. Odpor proti kemičnim vplivom.
Premazi in namazi se preizkušajo na naslednji način:
a) Vsebina bitumna po normah M. G. št. 11.020 z dne 25. avgusta 1933* in po normah M. G. št. 10.504 z dne 19. aprila 1933,** »Službene novine; št. 144 z dne 29. junija 1933.
b) Zmehčišče po normah, navedenih pod točko a).
c) Razmazavanje. Uporabljeno sredstvo za razmazavanje se mora hitro in tahko sprijeti s suhim betonom in po nekoliko lahkih potezah s ščetko se mora stvoriti enakomerna povrhna kožica. Hladni namazi se pri raz-mazavanju ne smejo razvleči v niti.
Preizkuša se na pločah iz normalne cementne malte. Ploče morajo biti 23 cm velike in 3 cm debele. Prav take ploče se morajo uporabljati tudi za preizkušanje hitrosti sušenja in pri preizkušanju propustnosti za vodo. Ploče so uporabne šele 23 dni po izdelavi in šele tedaj se smejo uporabljati za preizkušanje namazov. Ploče se morajo premazavati z namazi z 20 mm širokimi ščetkami, ki imajo	15 mm dolge ščetine, pri temperaturi	20° C.
č)	Hitrost sušenja. Preizkuša se s pločami	iz	cement-
ne malte, kakor so popisane pod točko c) Tekoči premazi se morajo posušiti v 3 urah. židki v 12 urah, plastični pa v 72 urah. Sušenje je končano, ko se snov pri dotiku površine ne prime prstov. Tekoči in židki premazi se premazavajo z 1 mm, plastični pa z 2 nun močno plastjo.
d) Zmožnost upogibanja — stanovitnost na toploti In hladu. Kos pločevine se premaže in po osušitvi upo-
^	*	»Službeni list št. 240/30 in št. 430/53	iz	1. 1934.
**	»Službeni list- št. 158/18 iz 1. 1934.
giba okoli palice s premerom 2 mm. Pri upogibanju se ne smejo pokazati razpoke niti kake luske. Plastični izolacijski premazi se morajo preizkušati z upogibanjem pločevine okoli palice s premerom 10 mm.
Preizkušanje se izvaja na 0'2 mm debeli medni pločevini. Upogiba se na 10 cm dolgih in 3 cm širokih pločicah.
Hladni izolacijski premazi se premažejo in suše pri temperaturi 20° C, topli izolacijski premazi se segrejejo do 200° C in premažejo z 0'2 mm debelo plastjo, gosti (plastični) pa z 2 mm debelo plastjo. Po osušitvi se upogibajo pločevine okoli okrogle palice skozi 3 sekunde in v loku 180° C. Za določitev zmožnosti upogiba židkili namazov, ki se uporabljajo poleti, se morajo ogledki segrevati v sušilnici 2 uri do 70° C. Iz navpično obešenih pločevin-ogiedkov ne sme kapljati, niti se ne smejo iz-premeniti, po ohladitvi pa morajo še vzdržati upogibanje pri 20° C.
Zmožnost upogiba tekočih in plastičnih namazov, ki se uporabljajo pozimi, se določa z ogledki, ki se izpostavijo temperaturi -f 4° C pol ure, in potem se upogibajo okoli palice s premerom 4 mm, odnosno 20 nun, pri čemer ne smejo pokazati nikake izpremembe. Upogibajo se nad vodo, da se ogledki ne segrejejo.
e) Zmožnost pokrivanja. Hladni izolacijski premazi morajo dobro pokrivati; izpolniti morajo neznatne nerav-nosti in luknjice betona, po osušitvi pa ne smejo pokati niti odpadati. Preizkušanje se izvaja na mreži iz medne žice, kjer je žica 0'37 mm debela, odprtine pa 0-54 mm velike. Hladni izolacijski namaz je dobre kakovosti, če po enkratnem premazu in po osušitvi popolnoma pokrije žično mrežo in ako ne ostanejo nikake nepokr' e votline. Za preizkušanje se pripravijo 10 cm dolgi in 5 cm široki ogledki, ki se pred uporabo dobro izžarijo. Žična mreža se potopi v dobro zmešano snov z 20" C 'n potem se suši na zraku, kjer ni prepiha. Premazi, ki se uporabljajo pozimi, se preizkušajo pri temperaturi 5" C.
f) Propustnost za vodo. Premazi, ki niso izpostavljeni posebnemu vodnemu pritisku, se morajo premazati na žično mrežo iz 0'065 mm debele medne žice in s 0'102 mm velikimi votlinami. Po popolni osušitvi se izpostavijo osem ur vodnemu pritisku z 0'20 kg/cm-’ iti medtem ne smejo propuščati vodo. Plastični namazi se preizkušajo pod vodnim pritiskom z 0'50 kg/cm2; preizkušajo se z uporabo popisane žične mreže okrogle oblike s premerom 15 cm, ki je pritrjena na okrogel okvir iz 1 mm močne bele pločevine; zunanji premer okvira je 23 cm, notranji 11*3 cm, površina okroglega izrezka pa 100 cm2. Žična mreža se mora (pred uporabo) dobro očistiti z bencolom. Po sušenju se mora mreža predhodno premazati s tekočim premazom, ki ustreza tem predpisom, po 24 urah pa z židkim premazom. Hladni izolacijski premazi se mažejo na vertikalno postavljene žične mreže in premaz se ponovi po 24 urah, potem ko se je obrnila poedina mreža za 180". Topli premazi se mažejo 1 mm, plastični pa 3 mm na debelo. Mazati in sušiti je treba pri temperaturi 20" C. Okrogla ploča se preizkuša glede propustnosti za vodo, dokler je premazana stran žične mreže obrnjena proti vodi, ki učinkuje s pritiskom. Na nasprotni strani se podloži druga žična mreža z velikimi odprtinami, da se prepreči poškodba ogledka zbog pritiska.
Ce je izolacijskim premazom, ki se preizkušajo, vzdržati na gradbenem objektu večji pritisk vode, kakor pri izolaciji temelja, je treba preizkusiti, če morejo ti premazi vzdržati 24 ur dvakratno jakost pritiska, ki je na gradbenem objektu.
Pri teh preizkusih se mora ploča iz normalne cementne malte predhodno premazati s tekočim, potem pa z enim ali več tekočimi ali plastičnimi premazi vedno tako, kakor je predpisano za dotično zgradbo, za katero se delajo preizkusi.
g)	Odpor proti kemičnim vplivom. Premazi morajo biti odporni proti razredčenim kislinam, solem in plinom. K M. G. št. 18.551/34.
Minister za gradbe dr. Srkulj s. r.
90.
Na osnovi člena 273. carinskega zakona in člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi je predpisal g. minister za finance pod št. 23.894 z dne 10. septembra 1934 naslednje
navodilo
za uporabljanje pogodbe, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in československimi stat-nimi aerolinijami v Pragi, ki jo je odobril predsednik ministrskega sveta dne 3. julija 1930 pod št. 2206.*
Člen 1.
Aeroplani, motorji orodje, pripadajoče potrebščine in rezervni deli, če rabijo izključno za vzdrževanje zračnega prometa na pogodbeni progi Bratislava—Zagreb in obratno, niso zavezani ob prestopu meje nikakršnim uvoznim ne izvoznim carinskim davščinam v kraljevini Jugoslaviji, kakor je to določeno v členu 9. pogodbe.
Oprostitve od uvozne carine daje na predlog komande zrakoplovstva vojske na osnovi člena 9., točke 12., v predlogu zakona o občni carinski tarifi in člena 9. pogodbe odsek za carine savske finančne direkcije.
Člen 2.
Uvozne in izvozne ekspedicije opravlja carinarnica v Zagrebu po deklaracijah za uradno carinjenje; po opravljenem ocarinjenju se izroči material Českosloven-skim statnim aerolinijam v prosto razpolago.
Člen 3.
Uvoženi material se sme carine prosto izvoziti po predhodni odobritvi komande zrakoplovstva vojske. Oprostitev za izvoz izdaja odsek za carine savske finančne direkcije, sklicuje se na člen 9. pogodbe.
Člen 4.
Československe statne aerolinije morajo voditi knjige, v katere vpisujejo uvoženi material z navedbo številke uvozne deklaracije. Uporabljeni material se izknjižuje po knjigah, kakor izvoženi material, pri čemer se označita
številka in datum izvozne listine.
Člen 5.
Če uporabijo Československe statne aerolinije carine prosto uvoženi material za kaj drugega, ne pa za name-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
'21. septembra 1984, št. 218/LVI/522.
ne, ki so določeni s pogodbo, kakor tudi, če ne vodijo rednih knjig, se kaznujejo po dotičnib določbah carinskega zakona.
Člen 6.
Če se pogodba odpove, morajo obvestiti Československe statne aerolinije v 15 dneh pismeno oddelek za carine, kaj namerjajo storiti z materialom, ki je v državi. Na material, o katerem podajo izjavo, da ga obdrže, je takoj pobrati uvozno, carino, ostali material pa je treba izvoziti v roku, določenem po oddelku za carine.
Člen 7.
To navodilo stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz ministrstva za finance, oddelka za earine, r Beogradu, dne 10. septembra 1984; št. 23.894/IV.
(To navodilo je objavljeno v št. 217 »Službenih no-viu« z dne 20. septembra 1934 in je od tedaj v veljavi.)
91.
Izmena ratifikacijskih instrumentov
o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi z dne 9. marca 1932, sklenjenem in podpisanem na Dunaju dne 9. avgusta 1933.*
Dne 31. decembra 1984 so se izmenjali na Dunaju ratifikacijski instrumenti o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi z dne 9. marca 1932, sklenjenem in podpisanem na Dunaju dne 9. avgusta 1933 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo.
Ta dodatni sporazum je objavljen v »Službenih novinah« št. 293/LXXXVI z dne 21. decembra 1933.**
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne
31.	decembra 1934; I»ov. br. 30.092/1.
 	—	«	mi-
Banove uredbe.
82.
Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. januarja 1935, I. No. 1122/1, je postavljen Dular Albin, banovinski ekonom VII. pol. skupine pri kmetijski šoli v Rakičanu, za banovinskega ekonoma v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. januarja 1935, št. 14/11/25.
** »Službeni Ust« št. 20/8 iz 1. 1934. (št. 552/80 in mm iz l 1933.).
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 14. januarja 1935, I. No. 481/1, je postavljen ing. Golob Franjo, banovinski kmetijski pristav VIII. položajne skupine pri banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, za banovinskega kmetij skega višjega pristava v VII. polož. skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. januarja 1935, I. No. 975/1, je postavljen Marn Fran, agrarni uradnik IX. skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za revizorja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. januarja 1935, I. No. 847/1, je postavljen Močnik Štefan, uradniški pripravnik X. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Ptuju, za banovinskega cestnega nadzornika v X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. januarja 1935, I. No. 1043/1, je postavljen Uranjek Mihael, uradniški pripravnik X. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega rečnega nadzornika v X. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. januarja 1935, I. No. 1093/1, je postavljen Vojevec Miroslav, uradniški pripravnik X. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani, za banovinskega cestnega nadzbrnika v X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. januarja 1935, I. No. 716/1, je bil postavljen Zidar Alojzij, banovinski blagajnik IX. polož.ajne skupine s prvim periodskim poviškom pri banov, zdravilišču na Golniku, za blagajnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 10. januarja 1935, I. No. 9924/1— 1934, je bila postavljena Petriče k Viljemi n a , banov, dnevničarka—zvaničnica v splošni bolnici v Mariboru za žvaničnico 111. položajne skupine istotam.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 15. januarja 1935, I. No. 5929/ 4—1934, je bil postavljen Peršuh Anton za banovinskega služitelja druge položajne skupine pri banovinski splošni bolnici v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 15. januarja 1935, I. No. 818/1, je bil postavljen P o j š k r u h Franc za banovinskega služitelja druge položajne skupine pri banovinski splošni bolnici v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 22. januarja 1935, 1. No. 132/1—35, je bil p o s t a v 1 j e n V u č k o Ivan za banovinskega služitelja druge položajne skupine pri banovinski bolnici v Murski Soboti.
93.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 300 z dne 28. decembra 1934.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. novembra 1934 so bile premeščene po službeni potrebi: Gams Dragica, učiteljica in uradnik VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom od državne narodne šole v Marenbergu na državno narodno šolo v Mostah pri Ljubljani; Hafner Angela, učiteljica in uradnik VI. položajne skupine od državne narodne šole pri Sv. Lenartu, srez laški, na državno narodno šolo v Šmartnem, srez kranjski; Likar Jelena, učiteljica in uradnik VIL položajne skupine od državne narodne šole v Toplicah pri Zagorju, na 1. državno dekliško šolo Ljubljana mesto.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. novembra 1934 so bili premeščeni na prošnjo: Binder Ljudmila, učiteljica in uradnik VII. položajne skupine od državne narodne šole v Dolnji Bistrici, srez dol-njelendavski, na državno narodno šolo v Vitanju; Bizjan Lea, učiteljica in uradnik VIL položajne skupine od državne narodne šole v Tržišču, na državno nare Ino šolo v Žalni; C e 1 j a r Ana, učiteljica in uradnik VL položajne skupine od državne narodne šole v Križali, na državno narodno šolo v Škofji Loki; Divjak Vera. učiteljica in uradnik VIL položajne skupine od državne narodne šole pri Sv. Marku niže Ptuja, na državno narodno šolo v Ljubljani, dodeljena v službovanje prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani; Gorup Celestina, učiteljica in uradnik VIL položajne skupine od državne narodne šole v Zg. Polskavi na državno narodno šolo v Krčevini, srez Maribor, levi breg; Habič Justina, učiteljica in uradnik VIL položajne skupine od državne narodne šole v Lešah, srez radovljiški, na državno narodno šolo v Boh. Bistrici; Habič Anton, učitelj in uradnik VII. položajne skupine od državne narodne šole v Lešah na državno narodno šolo v Boh. Bistrici; H i r š m a n Ana, učiteljica in uradnik VI. položajne skupine, od državne narodne šole v Javorju, srez litijski, na državno narodno šolo v Devici Mariji v Polju; Kovač Marija, učiteljica in uradnik VIL položajne skupine, od državne narodne šole v Tržišču, na državno narodno šolo v Dolu pri Ljubljani; Lavri; Marija, učiteljica in uradnik VI. položajne skupine od državne narodne šole v Lokah, srez celjski, na državno narodno šolo na Vranskem; Likar Marija, učiteljica in uradnik VII. položajne skupine, od državne narodne šole v Rušah na državno narodno šolo v Kostanjevici; -Lubej Franjo, učitelj in uradnik VIL položajne skupine, od državne narodne šole v Ljutomeru, na državno narodno šolo v Ljubljani; Orač Olga, učiteljica in uradnik VIL položajne skupine od državne narodne šole v Fari vasi, srez kočevski, na državno narodno šolo pri Sv. Križu, srez šmarski.
m 9 wm ■ - ■—
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Xi9ka in zalaga Tiskarna Merkur d, d. v Ljub'janij njen predstavnik; Otmar Mihalek .? Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 12. kosu VI. letnika z dne 9. februarja 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1100/2.	378
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. januarja do 14. januarja 1935.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje
H.	br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	! Ostali	o_ > — O« e o z°o	'Ozdraveli |	Umrli	ul: C-* « " m © o>
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje		2	—	—		2
Celje (mesto)		—	1	—			1
Kočevje		—	2	—			2
Ljubljana (mesto) . ..	1	—	—	—	1
Maribor (mesto) ....	1	—	—			1
Prevalje		2	—	—	—	2
Šmarje pri Jelšab . . .	1	—	—	.		1
Vsega . .	7	3	—	—	10
Griža. — Djsenteria.					
Ljutomer 		—	1	—	-	1
Prevalje . »		2	—	2	-		
Vsega . .	2	t	2	-	i
Škrlatinka. — Scarlatina.					
Brežice 				2	—	1	—	i
Celje 			5	1	—	—	6
Dolnja Lendava ....	1	1	—			2
Kamnik		 •	6	—	—			5
Kranj ...........	3	—	3	—	—
Litija ...........	1	—	—		1
Ljubljana (srez) ....	G	—	2	—	4
Ljubljana (mesto) . ,.	8	—	2	—	6
Ljutomer ...»	1	—	—			1
Maribor desni breg . ,	3	—	—			3
Maribor levi breg . . ,	4	—	1	—	3
Murska Sobota .....	3	3	—	—	6
Novo mesto	. ■	4	—	—	1	3
Prevalje			4	—	2			2
Radovljica		 .	1	—	—	—	1
Slovenjgradec		3	—	—	—	3
šiiiare pri Jelšab . . .	1	—	—			1
Vsega . .	55	5	11	1	48
Ošpice. — Morhilli.					
Celje			1	—	—	1
Litija			29	6	28	1	6
Ptuj		6		6	—	—
Vsega	35	7	34	1	7
Šen.
Brežice ....
Celje............
Celje (mesto) . Črnomelj . ..
Kranj .
Konjice
Litija  .................
Ljubljana (mesto) .. Maribor desni breg , Maribor levi breg , » Maribor (mesto) . . . ^ovenjpradoc . . • » » sn>arje pri Jelšah .
.Vsega ,
Erj/sipelas.
2
17
18
Srez	Ostali	O 0« JI	Ozdraveli	TI S	O - u-e CM SS o»
Davica. — Dipbteria et Croup.					
Brežice 			3	1	2	—	2
Celje			6	1	1	—	o
Celje (mesto) ......	—	1	—	—	1
Dolnja Lendava ...»	2	—	1	—	1
Gornjigrad 		2	—	—	—	2
	9	—	5	—	4
Kranj , . .........	6	3	b		4
Kočevje .»..».».»	3				3 1 4
Konjice Krško ■»...».».»	4	1	—	—	
Laško	4		2		
Litija			5 t 18				7
Logatec 		 Ljubljana (srezi ....		2 1	6	—	1 14
Ljubljana (me9to) . ..	14		4		11 5
Ljutomer 		4		*	1	
Maribor desni breg . »	4	3	4		3
Maribor levi breg . . .	7				7
Maribor (mesto) ....	—	1			1
Murska Sobota .....	b	2		1	4
Novo mesto		1	—	—	—	1
Prevalje			2	—	1	—	1
Ptui		0	2	2	1	4
Ptuj (mesto)		1		1		—
Radovljica .....	4	—	—		4
Šmarje pri Jelšah . . .	6		2	—	4
Vsega . .	116	22	39	3	96
Otmčična vročica —		Sensig			
pucrperalia. Kranj	’.	I 1		-		1	__
Litija		1	—		—	1
Maribor levi breg . . .	1	1	-	—	2
Radovljica		2		1	—	1
Vsega . .	5	1	1	1	4
Vnetje primševno slinavke. —			Parotitis		
epidemica. Litija	| —		4G	146	-	-
Vsega . .	1-	46	46	-	-
Ljubljana, dne 17. januarja 1935.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
*
I.	No. 1758/1.	392
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto honorarnega duhovnika v banovinskem zdravilišču na Golniku.
S tem mestom je združena poleg primerne nagrade tudi celotna brezplačna oskrba v zavodu.
Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z vsemi potrebnimi prilogami, iz katerih bo razvidno, da je prosilec upravičen izvrševati dušno-pastirsko službo v ljubljanski škofiji, je vložiti najkasneje do 28. februarja 1935 pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. februarja 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1431-5/33-13.	-	376
Razglas.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je določilo za leto 1935. po § 24. zakona z dne 18. februarja 1878, št. 30 drž. zak., naslednje gospode za izvedence za razlastitve v železniške svrhe:
Zupančiča Franca, inž. v Ljubljani, Vošnjakova ulica št. 16,
Pipana Ivana, posestnika v Vižmar-
jih,
Benkoviča Franceta, posestnika v Blagovici,
Kersnika Antona, graščaka na Brdu, Krajca Antona, posestnika in lesnega trgovca v Grahovem,
Medena Antona, posestnika v Begunjah pri Cerknici,
Skoka Antona, posestnika v Domžalah,
Pavlina Alojzija, posestnika v Pod-brezju, srez Kranj,
Zupana Josipa, posestnika in lesnega trgovca v Dovjem,
Berdajsa Leopolda, posestnika na Savi pri Litiji,
Brusa Franceta, posestnika v Čevi-cah št. 42, srez Logatec,
Puppisa Miroslava, posestnika in trgovca v Gornjem Logatcu,
Schauto Leona, graščinskega oskrbnika na Snežniku pri Starem trgu, Zabukovca Stanka, posestnika v Ložu štev. 9,
Pogačnika Antona, posestnika in trgovca v Podnartu št. 13,
Muleja Valentina, posestnika in lesnega trgovca v Lancovem,
Hafnerja Josipa, posestnika v Škofji Loki št. 42,
Lončarja Ivana, posestnika v Tržiču, Furlana Franceta, posestnika na Verdu pri Vrhniki,
Drašlerja Antona, posestnika in gostilničarja v Borovnici št. 126,
Mikliča Jožefa, posestnika v Lukovku štev. 10, občina Trebnje,
Penco Franceta, tvorničarja in posestnika v Mokronogu,
Stovička Karla, posestnika v Gornjem Marofu, obč. Krško,
Cervinko Franceta, inž. in ravnatelja rudnika v Krmelju, občina št. Janž na Dolenjskem,
Ilca Franceta, posestnika in industrij-ca v Ribnici št. 104,
Jenčiča Frana, inž. v pokoju, v Kočevju,
Goljo Ivana, posestnika v Metliki, Miillerja Karta, posestnika, trgovca in župana v Črnomlju,
Sevnika Frana, avt. civ. inž. v Gornji Straži, obč. Prečna,
Detelo Otona, veleposestnika na Turnu pri Preddvoru,
Novaka Ivana star., posestnika in mizarja v Kočevju,
Koprivca Ivana, posestnika in gostilničarja v Vel. Laščah št. 4,
Radeja Josipa, posestnika v Predgra-du št. 66 pri Starem trgu,
Petrovčiča Jurija, župana na Viču, Goedererja Josipa, nadupravitelja v Namršlju pri Želimljah,
Volčanška Ivana, posestnika in re-stavraterja v Brežicah,
Cimperška Karla, trgovca v Sevnici, Janžekoviča Ivana, posestnika v Košakih,
Šego Antona, ravnatelja kmetijske šole v pok. in posestnika v Ptuju,
Jurinca Matijo, posestnika v Berkov-cih št. 3,
Lahovnika Franca, indnstrijca na Prevaljah,
Lična M;:k§a, geometra svinčenega rudnika v Mežici,
Jelenca Josipa, inž. ter stavbnega podjetnika v Mariboru,
ing. Ferlugo Ivana, avt. civ. inženjer-ja v Mariboru, Wildenrajnerjeva ulica štev. 15,
Barana Josipa, inž. in mestnega gradbenega svetnika v Mariboru, Recerja Franca, posestnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah,
Kočarja Matijo, posestnika v Skakov-cih,
Lanščaka Franca, posestnika v Murski Soboti,
Jurharja Franca, šefa šumske uprave Križevačke imovne občine v Dol. Lendavi,
Čuša Ivana, posestnika v Hlaponcih, Jeriča Ivana, posestnika v Dol le-ževju,
Hanželiča Franca, posestnika na Har-deku,
Mravljaka Josipa, posestnika in župana v Vuzenici,
Mravljaka Petra, veleposestnika v Vuhredu,
Pogačnika Hinka, veleposestnika in fndustrijca v Rušah,
Žinkoviča Franca, posestnika v Bo-račevi,
Janiča Maksa, veleposestnika v Celju, Elsbaherja Konrada, veletrgovca v Laškem,
Lipolda Vladimirja, inž. in rudarskega nadsvetnika v pok., v Celju, Komposcha Simona, gozdarskega svetnika v pok, na Dobrni,
Jescheunigga Ivana, veleposestnika v Arji vasi,
Marčiča Frana, posestnika in lesno a trgovca v Slovenjem Gradcu,
Hrastnika ^r .na, lesnega indnstrijca v Konjicah,
Jenčiča M’1«"«, inž. podpolkovnika v pok., v žastranju, ima rje pri Jelšah, okolica.
1'rodsedništvo apelaciiskega sodišča v Ljubljani,
dne 31. jan- rja 1935.
* '
VIT O 356/34.	371-3-1
Poziv neznanim dedičem.
Sresko sodišče v Ptuju naznanja, da ]e dne 4. decembra 1934 umrl Š a b e r 1
Anton, policijski stražnik v p., stanujoč na Sp. Bregu pri Ptuju št. 33.
Vse osebe, ki nameravajo uveljavljati do zapuščine imenovanega kakršnekoli dedne zahtevke, se pozivajo, da tekom enega leta od spodaj navedenega dne dalje prijavijo in izkažejo pri podpisanem sodišču svoje dedne pravice ter se priglasijo dedičem, ker se bo sicer razpravljalo o zapuščini le z onimi, ki se bodo priglasili dedičem in izkazali svoje dedne pravice ter se bo zapuščina njim prisodila. Zapuščina ali nje del, glede katerega se nihče ne priglasi dedičem, zapade kot imovina brez dedičev državi.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. III.,
dne 5. februarja 1935.
I 90/34—32.	382
Dražbeni oklic.
D n e 8. marca 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Duplje, vi. št. 7 in 8.
Cenilna vrednost: Din 354.698’75.
Vrednost pritikline: Din 6.015'—.
Najmanjši ponudek: Din 191.248'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 18. januarja 1935.
*
IX I 4342/34.	365
Dražbeni oklic.
D n e 1 1. marca 1935 o b d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba V* nepremičnin; zemljiška knjiga Zrkovci, vi. št. 286.
Cenilna vrednost: Din 8.004'—.
Vrednost pritikline: Din 10'—, kar je že upoštevano zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: Din 5.336’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 9. januarja 1935.
*
1 72/33—10.	385
Dražbeni oklic.
D n e 18. marca 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Boh. Bistrica, vi. št. 125 in 375.
Cenilna vrednost: Din 86.450'—.
Vrednost pritikline: Din 2.900’—.
Najmanjši ponudek: Din 59.567'—.
Varščina: Din 8.935'—*
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Radovljica, dne 5. marca 1935.
H*
IX I 3995/34-8.	367
Dražbeni oklic.
D n e 1 8. marca 1935 obdesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Rače, vi. št. 634.
Cenilna vrednost: Din 18.670’—.
Najmanjši ponudek: Din 12.446-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 15. januarja 1935.
I 379/34-6.	369
Dražbeni oklic.
D n e 2 1. marca 1935 obdesetih bo na mestu samem v Planini št. 48 dražba nepremičnin: hiše št. 48 v Planini ter 8 zemljiških parcel, zemljiška knjiga Dol. Planina, vi. št. 7.
Cenilna vrednost: Din 23.070'50.
Najmanjši ponudek: Din 14.714'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Logatcu, dne 31. januarja 1935.,
•j.
I 396/34-15.	384
Dražbeni oklic.
Dne 22. marca 1935 ob d e v e * tih bo pri podpisanem sodišču v sobi 5t. 2 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Tržič, vi. št. 85.
Cenilna vrednost: Din 174.732’—.
Najmanjši ponudek: Din 87.988*—■
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb®« je priglasiti sodišču najpozneje pri draž' benem naroku pred začetkom dražb®; sicer bi se ne mogle več uveljavlja11 glede nepremičnin v škodo zdražitelj8* ki je ravnal v dobri veri.	_	,
V ostalem se opozarja na dražbeh oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 24. januarja 1935.
I 986/32—22.	395
Dražben! oklic.
D n e 27. marca 1935 ob p o 1 devetih bo pri podpisanem sodišču v ^obi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ptuj, vi. št. 338.
Cenilna vrednost: Din 242.000’—.
Najmanjši ponudek: Din 121.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, bi je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, dne 26. januarja 1935.
*
I 2693/33-30.	368
Dražbeni oklic.
D n« 2 8. marca 1935 o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Arclin, vi. št. 236.
Cenilna vrednost: Din 15.701-75.
Najmanjši ponudek: Din 10.467-84.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, &i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, dne 22. januarja 1935.
*
IV I 2851/34-13.	345
Dražbeni oklic.
D n e 29. marca 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica pri Rušah, vi. št. 171.
Cenilna vrednost: Din 20.415’—.
Najmanjši ponudek: Din 20.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom 'ražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 28. januarja 1935.
t ,	*
1 536/34—7.	383
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. marca 1935 ob d e v e -lih bo pri podpisanem sodišču v sobi 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križe, vi. št. 246.
Cenilna vrednost: Din 130.000*—.
Najmanjši ponudek; Din 65.000-—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni okric, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 24. januarja 1935,
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
150.
Sedež: Slovcnjgradec.
Dan vpisa: 5. februarja 1935. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradcu.
Izbriše se član predstojništva Ivan Rojnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 5. februarja 1935.
Rg B II 56/16.
*
151.
Sedež: Slovenjgradec.
Dan vpisa: 5. februarja 1935. Besedilo: Prva jugoslovanska tovarna orodja za rezanje, prebijala in utiskala d. z o. z.
Izbrišeta se kot poslovodji Reiche Oton in Tišler Jakob.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 5. februarja 1935.
Rg C II 60/6.
Konkurzni razglasi
Popravek.
V konkurznem oklicu St 1/35/2 okrožnega sodišča v Ljubljani (priloga k št. 10 »Službenega lista« z dne 2. februarja 1935) se mora pravilno glasiti:
Razglasitev konkurza o imovini Jerka Franceta (ne Ferka)« in »ime upravnika mase: Zorčič Franc (ne Lorčič). Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 6. februarja 1935.
*
152.
S 11/29—58.	372
Sklep.
Koukurzna zadeva tiskarne »Panonija« v Murski Soboti.
Ker zoper preračun prispevkov, ki ga je predložil konkurzni upravitelj, ni pomislekov, se po preizkušnji v smislu § 7. ukaza pravosodnega ministrstva z dne 21. marca 1918 odobruje. .
V smislu § 8. citiranega ukaza se opozarjajo zadružniki in konkurzni upniki, da se more odobreni preračun prispevkov vpogledati pri podpisanem sodišču, soba št. 20, pri upravniku in pri načelstvu zadruge.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. I., dne 2. februarja 1935.
*
153.
Por 1/35—5.	381
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnikov Ožeka Mihaela, last-
nika avtodelavnice, in Ožek Marije, v Celju, Levstikova ul. 2.
Poravnalni sodnik: o. s. Božič Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Celju, poravnalni upravnik: dr. Hrašovee Milko, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 14. marca 1935 ob desetih.
Rok za oglasitev do 10. marca 1935.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 5. februarja 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 351/1—35.	386
Razglas.
Sresko sodišče v Gornjem gradu je s pravnomočno razsodbo z dne 6. VI. 1934, Kps 117/34, prepovedalo Sedmaku Antonu, Remšakov, posestniku v Savini, občina Ljubno, da po § 55. k. z. eno leto ne sme zahajati v krčme, pričenši od pravnomočnosti sodbe, to je od 9. X. 1934 do 10. X. 1935.
Sresko načelstvo v Gornjem gradu,
dne 10. januarja 1935.
*
No. 179.	388
Razpis.
Občina Dobrniče, srez novomeški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Varščina Din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«. Občina Dobrniče, dne 4. februarja 1935.
*
361
Narodna banka
Natečaj za uradniške pripravnike.
Na podlagi odločbe izvršnega komiteta Narodne banke obi ivlja s tem bančna direkcija natevaj za sprejem desetih uradniških pripravnikov v službo Narodne banke.
Za ta natečaj se more prijaviti vsakdo, ki izpolnjuje spodaj navedene pogoje:
1. da je državljan kraljevine Jugoslavije,
2. da ni mlajši od 21 let in ne starejši od 30 let,
3. da je telesno in duševno zdrav,
4. da je dobrega vedenja,
5. da je dovršil bodisi državno trgovsko akademijo v državi ali šolo iste stopnje v inozemstvu bodisi visoko eko-nomsko-komercialno šolo v Zagrebu, odnosno šolo iste stopnje v inozemstvu ali pravno fakulteto v državi ali v ino-
zenistvu, odnosno fakulteto ekonomsko-finančnih ved v inozemstvu; diplome in izpričevala šol, dovršenih v inozemstvu, morajo biti nostrificirani,
6. da je po izpolnjenem 21. letu življenja odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen ako je kot stalno ali začasno nesposoben oproščen .službe v stalnem kadru, odnosno ako je obvezan na plačevanje vojnice, da dokaže, da je vojnico plačal,
7. da ni pod skrbstvom (kurat elo) ali pod stečajem, ali da ni nad njim podaljšano očetovo skrbstvo,
8. da ni bil obsojen na izgubo častnih pravic ali tia izgubo javne službe in da ni v preiskavi ali pod obtožbo za zločinstva ali za prestopke, ki morejo imeti za posledico izgubo častnih pravic.
Izpolnitev pogojev iz točke 3. dokažejo kandidati z izpričevalotn zdravnika, ki ga določi banka, izpolnitev drugih pogojev pa z izpričevali pristojnih oblasti.
Po izvršeni izberi, a pred sprejemom v bančno službo so vsi kandidati dolžni opraviti sprejemni izpit, ki se sestoji iz pismenega in ustnega izpita.
Pismeni izpit se opravlja iz teh-le predmetov: a) dvojnega knjigovodstva,
b) trgovskega in bančnega računstva in
c) trgovske in bančne korespondence.
Ustni izpit se opravlja iz trgovskega
in meničnega prava.
Namesto trgovske in bančne korespondence se more določiti tudi prc ?t pismen sestavek.
Od prijavljenih kandidatov bo izvršni komitet izbral trideset kandidatov, ki jih bo pripustil k izpitu.
Od onih kandidatov, ki bodo opravili izpit, jih bo izvršni komitet banke izbral deset, ki jih bo sprejet za bančne uradniške pripravnike.
Po končanem letu dni pripravniške službe so pripravniki dolžni radi definitivnega sprejema v bančno službo opraviti izpit, predpisan s pravilnikom o uradnikih banke.
Sprejeti kandidati bodo po potrebi dodeljeni na delo v katerokoli bančno sedišče.
Prošnje z dokumenti sprejema inšpektorat banke do 20. marca 1035 zaključno, ter daje rsa obvestila po tem natečaju.
Sprejemni izpit, predviden v tem natečaju, se bo opravljal meseca aprila tega leta v centrali v Beogradu.
Od direkcije Narodne banke kraljevine Jugoslavije, dne 1. februarja 1035. v Beogradu.
Razne objave
Razglas
373
i seji občnega zbora Splošnega gospo-larskega zbora v Mariboru, ki se vrši Jne 9. marca 1935 ob devetih v go-
stilni Štibler (Jeruzalem), Maribor, Glavni trg.
Dnevni red:
1. sanacija zadruge in ukinitev likvidacije; 2. izprememba pravil; 3. volitev načelstva; 4. slučajnosti.
Maribor, dne 30. januarja 1935.
Uprava.
*
387
Vabilo
za XII. redni občni zbor, ki ga bo imela
tovarna zaves »Štora« d. d., Št. Vid nad Ljubljano,
dne 27. februarja 1935 ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1934 in predložitev računskega zaključka za poslovno leto 1934.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance za leto 1934 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4. Izprememba družbenih pravil čl. 6., odstavek 1.
5. Volitev članov upravnega sveta.
6. Volitev članov nadzorstvenega sveta.
7. Slučajnosti.
Opomba. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani v smislu čl. 14. družbenih pravil vsaj 3 dni pred zborovanjem najmanj 10 delnic z neizrabljenimi kuponi. Stari že zapadli taloni bodo ob tej priliki zamenjani z novimi taloni. Delnice morajo ostati založene do zaključka občnega zbora.
Na občnem zboru daje v smislu člena 16. družbenih pravil vsakih 10 delnic po 1 glas. Delničarji, ki se osebno ne udeleže občnega zbora, se ga lahko udeleže po pooblaščencih, katerim ni treba, da so delničarji.
V Ljubljani, dne 6. februarja 1935.
Upravni svet.
*
362-3-2
Objava.
Upniki Zadružne elektrarne v Slivnici pri Mariboru, r. z. z o. z. v likvidaciji, se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve v roku do 15. februarja 1935 pri likvidatorjih zadruge.
Falež Anton,	Dobaj Franc,
posestnika v Slivnici pri Mariboru.
*
370
Mblastv. koiieesijonirana zastavljalnica V. Renini v Mariboru, Gregorčičeva 6.
Licitacija zastavnih predmetov
bo dne 6. marca 1935. Začetek ob devetih.
Prodali se bodo:
Efekti štev. 991 do 2893,
dragocenosti štev. 11.845 do 14.415, ki se do 2. marca 1935 ne podaljšajo ali ne dvignejo.
Dne 4. in 5. marca 1935 ostane zavod za strankin promet zaprt.
*
Objava.
391
Podpisani sem izgubil prometno knjižico za kolo, št. 55.463, izdano od sre-skega načelstva v Murski Soboti ter jo proglašam za neveljavno.
Motovilci, dne 3. februarja 1935.
Čontala Anton s. r., Motovilci št. 32, p. Gornja Lendava.
*
Objava.
379
Podpisani sem izgubil prometno knjižico bicikla z evidenčno štev. 54.904 ter jo proglašam za neveljavno. Kančevci, 4. februarja 1935.
Horvat Franc s. r.
*
390
Objava.
Izgubila sem izpričevalo IV. razreda dekliške meščanske šole pri sv. Jakobu v Ljubljani na ime: Kaus Frida, rodom iz Trsta. Proglašam ga za neveljavno.
Kaus Frida s. r.
*
380
Objava.
Izgubil sem dijaško knjižico za šolsko leto 1934./35. ter jo proglašam za neveljavno.
Kuharič Božidar s. r.. dijak IV. a razreda drž. real. gimnazije v Ptuju.
*
377
Objava.
Izgubil sem odhodno izpričevalo III. razreda obrtno-nadaljevalne šole na Ledini v Ljubljani na ime: Platzer Feliks, rodom iz Zagorja ob Savi. Proglašam ga za neveljavno.
Platzer Feliks s. r.
*
393
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II. a razreda deške meščanske šole na Pru'lah v Ljubljani na ime: Rojšek Ivan, vas Slape' obč. D. M. v Polju, ter ga proglašam za neveljavno.
Rojšek Ivan s. r.
*
389
Objava.
Izgubil sem saobračajno knjižico za kolo, št. 946, in jo proglašam za ne' veljavno.
Žnider Matko s. r., Celjei Cesta na Dobravo št. 4.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.