FEBRUAR 12 P Lincolnovo r. 13 T Tordan, zvelič. 14 S Kv.-Valentin + 15 Č Faustin 16 P Kv.-Julijana + )7 S Kv. ■ Silvin * 18 N 2. Postna 19 P Konrad 20 T Vilfrik 21 S Feliks + 22 C Washing, roj. PRVI SLOVENSKI OST ® OTERIK1 $e*lw: Za vero in narod — r« vranico in retnUo — ;o3 boja do xtnagtj GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GI^SILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JODETIJ; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations\ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.) 35. CHICAGO, ILL., TOREK, 20. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 20, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Dva diplomata na poti v Evropo-Nemčija kaže ogorčenje ■-- i ----- - _____—-_____ I)va "mirovna odposlanca" predsednika Roosevelta se odpeljala z italijanskim parnikom. — Eden ostane v Ita-. liji, dočim bo drugi potoval po Evropi. — Skeptiki sumijo, da utegne ta misija zaplesti Ameriko v vojno. New York, N. Y. — Z italijanskim parnikom Rex se vodita točasno proti E,vropi dva ameriška diplomata, namreč Sumner Welles, državni pocl-tajnik, in M. C. Taylor. Par-nik je odplul od tukaj zadnjo soboto toda, dasi se bosta oba diplomata istočasno izkrcala iz njega v Italiji, vendar je njuna misija tako različna, da se bo njuna pot tamkaj ločila, ter bosta delovala vsak na svojo roko. Welles, kakor je bilo že po-ročano pred neka j dnevi, namreč ob času, ko ga je predsednik Roosevelt imenoval za to ekspedicijo, ima nalogo, da obišče glavne evropske prestolice, namreč R i m, Berlin, Pariz in London, da tamkaj zbere informacije*,pod kakimi pogoji bi bile posamezne države pripravljene k 'sklenitvi miru, ter, da nato te ITALIJA SE NORČUJE List sarkastično piše o ameri« ških diplomatih. Rim, Italija. — Skoraj istočasno, ko se je posebni Roose-veltov odposlanec, Taylor, vkrcal na pot v Italijo, jc eden tukajšnjih listov priobčil članek, v katerem se sarkastično norčuje iz ameriške diplomacije. List pravi, da a-meriški diplomati sploh niso nikaki diplomati, marveč bolj nekaki "groceristi z zelenjavo." Ko je namreč ni<- ■ ' kega poslanika izpi •., t> o, "ga izpopolnijo s prvi ',.<•'■<> jih raz režejo na manjše kose, ki tehtajo od 15 do 20 kg. Ne gre. do daleč od obrežja, na kate rem pa stoji že vas. Prenaša jo in po ledu spuščajo te ko se ledu do voza, nato pa na-lože. Letos je led debel od 20 do 25 cm in je zelo čist. Le nekaj ur je treba in voz je naložen. Iskri konjiči po tegnejo težki voz, na katerem 168 let, je 2500 do 3000 kg ledu. Nir dolga pot do Cerknice, kjer voz spet razlože. Samo en gostilničar, ki ima potrebam odgovarjajočo ledenico, bo kupil do 80.000 kg ledu, to se pravi, da bodo letošnjo zimo Jezerci zrezali ledu za kakih 35 voz, medtem ko so ga prejšnja leta do 50. Nekaj voz ga bodo kupjli še ostali gostilničarji in mesarji za svoje ledenice. Letos plačujejo za led po 3.50 din za 100 kg. Če je voz le količkaj naložen, je zaslužka do 100 din. Ce pa se potru dijo, nalože dnevno lahko tudi po tri voze in "žernada" je kar dobra. Le škoda, da sezo na traja samo nekaj dni, in da je število voz tako pičlo. Pred leti so ledarji prav dobro zaslužili. Njihov led so namreč rabili v Trstu in po vsej goriški deželi. Toda napredujoča tehnika je tudi tu nadomestila prirodo. Tako so do zdaj naši ledarji navezani le na tistih borih nekaj voz. •-o-- Komaj so ga rešili smrti Vače, 10. jan. — Anton Judež, posestnik z Mlinš, je bil za pogrebom svojega prijatelja Jožefa Brinovca z Gore pri Vačah, ki so ga pokopali na župnijskem pokopališču na Vačah. Po pogrebu je ostal do mraka v gostilni, nakar Be je podal proti domu. Naporna pot navkreber čez Slcmšek je JiMeža silno utrudila. Sedel je v sneg in zaspal. Prav gotovo bi zmrznil, če ne bi po naključju prišel mimo Albin Ilaš, ki je bil namenjen na Vače. Ker Ilaš ni mogel klicati Judeža, ki je bil že skofo mrzel, je hitel do sosedne hiše !>o . 'nclmoč... PrjMIgli '--o & . san- mi in ga hitro prepeljali na Vače, kjer so se dolgo časa trudili, da so ga spet oživili in spravili k zavesti. -o- Zameti po vsej državi V vsej državi je burja, od-nosno koŠava, napravila veliko zmedo v prometu. V Sloveniji je tudi veliko žametov, zlasti v krajih med: Kamnikom,Kranjem in Tacnom, kjer je po estah nanesla velike kupe snega. Kmetje in kmečki voz-in*ki, ki so vozili proti Ljub-ljain, so doživeli mnoge neprijetnosti, ko so jim vozovi obtičali v snegu. Tudi avtobusni promet je veliko trpel. Večkrat so morali potniki stopiti iz avtobusa in ga potiskati naprej čez debele snežene plasti, ki jih je na cesto nanesla burja. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Mlakar, učiteljica v pokoju, sestra prof. Janka Mlakarja, stara 71 let. — V Mariboru je umrla Marija Kor-rnan, hišna posestnica stara — Na Jeranovem, v župniji Mekinje je umrl Franc Sitar, posestnik, po domače Jeran, star 58 let. Sod je eksplodiral V mariborsko bolnico je moral 18 letni ključavničarski vajenec France Vaupot iz Konjic. Uslužben je bil v tovarni Laurich, kjer je po nesreči eksplodiral bencinski s o d. Eksplozija je bila tako močna, da je Vaupotu raztrgala cbraz. -o- Velik vlom Posestnica Ivana Frangež v Spodnji Polskavi je prijavila orožnikom, da je bilo vlomljeno v stanovanjsko sobo njene hiše in da; ji je vlomilec odnesel denarja in raznih drugih stvari v vrednosti skoro štiri tisoč dinarjev. V času vloma sta bila gospodinja in sin v sosednji sobi, hlapec pa v hlevu. AMERIKANSKI SLOVENEC smem Komentar v "Proletarcu" se glasi: "čudne reči se go-' de. Rev. Trunk, glavni člankar Amerikanskega Slovenca, je postal strasten boljševik in zagovornik ruskega vpada na Finsko. Liberalni "Enakopravnosti" se Trunkov "boljševizem" dopade toliko, da ga ponatiskuje." V "Pro-sveti" pa ima Jack Yert: ". . . zadnji mesec so tekmovali vsi listi in vse radiopostaje, kdo bo bolj udrihal po sovjetski Rusiji. Posebno katoliški listi in duhovni so se kot žaro tili proti Jožefu Stalinu; izjema je samo Jurij Trunk, ki še nekaj drži s Stalinom". To je vsaj dostojno, dasi enostransko in popolnoma zgrešeno. Kar piše Anton Garden, to sem že nekoliko osvetlil, in po obliki je pod časnikarsko dostojnostjo. Seve je enako zgrešeno. Pamet, pamet, ne strast. Za tri povsem in vseskozi različne zadeve gre. Za boljševizem, ki je ekonomski komunizem, za svetovno na-ziranje, ki je dialektični materializem, toraj ateizem. Le najhujša strast more koga privesti do trditve, da bi bil jaz ateist, ker baje "strasten boljševik". Ni pa pomoči, če komu uide razsodnost. Dragic gre za politične zadeve, v kakršnih se sedanja Rusija nahaja. To je — kletka, katero so napravili že v f ersaillesu in so izročili ključ Fincem in baltiškim dr'ža- Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs TARZAN IN OGENJ V THORU (56) -Tin Icr.. irfSri"" ft&RStf^tfft^gA^n Ko so se žc precej globoko ustavili, je Mungo naenkrat odprl neka težka vrata in ko sla vstopila skozi, jih je za njima zopet močno zaloputnil. Komaj pa sta stopila v ta mračen prostor, jima je prihajalo nasproti eudiio rjovenje. "Pri bogovih!" vzkliknt prestrašen Kitajec, "to so zverine!" ... Med tem časom, ko sta se D'Ar-not in Major Burton to pogovarjala, sta Tarzan in Dr. Woug stopala po btevilmh hodnikih, močno zastražena. Končno Sta hodila po ozkih temnih stopnicah navzdol v še temnejši podzemski prostor. Čudno se je zdelo obema, kam ju neki vedejo ti divjaki. "On se mi je sam ponudil, da pojde tudi 011 7. menoj kot kolega na tej eks-pediCiji," nadaljuje Burton. "In njegove listine?" vprašuje nadalje D'Ar-not. "Izvrstne," odvrne Burton; "prihaja iz cesarskega muzeja v Pekingu. Toda zakaj vprašuješ?" "Zdi se mi tako "privlačen do tega bogastva" . . . Komaj sta Tarzan in Kitajčc Dr. Wong odšla z divjakom Mungo, se je D'Ariiot obrnil k Majorju Burtonu in vpraša! skrbljivo: "Ta Dr. Wong, ali ga že dofeo poznate?" Poznam ga iz mesta Nairobi. Prišel je k meni, ko sem izbiral pripravne črnce, za to eks-pedicijo," odvrne mirno Major Burton. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto.......................................$5.00 Za pol leta ---------------------------------------- 2.50 Za četrt leta .................-.................. 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo teto -...............:......................$6-00 Za pol leta -------------------------------------- 3.00 Za četrt leta ...................................... 1-75 Posamezna številka .................-...... 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...................... For half a year .................. For three months .................... Chicago, Canada and Europe: For ohe year __________________________________.$6.00 For half a year ....___________________________ 3.00 For three months _____________________________ 1-75 Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na urtdništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —- Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Anglež govori vam. Bil sem poleg, ko so to kletko delali, toraj že nekaj reči, dasi se ne postavljam za nobenega "veščaka za kakršnega me zafrkavlja Garden. Ako vi niste tega naziranja, ni nobenega povoda, da me postiskate med ateiste. Govorim le o kletki. Vedeti pa ne morem, za kaj gre sedanji Rusiji. To je popolnoma izključno njena zadeva, če se hoče res iznebiti kletke, ali če ji gre le za imperialističen napad. Ako se Rusija skuša iznebiti okovov, priti iz kletke, je pač moralo priti do "napada", ampak to je njena zadeva, jaz niti v tem slučaju napada ne zagovarjam, še manj pa seve, ako gre Rusiji le za imperialističen napad. Opetovano sem to zapisal, ampak strast je slepa. Tretjič gre kolikor toliko za slovansko zadevo. Čehov ni več, enako ne več Poljakov. Slovaki sužnijo, Bolgari stopicajo sem in tja, pravi Slovani niso, Jugoslavija bi kar sfrčala, naj se zgane Hitler ali Mussolini, in kolikor je Rusija še tudi slovanska bo prišla na vrsto, naj zmaga potem Hitler ali zmaga Anglež. Obžalujem, da je Rusija ateistična, komunistična, boljševiška, imperialistična, tiranska, avtokratična, obžalujem, da je Rusija le Stalin in le Stalin Rusija, vsega tega jaz ne morem odpraviti, moram srečati Stalina, ampak sem prepričanja, da bi vsemu slovanstvu mogla priti po moč, da ne podleže popolnoma, le iz Rusije, ako je še količkaj slovanska sedanja Rusija, naj je potem sedanja Ru sija taka ali taka, tega ali onega. Po smrti ni več prere kanja, pri le količkaj obstoječemu življenju se lahko mar Winston Churchill, ki stoji na čelu angleške mornari- *ikaj popravi. Zopet nočem nikomur tega prepričanja ali ' r . . ^ .VrtJlnmrnfl 1« nr\ -tr-i•»/Imim /S T>11 O-n linoitm? TWOrl TI €1 _ JOHN VOGLAR SE OGLAŠA IZ PENNE ce, je baje tip pravega, zagrizenega in sebičnega Angleža. Tak ali tak. Zadnjič je govoril o vojski, in če govori tak možakar, je to mišljenje in naziranje vlade. Za to gre. Omenil je postopanje nazijev v češkem protektoratu. "Shooting of Czech students, the closing of the Czech universities, the destruction of the works of their national writers . . supression of newspapers, the opening of new concentration camps". Prav, da širši svet o tem izve, tre-notno Čehom ni druge pomoči. Prešel je potem na Poljake. Značilno je izjavil: "But I can assure you that everything that has happened to the Czechs caifnot compare with atrocities worked up on the poor Poles," he said, adding individuals, picked at random, were shot in every town. "It is estimated that upwards of 15,000 intellectuals have been shot. In one place 300 are lined up against the wall. In another place a group of drunken German officers shot 70. In still another place boys between 12 and lo were butchered," Churchill said. Centerville, Pa. Citam vsaki dan svetovne novice, ki od vsepovsod poročajo o strašni letošnji zimi. Še celo iz Floride pišejo, da se polnoma na tleh, med Rusi menda sploh ni Slovanov, sanja-1 morajo letos v Palm Beach v jo le o nekem raju, kjer bodo pečeni golobi leteli v usta,1"™*™ Vn*nhi Bolgari ne štejejo dosti, so pod kožo Mongoli, in v Jugoslaviji je — ukaz: "O Nemčiji nič slabega," dasi nočem kritizirati, ker je stališče prekerno. Anglež mora govoriti vsaj za Čehe in Poljake, Slovanov kot skupine ni, niso si znali ustvariti te skupine, ko bi bilo še mogoče, zdaj je vse na tleh. Ni še vsega konec, ampak precej je pri koncu, ko mora Anglež govoriti. Spominjajte se, kako je bilo, ko je Hitler napadel Čehe? Poleg zarukanih Slovakov, so jih takoj napadli v hrbet tudi Poljaki, in s sijajno (?) vojsko zasedli par poljskih koč v Tešinu. Varšava je plavala v samem veselju in zmagoslavju. In po par mesecih komaj, je Varšava v razvalinah, vsa Poljska je šla, niti pedi zemlje ni več, in Anglež Churchill, o katerem bi se lahko precej kritičnega zapisalo, mora govoriti o "poor Poles", in vsak Slovan bi moral vedeti, da je pri teh angleških solzah za Poljake prav veliko — krokodilovih solz. mnenja vsiljevati, in če vidite drugi drugo rešitev pred narodno smrtjo in privedete do rešitve, bo moje veselje brezmejno. Priznam tudi, nimam dosti upanja na "rusko rešitev" vsaj pred narodno smrtjo Slovanov, od Hitlera niti vi ne boste pričakovali rešitve, niti ne od Mussolini j a, le morda od Angleža, ampak tudi prav, Če reši Slovane Anglež, le zdaj jaz na "angleško rešitev" še manj zidam, kakor na — rusko, če pravite, da sem radi takih upov "strasten boljševik", ali "držim s Stalinom", govori iz vas le strast, ne razsodnost, pamet. REV. P. BOGOMIL TRAM-PUŽ slovenski misijonar med Ki varci v Ecuador ju v Južni Ameriki, ki se je mudil okrog Božiča nekaj tednov med Slovenci v Ameriki. Imel je v več krajih zanimiva predavanja o Kivarcih in razmerah v Ecua-dorju. Te dni je na potu nazaj v domovino Kivarcev. Potovanje mu vzame 12 dni s parnikom iz New Yorka do Ecuadorskega pristana. Od-tam pa 17 dni peš skozi divje pragozdove, da dospe do svojega misijona. Njegov naslov je: P. Bogomil Trampuž, Par-roco de Santa M a r i a de Huignt, Ecuador, South America. Zgorajšnjo sliko je nam poslal iz prijaznosti slovenski slikar Mr. Frank Skok, v West Allisu, Wis. Ne gre morda za kak slovanski časopis. To je le kapljica v morju, in niti tega ne bo dosti. Finci so tudi Slovanom bolj važni ko Slovani sami. Slo bi za neko širše zanimanje in tu je mizerija. Čehi so vklenjeni, Poljaki po MtttSWH NAs mtt 'M; T. f-- Kje je razsodnost? zimskih kožuhih kopati. Nek Finec mi je pa v Johnstownu pravil, da to ni nobena zinla, kot je tukaj. V njihovi deželi, na Finskem, je rekel, da se stisne živo (srebro tudi na 75 stopinj pod ničlo, hujše pa nikoli in če se stisne na 76 ali 77 stopinj pod ničlo, se obrne na vroče. Ce postaviš lonec vode v sneg, začne voda kar naenkrat vreti od same žime. Seveda mu jaz tega pripovedovanja ne verjamem, če mu pa kdo drugi verjame, / slo-bodno mu. Kaj je sedaj z vojno, ni nič več posebnega slišati za sedaj. Jaz tukaj gledam okolu mačke in muce, kako se vse mobilizira. Bliža se marc in v tem mesecu začnejo vojno. Kdo bo zmagal, bodo pa že poročali. Firbčen pa sem, če sc ne bo tudi Hitler drugi mesec z mucami vred oživel in poprijel na eno ali drugo stran. No, pa pustimo mu, naj ima svoje veselje, saj ga ima tudi muca. Naj omenim zgodbo iz Gi-rarda, Ohio in tamkajšnjih slovenskih socijalistih. Gospodar in gospodinja kjer se'm bil na bordu sta se pogovarjala od pogreba neke Slovenke, ki je umrla in so jo prinesli v St. Rose Church v Girard, O., ki je angleška cerkev. Duhovnik .te cerkve pozna vse Slovence, ki vedno prihajajo v cerkev, pozna pa tudi socija-liste. In bila je ena socijalisti-nja na tistem pogrebu, toda ona ni šla v cerkev. cerkve1 je čakala. Pa je ne dolgo potem tudi ona umrla in so jo prjnesli v cerkev. Župnik gledia žalostno na trugo in pravi: "Kaj je z vami Slovenci, kakšno ljudstvo ste? Ta ženska je bila zadnjič pri nekem pogrebu, pa jo je bilo sram stopiti v cerkev, tam čez street je stala in čakala, sam sem jo videl. Danes ste jo pa prinesli noter. Si pač sama ne more pomagati. Bog ji bodi milostljiv." — Vidite, taki smo Slovenci. take civilne pogrebe kot sc jih človeški socijalisti poslužujejo. — Sedaj pa, ce je kateri slovenski socijalist kaj prizadet, naj si paprike na glavo naveže, mu bo morda odleglo. - Prihodnjič bom kaj več povedal, za danes pozdrav vsem naročnikom in čitateljem tega lista in nasvidenje. John Voglar L--o-i— ^ ' SLIKOVNE PREDSTAVE ne pozna, ali mu ni znano ime dr. Trdana, ki je tako rekoč služabnik vsega, kar more služiti rojakom v dobro. Slišali smo v poročilu, da je, ko sta posne'mala slike z Mr. Ti-šlerjem, ko se je vrnil, omagal od vročine in omedlel pred semeniščem in tako ostal dalj časa v nezavesti. Dr. Trdan ima našteto prijateljev v A-meriki. Vedno so nad njim in mu pišejo in on jim redno odgovarja. Ta mož je naučil svoje telo tako živeti, da mu ni treba več spati, prav malo jesti, neprenehoma pa delati in moliti vmes. Zjutraj je že ob 3 uri v cerkvi in ponoči v pozni uri še dela in piše. Mi smo preveč predrzni, ko se obračamo na njega in pravimo; še ftole, pa tole, :nam s posrednostjo izposluj. Ta človek ni živel brez cilja, ni zapravljal svoj čas niti minute brez pomena in brez koristi za druge! Se več bi rad in lahko pisal, saj sem z njim veliko potoval po vsej Jugoslaviji, toda, bojim se, da bi mi zameril, če bi mu prišle te vrstice v roke. Kar sem hotel s temi vrsticami omeniti je namreč to, da sem opomnil rojake na slike, ki so bile s posredovanjem tega blagega moža nam pridobljeno, oziroma direktirane, kajti on pozna širom' domovine vsako vasico, pa tudi vsako stezico Pozna pa tudi nas, tu in one doma in dobro ve, kaj nas bo zanimalo gledati. Za to moramo biti njemu hvaležni, da jih bomo gledali. V slikah bo vseh prizorov več kot v sto različnih postajah, na vaseh in trgih pa tudi na poljih pri delu. Prav posebno se bodo pa odk ovali v Ribniški dolini Dogodki ■ud Slovenci po Jaz poznam rojaka iz mo jega rojstnega kraja. Pri enem kamnu sva bila krščena in danes ga je sram, da je krščen. Poročen je in imata otroke, pa jih ne da krstiti. Pa mu kateri umrje in ga da civilno pokopati. Tudi tukaj vidite Cleveland, O. Sedaj ko so ponehale pi*ed pustne hrupne veselice, moramo te nadomestiti z drugimi, času primernimi prireditvami. V ta namen bo v teh čas(ih najprimernejše, da se spomnimo naše stare domovine, osobito še za to, ker se . ista, lahko rečemo, trese pred Zunaj ckr0g in okrog grmečimi ka-noni. Vojska. Sedaj še lahko gledamo tiste pokrajine iz katerih smo prišli v Ameriko Pred 20 leti je bil odrezan velik del naše domovine, po katerem tako poprašujejo tisti rojaki ki so od tam doma, da bi radi videli vsaj sliko teh pokrajin. Tako imamo pred seboj prvo večjo in izvanredno predstavo za dne 21. t. m., v kateri bodo kazane slike iz dveh važnih pokrajin naših ljudi: Iz Notranjske in iz Dolenjske. Te slike bodo (ene) šele v prvič kazane, to je Notranjska stran. Druge so pa stare šele tri leta. Obeh slik, ki so se posnemale, je bil direktor priljubljeni g. dr. Fr. Trdan, profesor iz Št. Vidskega semenišča nad Ljubljano. Kdo pri "Sli. i robi" kjer je dr. Trdan arengiral na najbolj umeten način vse te ljudi v "Ribniško" industrijo. 1 Vse slike, bilo ene ali druge, so, da tako rečem, profesionnalne in ža vsakega' clbveka zanimiv« in pomenljive. Predstava bo trajala dve in pol ure neprenehoma. Vsa vstopnina pa je namenjena v podporo J. K. Vita, blagajno ki je potrebna Vsak navzoč, ko bo plačal 125c za vstopnino bo dobil še čašo mehke pijače v nagrado. Pridite, ne zamudite te redke pa tudi izvanredne predstave. Vršii sc v Grdinovi dvorani 6021 St. Clair Ave. Anton Grdina lastnik slik Mrs. Primožič obolela Chicago, 111. — Mrs. Frank Primožič, soproga Mr. Frank. Primožiča na 22nd Place je zadnje dni obolela za pljučnico. Vendar kritično stanje je prebolela in je na potu okrevanja. Naši veljaki na potu v toplice Chicago, 111. — V petek jutro so se odpeljali z avtomobilom v Hot Springs Ark. v toplice Mr. Frank Opeka, st. iz North Chicage; Mr. Frank Grill, st. iz Chicage; Mr. Jo- ■ seph Perko, st. iz Chicage in Mr. John Kochevar iz Chicage. Ostali bodo tam par tednov, da si okrepijo zdravje, nakar se vrnejo nazaj v Illinois z lastovicami proti spomladi. Želimo vsem najboljšega počitka in obilo užitka na jugu! Jubilej zakona Cleveland, O. — Nedavno &ta tukaj slavila 30 letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Anton Mervar s St. Clair Ave. — Mr. Anton Mervar jo poznani izdelovalec harmonik, ki uživajo med slovenskimi rojaki najboljši sloves. —-Rojaki jima žele še mnogo zdravil in srečnih let. Rojenice Barberton, O. — Prijazne vile rojenice so te dni obiskale našo naselbino in se ustavile med drugimi pri slovenski družini Mr. in Mrs. Tony Je-rina in jim prinesle v dar krepkega sinčka. — Obiskale so nadalje tudi družino Mr. in Mrs. Frank Žagar in tudi njim podarile luštnega fantiča. — Družini Mr. / in Mr*. Stanko Lautor so pa podarile hčerko prvorojenko. — Castitke! OPREMA RDEČE VOJSKE Poročevalci ameriške agencije "United Press" javljajo, da so Finci med drugim zaplenili sovjetskim vojakom tudi na tisoče brošur o smučanju. Te knjige so bile v zabojih, ki jih niso sovjetski vojaški oddelki niti odprli. Iz listin, ki so prišle Fincem v roke tudi izhaja, da so računali v Rusiji na uspešen konec borbe v rusko-finski vojni že do pričetka prave zime. NAROČNIKI, ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgo dovinski zemljevid z 32. stra ni. Mr. in Mrs. Kostelo obolela La SaHe, 111. — Naša slovenska pionirja Mr. in Mrs. Anton Kostelo, Sr. sta te dni oba zbolela in se nahajata na bolniški postelji. Prijatelji jima žele, da čimpreje okrevata! Velika avtomobilska nesreča Cleveland, O. — Pretekli ponedeljek zvečer je neki avto zavozil v grupo dijakov, ki so šli iz Shore višje šole. Nesreča se je pripetila ravno pred poslopjem euelidske policije na 222. cesti. Na mestu sta bila ubita dva dijaka, med ranjenci jih je pa več in so med njimi tudi sinovi naših slovenskih staršev. Kot se je pozneje dognalo, je vozil avto 26 letni Anton Kucich, z Milton Ave., ki je policiji priznal svejo krivdo, kolikor ga zadene. Mladina je namreč hodila po ulici, namesto po pločnika in si je v neki meri sama kriva nesreče. Btran 2 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC ___Torek, 20. februarja 1940 _________ —, - HA7AB 8 Poglej na številke poleg naslova in rUZUill imena. Ako ti je naročnina potekla, njnilliriiHim«**^ *n Poma£aj listu ! --------- GRENEK ČAJ — GRENEK OBRAZ P. Kazimir Zakrajšek Nedeljski kotiček PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) J. M. Trunk, IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeb. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles. Listen to and Advertise over PALANDECH'S YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WHIP, Every Saturday 3 to 4. 533 S. Clark St., Chicago — Har. 3006 ©Društvo sv. Jožefa Stev. S3, KSKJ., Waukegan, I1L 40. leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta v odrasli oddelek; in v mladin. ski oddelek od rojstva do 16. leta. Skupno društveno imetje znaša S21,000.00 Članstvo šteje skupno 523 članov (ič). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. VEUKONOČNA DARILA je čas, da zdaj odpravite domov. Zdaj obratuje promet med Evropo in Ameriko vedno bolj počasi. Zakasnitve so na dnevnem redu. Vendar se I pa denarne pošiljatve dosedaj še redno dostavil ljajo v Jugoslavijo in Italijo. w Da bodo vaši domači prejeli vaše velikonočno H denarno darilo do časa, ga odpravite čimprej e in H ne čakajte zadnjih tednov pred Velikonočjo. .Nail še cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI ITALIJANSKE DINARJI: LIRE: « Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 3.05................ 50 Lir H Za $ 4.60.,................ 200 Din Za $ 5.90................ 100 Lir H M Za $ 6.70.................. 300 Din Za $ 11.50,............... 200 Lir H§ I Za $ 8.80.................. 400 Din Za $ 17.00............... 300 Lir Za $10.50.................. 500 Din Za $ 28.00................ 500 Lir ran Za $20.50.................J000 Din Za $ 55.00...,...........1000 Lir 18 Za $40.00..................2000 Din Za $103.00................2000 Lir Vse pošiljatve naslovite na: i JOHN JERICO i | 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ©Društvo sv. Vida ittv. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1940. Predsednik: Leopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64 th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. SeliSkar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perm«, Dr. A. J. Parko, Dr. A. Skur, Dr. J. F. Seliskar, Jr. in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare Šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajdika pa vsakega 10. in 25, v mesecu. "Okraske" ob robu hlač, kot jih kaže slika, so si izmislili Londončani, in sicer v praktične svrhe, namreč zato, da jim ne bo kdo na noge stopil v nočeh, ko je mesto vsl.ed vojne brez luči. Četrta nedelja v februarju "Kdo si ti, da bi se bal umr-b'ivega človeka (Izaj. 51, 12)?" Sramotno načelo mno-Eih kristjanov dandanes je: v'ere ne v javnost! Kristus je Postavil nasprotno načelo: Kdor spozna mene pred lju-dmi> spoznal bom' tudi jaz njega predi očetom svojim (Mat. 10, 32)," namreč pri Poslednji sodbi. Brezdvomno mora biti vera tam, kamor jo Je Kristus postavil. On naklada nam dolžnosti, ki so zgolj notranje, pa tudi take, da jih moremo le pred očmi drugih izvrševati. Zato se mora vsal< ^kazati v dejanju pred družni pobožnega kristjana. Mi-Sel: Kaj bodo ljudje rekli, je Potem takem brezbožna in nekrščanska. Ta smešna pošast je že neštevilne prestrašila, omotila in večno pogubi-la. Ali bi ne bilo veliko bolj Pametno, ko bi se bili vpraša-'': Kaj poreče Bog, kako bo govoril z menoj kot sodnik? fli ne zapusti Boga, kdor ho-Ce raji ljudem dopasti, kakor Pa dopasti le Bogu? Nihče ne ^ore obema dopasti obenem. "Ko bi še ljudem pogodu bil," pravi apostol, "bi ne bil Kristusov služabnik (G al. 1, 10)." Ali hočeš, da ti dokažem, da Bogu ne dopadeš? Evo ti dokaza. Bogu ne dopadeš, kadar hočeš dopasti svetu. Ali si res domišljuješ, d® kdaj ustrežeš vse'm' ljudem? Vrlo omejen bi bil in bedast. Janez Krstnik se je v puščavi ob Jordanu strogo postil, Kristus je jedel kakor drugi ljudje. Pa so ljudje čez oba brusili jezike. O Janezu so rekli, da ima hudiča, o Kristusu pa, da je požeruh. Tako ali tako, nikoli ne boš ljudem ustregel. Cemu se toraj na ljudi ozirati? Veš, kdaj te bodo ljudje še najbolj spoštovali? Ne zmeni se za nje, zaničuj njih prazno blebetanje, delaj se, kakor bi ljudi okoli tebe sploh ne bilo in živi po svojem krščanskem prepričanju. Hočeš, nočeš te bodo spoštovali. Vsaj dvema gotovo ustrežeš: Bogu in sebi. In to zadostuje. Val mraza in nezgod N Trst, 17. jan. — Tri dni v ™ oteklem tednu sta mraz in ^ ■Jrja zavladala po vsej deže- in ji prizadejala mnogo ,„' srja in nesreč. V sredo z ju- j', aj je zatulila burja okrog %ilov po mestih in vaseh, akor menda že celih 10 let 1 e- In potem je trajalo tako l'eme vse do sobote. Tempe-itura je padla v Trstu do 10, 0 Krasu še d'elj in na Gori- " celo preko 20 stopinj 1 od ničlo. Burja ie v četrtek L" S' osegla kar brzino 135 km na ^ ro. Nenehoma so bili na de- 1 tržaški, goriški, pa tudi \ uljski reševalci, gasilci, od- J elki Rdečega križa, v tržaški Jki celo vlačilci in pristani-ki pomorščaki. Na vso srečo a nezgode in mraz v teh r neh niso zahtevali več kakor i; ve človeški žrtvi. c 2e v sredo je v tržaškem z ristanišču trgalo ladje od po- 1 lolov. Reševalci so morali v l akšnih 20 primerih na po- s a°č ljudem', ki jih je burja s reščila ob tla, da so do'bili i ^čje ali manjše poškodbe, r ^asilci so morali prav tako v r vrsti primerov manjših j *ožarov naglo na pomoč, ker \ n bilo sicer zlahka prišlo dO r cake večje nesreče. Serije ta- ( Vh nezgod so se ponavljale 1 :c naslednja dva dni. Na de- ( pa je bilo ta čas še huje. j Gorici je burja odnesla ve- < ^ del strehe s kurilnice na ;Vetogorski postaji. Tudi v i je razkrila neko hišo. Kojskem, bližnjem Šmart-v Dolenjah, v Storjah in Križu pri Ajdovščini, šem-Pasu, Vipolžah, Črničah. Vi-Javi in Št. Vidu nad njo je lrJa podirala koče, odnašala ehe s hiš in povzročila še ^arsikatero drugo škodo. V b.^ovščini je odkrila kara-.^njersko vojašnico in poslop-? Pokrajinskega zavoda za adnjo ljudskih stanovanj-hiš. V Boljuncu pri Trstu Dni trila Šol° in tudi v bližnji lini ^ neko h,išo< Po Soški do~ in }.Je pocll'la celo vrsto drevja le Jfz°javnih drogov. Na že- stri'UiSki Progi mcd Ilirsko Bi" iu Pi'enrom pa je dvi- u0vd svtira celo nekaj vago- ka 1v.ečernega potniškega vla- ^o'st Vozil 2 Reke proti ssi^jv Naslfednjega dne je ai nje med Tržičem in g Nabrežino iztirilo 9 vagonov n nekega tovornega vlaka? S tr- n žaškega lesnega trga je burja odnesla v morje nešteto desk, g tako da je povzročila okrog ^ 30 podjetnikom kar za 10.000 lir škode. n Izmed požarov, ki so nasta- 0 li tiste dni, je bil menda najhujši v Renčah, kjer je izbruhnil na posestvu Riharda 2 Batkoviča, ki mu je povzročil r za 12.000 lir škode. V Dolu £ pri Grgaru je zaradi mraza ^ zmrznil na pragu Crnetove hi- } še 32 letni France Velišček iz j. Gorice, ki je očitno nameraval -najti zavetje pri Crnetovih, a ^ je tik pred hišo omagal. ■-o- Mast zbirajo j Zaradi izrednih sedanjih ] razmfer v Italiji razni odloki 1 in okrožnice takorekoč k a r s dežujejo. Italijani se hočejo s zavarovati za vsak primer, s kajti kdo ve, kaj utegne v bližnji ali daljni bodočnosti f še priti. Tako je glavni komi- 1 sariat za vojno proizvodnjo ) razposlal vsem istrskim obči- 1 nam preko puljske prefektu- i re okrožnico, v kateri opozarja na dejstvo, da so nabrali ■ v tej pokrajini letos zelo malo ! i masti. Oblasti namreč mislijo, . • da bi bilo možno nabrati do- ' ; kaj več masti, če bi bilo uve- • deno strožje nadzorstvo. Zato . je potrebno, da se mora pro- i • dati vsa mast, kolikor jo ima-i jo kmetje preveč, takoj, čim ' zakoljejo živino in sicer v na- ________i . in i i .................. vzočnosti živinozaravnika. Tudi raznih odpadkov masti, kakor vimen in podobnega ni zametavati, kajti iz teh stvari se lahko izdeluje glicerin. Da bi omenjena uredba ne zgrešila svojega cilja in dosegla namena, na to naj pazijo živinozdravniki p r i občinah. Vse morajo popisati, kakor n. pr. koliko živine je bilo zaklane, koliko masti je imela, kakšna je bila ta mast in koliko je živina tehtala. Skrbeti pa morajo razen tega tudi za to, da pride vsa mast, koliko jo je odveč, to se pravi, kolikor je po mnenju oblasti neobhodno potrebno za domačo uporabo, v zbirališče masti. Celo to je treba povedati, ali je mast od uvožene ali domače živine., -o- Ogromen zemljski plaz V drugem tednu po novem ^ letu se je v Čedadu utrgal j ogromen zemeljski plaz in zasul tri hiše. To se je zgodilo v bližini .takoimenovanega š "Hudičevega mostu". S silnim truščem je zgrmelo na hiše 1200 toh kamenja in prsti. Hi- i še so se pod ogromno težo se- i: sedle, pod razvalinami je pa l1 ugasnilo 11 človeških življenj. -o- Kratke novice t v petek, dne 12. januarja ^ je praznoval msgr. Anton r Berlot, kanonik goriškega 1 stolnega kapitlja, svoj osem- t deseti rojstni dan. Rodil se je na Kanalskem (vrhu 12. jan. 1860. Kmalu po svetovni vojni je bil kot kanalski dekan imenovan za stolnega kanonika in se je naselil v Gorici, kjer je sedaj starosta goriškega stolnega kapitlja in vodilna osebnost goriške duhovščine. Svojo 80 letnico obhaja v | 1 popolni duševni svežosti. Nje- « ' gov duh je veder in še vedno * : borben, njegov spomin čudo- j 1 vito ohranjen, njegovo zani- i m an je vsestransko in mirno i opravlja še vse svoje posle. I Slap pri Vipavi. (Nesreča). 1 24 letni Ivan Trošt je peljal 1 na kolesu proti Vipavi mla-1 denko Vido Rondič. Kmalu 1 pod vasjo sta nesrečno padla pod most. Ubogo dekle je do-bilo hude poškodbe po glavi ! in so jo morali odpeljati v a bolnišnico. * Smrt. V Sturjah pri Ajdovščini je na praznik 6. jan. h predpoldne po daljšem bole-i hanju nenadoma mirno v Go-r spodu zaspal g. Ivan Dietz, o zasebni uradnik, ki je 45 let služboval v bivši predilnici v v Ajdovščini in v Podgori. Doli-segel je častitljivo starost 78 i- let. Bil je vse življenje iz-o redno delaven in vesten mqž, i- ki si je priboril splošno spo-i- štovanje. r- * li Pred reškim sodiščsm je bil io proces proti 17 letnemu rudar-3, jh Josipu Saviču iz Žminja v j- Istri, ki je pred nekaj meseci 3- brez potnega lista skušal zbe-,o žati na Sušak, da bi tam na-> šel zaslužek. A na meji so ga i- aretirali. S p r i .č o posebnih m okoliščin, v katerih .j e izvršil a- svoj prestopek, je bil opro- VOJNA IZNAJDBA Newyorski župan La Guardia (na desni), ko je obiskal nedavno zborovanje vladnih preizkuševalcev čaja. Tudi njemu je bilo ponudeno, naj po-ltusi, pa — ni bilo dobro, kakor priča o braz. ščen. * Gradišče nad Vipavo. Tu je umrla blaga krščanska žena in mati Ivana Tomažič. Dočakala je 75 let. Dva groba. V Zgornjem Vr-tovinu v duhovniji Kamnje v Vipavski dolini je umrl 78 letni Alojzij Lozar, gospodar daleč okrog znane, ugledne in trdne kmetije. Bil je dober krščanski oče, ki je lepo vzgojil družino. Eden izmed sinov je jezuit, ki zlasti kot; spovednik vneto deluje v Gorici in na deželi. — Na Gradišču nad Vipavo so pokopali 75 letnega Matijo Ježa. Bil je premožen gospodar in po vsem Vipavskem spoštovan kmet. Pošten in kremenit značaj, prava vipavska korenina, je vse življenje neumorno delal in skrbel za svojo družino. TO IN ONO IZ DOMOVINE Volkovi pred šolo ni Lačni volkovi, ki jih je pri- ^ tiral mraz in sneg s planin, H so se priklatili tudi v karlov-ški okraj. Tako se je nedavno "" pojavilo krdelo volkov pred šolskim poslopjem v vasi Ne- ^ tretiču in sicer prav v času, 'u ko so šli otroci iz šole. K sre-či je učitelj pravočasno za- j. pazil zveri, parkrat ustrelil joined nje in enega ubil, ostali u so pa pobegnili. ——o-- V ječo je hotel V malem Gracu pri Glini so orožniki prijeli Jovana Viliča, č ki je več,im kmetom zažigal ^ gospodarska poslopja. Fant je 55 slaboumen in ima fiksno ide- v jo, da mora v zapor. Začel je J kmetom krasti perutnino, to- 11 da kmetje so ga poznali kak revež je, zato ga niso nazna y-nili. Ker pa s krajo ni prišel i do tega da bi ga bili zaprli, I je začel požigati, pa so prišli s orožniki ponj, toda ga niso 11 dali za rešetke, ampak v bol- 2 nišnico za duševno bolne. --o--- _ * Denar pod posteljo 1 Petnajst tisočakov je imela posestnica Jožefa Kranjc, skritih pod posteljo in zavitih v stare cunje, tako poročajo x iz Maribora. Pa je prišel v 1 njeno hišo, ko je ni bilo doma, f 36 letni viničar Ivan Neuwirt I ■ in ji ukradel iz skrivališča šti- ' ri tisočake. Kranjčeva je tat- ' vino opazili in orožniki so ta- : l tu kmalu dobili v roke. -o- Dve nesreči Iz Zagorice je bil pripeljan v ljubljansko bolnico posestnik Franc Hren, la ga je krava sunila z rogom v oko in mu prizadejala nevarne poškodbo. — Prav tako je moral v ljubljansko bolnico trgovski pomočnik Franc Dolžan iz Tržiča, ki je padel s konja in sc nevarno poškodoval. -o-- Pomanjkanje petroleja vzrok nesreče Pri Sv. Petru-Cvrtcu pri Križevcih je učitel|ica Marija Zezulova s svojo služkinjo Katarino Pirševo razmišljala,kako bi .se z malo količino petroleja pretolkli čez novo leU,. Firševa je prišla na idejo, da bi petroleju prilili malo benzi-" na, ki so ga imeli pri hiši. Napravila je mešanico in nap'b!-] m , F nila steklenico. Toda, ko je zapalila vžigalico in se z njo ^ približala stenju, je nastala g silna eksplozija. Pirševa je E zagorela kakor baklja. Ko ji v je gospodinja skušala pomaga- j ti, je zagorela še sama. So- £ sedje, videč nesrečo, so prihi- teli na pomoč,, toda, bilo je že e prepozno. Pirševa j'- bila že t mrtva, Zozulovo so pa prepe- v ljali v bolnico, kjer nimajo ^ upanja, da bi jo oteli. 1 -o--, Nesreča ] Iz Slovenjega Gradca poro- : čajo, da je I. Cas, po domače : Marošekov iz Turiške vasi vozil nekega dne djva iz gozda : v Dobrovi nad Dovžami. Ko je vozil s konji težko naložene sani s hriba navzdol proti postaji na Dovže, mu je na zledeneli cesti spodrsnilo, da je padel pred konji na tla. Dasi se je naglo obrnil na stran ceste in se izognil ko-i;- njem, ga je zadnji del sani . zagrabil in ga potegnil pod se. Pri tem je ponesrečencu zlomilo več reber in mu nalo-milo hrbtenico. -o- Nesreča L Ko je nedavno ga Smodeje-) va iz Lametove ulice na Jese-r nicah šla po opravkih,ji je na stopnicah spodrsnilo da je [ padla in so jo morali zaradi . hudo poškodbe odpeljati v . bolnico. (Daije) m V mogočni čakalnici Union ži postaje, katero so pozidali v m času, ko sem bil jaz v domo- vini, me je čakalo številno za- stepstvo Clevelandskihi Slo- n< vencev, zlasti odbora Kultur- ki nega vrta, Slovenske ženske P< zveze, in Zveze društev Mož P! "Najsv. Imena" Clevelanda. Mr. Gidina me je v imenu sr vseh navzočih in v imenu Cle- ti velandskih Slovencev kratko pozdravil in pripel rdeč slo- venski nagel v znak prijatelj- erl skegžl pozdrava. Imen odbor- ^ nikov in odbornic, si, žal, ni- r£ sem' zapisal. Vendar naj bo "" vsem s tem izrečena iskrena d) zahvala in Bog plačaj! k ni V avtombilih smo se odpe- j( ljali iz kolodvora na St. Clair, yj kjer sem šel najprej v Sloven- ^ ski Kulturni vrt, da se tam ^ poklonim našim velikim mo-žem, škofu Baragi, najodlič- ^ nejšemu cvetu našega sloven- 0 skega naroda v severni Ame- jr viki, našemu goriškemu slavč- j{ ku, pesniku Gregorčiču, in jj ■ duhu velikega Ivana Cankar- (j , j a in geniju ameriške Ljub- ■ ljana si je s tem velikim de- , lom postavila trajen spome- g( nik, pa tudi trajen spomenik d slovenskemu geniju in sloven- j skemu imenu, ki bo skozi sto- ^ le tja v prihodnjosti govoril b ameriškemu ljudstvu o naj- n manjšem narodu Evrope, ki je pa za Ameriko naredil več, 1 kakor marsikateri drugi mi- s ' li jonski evropski narod. Ko j. 1 sem si ogledal ta slovenski del ; mogočnega kulturnega parka gl 1 vseh clevelandskih narodnosti in videl to delo elevelandske n ameriške Ljubljane, sem bil ponosen in občudoval sloven-sko poži-tvovalnost, katero je 3 rodila narodna zavest ameriškega Slovenca. Nikdar ne 3 smemo pozabiti, da obstoji : naše ameriško izseljenstvo sa-l mo iz najpriprostejšega dela ^ naroda> iz kmetskih sinov in i- hčera, iz slovenskega delav- * e stva. V Ameriko niso šli naši 1 i- inteligentje, naše izobražen- | a stvo, ki povsodi vodi vse kul- ' o turno delo naroda. Tu ga vo- . 1- di naša delavska in kmečka , ;i roka. In če je naš preprosti ■ a človek zmožen, takega kultur- a nega dela, je to nekaj, na kar i. smo lahko ponosni vsi, ameri-a ški Slovenci in mi v clomovi-)- ni. To znači, da smo v vseh li svojih slojih kulturni, izobra-d ženi narod, ki tudi takozva-u nih nižjih slojih ne pojmuje j- življenja samo materijelno, temveč tudi idealno, kulturno in visolcopotezno. Pri tem sem spomnil tudi a- nepozabnega boja za ta kul- 2- turni vrt, ko je del ameriških ta Slovencev pojmoval javno u-ie dejstvovanje našega naroda v ii tujini z ozkega, strankarske-v ga stališča, ki je razumljivo in naravno doma samo tam, kjer narod živi tudi svoje politično življenje, ki je mogoče samo na podlagi strank, ki je pa za tujino gotovo'nesreča, škoda,morda celo zločin n& skupnosti. Ce se med seboj razlikujemo. svetovno nazorno, če politično kot državljani USA pripadamo lahko različnim strankam, pa bi nikdar ne. smeli pozabiti, da smo pred tujo državo in tujo javnostjo samo ena skupnost in tujina nikdar ni mogla in ne bo mogla razumeti razdvojenosti v veliki narodni stvari. Ta pa mora biti vsem strankam sveta in nedotakljiva, tako sveta, da bi morali pozabiti na vse, ko gre za to narodno skupnost. Družino, kjer se prepirajo, nikdo ne spoštuje, in sicer vseh članov, in nič ne vpraša, kdo ima prav, kdo ne. Kot družina se prepirate in zato vse preziramo. Zato sem pa stoječ v tem kulturnem vrtu občudoval energijo, delavnost in pogum tistih, ki so nam ta kulturni vrt ustvarili. Narod jim tega ne oo pozabil in zgodovina bo dolga stoletja naprej govorila o njih. Upam, da bodo rojaki, ki so ta vrt ustvarili, delovali še dalje, da ga tudi s cvetjem in zelenjem okrase tako, kakor zahteva cela okolica, da bo pogled nanj toliko prijetnejši in prikupljivejši že na prvi pogled. Tudi Srbi so v tem vrtu postavili spomenik svojemu Ško-1 fu velikanu. Da so postavili samo en spomenik je naravno, ker jih je v Clevelandu primeroma zelo j malo* (Dalje prih.) Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 20. februarja 1940 0ESETI BRAT IZVIREN ROMAN Spisal Jos. Jurčič Oskrbnik Krivec je med tem v spodnji izbi na nizkem stolu sedel, pred seboj je imel razloženo svoje čevljarsko orodje ter je žvižgaje tolkel podplate. Sivi, dolgi lasje so mu nagajivo padali po grbavem iicu, na katerem je bila vtisnjena vedno vesela in neskrbna narava. Ko si z žulja-vo, smolnato roko obriše sitno lasnato zbrav s čela, zagleda na pragu desetega brata. "Ohej! le noter, le bliže deseti materin sin! Kako ti je kaj? Kaj mi novega poveš?" zavpije in vzame pol dodelan čevelj med koleni. "Tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, samo grob ti bo še nov," odgovori deseti brat in vrže svoje čevlje na klop. "Volk te podi-ši!" pravi zopet čevljar, "čemu pa brusiš golo peto po pesku in po strnišču? Tako mi ne boš nikoli nič zaslužka naidonil, zakaj po tem takem bo samo Bog tvoj čevljar, ki ti bo vselej druge žive podplate pripel, kedar boš te shodil in skvedral." "No, jaz menim, da imam zadosti dobrega čevljarja, če sva z Bogom pobotala se za podplate." "To je res, železna opetica se zvrne in raztepe; živa božia koža pa ne zlepa. — Ali kaj mi bos novega povedal? Ljudje govore, da včasi komu za srečo poveš kakor ciganka; meni pa nočeš in ne privoščiš nikdar kaj takega. Daj, daj, zini!" priganja Krivec in žebelj, ki se mu je bil zvrl, iz čevlja puli. "Ti si star, moli in pokoro delaj, če hočeš. Freča se samo mlajšim pripoveduje." "Vidiš, kako te prav uči," dostavi Kriv-£eva žena v izbo stopivša. "Ti grdun ti, če ne boš dragega povedal ko o grobu in smrti in starosti in molitvt in pokori, nesnažna žvirca, zahvalil se ti bom s koj itom čez glavo," huduje se čevljar. "Le molči, smole stari, ali mi pa še rajši povedi, kdaj boš hčer možil, saj jo bo one-gavi Francelj doli iz vasi vzel, ne?" Krivcu se naenkrat vedro lice zresnobi. "O Franceljnu se jaz nimam kaj meniti ; in če nečeš, da bi se mi zameril, še ti ne govori o njem. — Kam jo bo pa vraga dejal? Ko bi bil jaz vedel, da ima na svoji hiši toliko dolga, zares ne bi l?il pustil svoji deklini ne ene besede govoriti s fantom. Saj si že slišal, da mu bo Miha hišo in zemljišče prodal." "Ne bo mu je — ne," odgovori Marti-nek. "Sam je tukaj-le pravil," potrdi čevljar. "Jaz sem nekaj vinarjev na strai} položil, zato pa nočem, da bi šla deklina brž po poroki z malho po svetu. Zato tudi tebi svetujem, nikar ji ne nosi'nobenih pošt ocl njega." "Kaj pa, ko bi Francelj denar dobil? Ko bi skopuha plačal?" vpraša Martinek in oprti čevlje, da bi odšel. "Kje ga bo dobil? Na posodo, to ni nič. Drugače ko bi mu ti povedal, kje so na sveti večer tolarji cvetli, ha, ha!" "Kdo ve!" pravi deseti brat. "Stoj no, kam pa kolovratiš?" vpil je čevljar, ali Martinek je bil že duri za seboj zaloputnil in videl ga je, kako je široke stopinje delal čez dvorišče. "Glej ga, stari!" šepetala je itrivčevka svojemu preljubeznivemu, "to je vendar pol čudesa! Nikoli nihče si ne upa k našemu gospodu, ta Martinek je bil pa oto-di dober čas gori. Kaj praviš, kaj je to?" In to čudo kakor tudi Martinkove besede o možitvi njune hčere sta mož in žena v dolgem, zaupljivem pogovoru obravnavala, katerega pa ne ponavljamo bravcu zavoljo njegove dolgosti in navadnosti. Martinek je gredoč skozi vrt, kjer je Krivčeva Franca v gredi nekaj okopava-la, postopil k njej ter rdečeličnemu dekletu nekaj tiho povedal, kar ji je še bolj razvnelo obraz. "Kaj ti veš!" dejala je. "Boš že videla! Preden bo pust —," Martinek ni skončal. Zagledal je nedaleč Marijana, ki je prihajal po stezi. Na očesu se je desetemu bratu videlo, da bi se mu bil rad s pota ognil, pa bilo je že prepozno. Zato je oči v tla pobesil in hitro stopal po potu Marijanu ravno naproti. Ko sta se srečala, stopil je deseti brat z eno nogo v stran in ni pogledal niti ogovoril Marijana ter hotel dalje. "Kaj si pa zopet iskal tod okoli?" vpraša ga Marijan. Deseti brat mu je bil edini človek, ki ga ni mogel videti, dasi sam ni vedel prav za prav zakaj. "Tebe že ne, za druge ti pa nič mar!" odgovori Martinek. "Bom videl, če mi nič mar, berač opte-pivni!" Martinek ga hudo pogleda, kakor bi ga hotel z očesom prebosti. "Berač! — Kdaj sem tebe kaj prosil? Boga moli, da ne boš kdaj še večji berač ko jaz. Bog ve, kdo med nama ima zdaj-le več v rokah, ti ali jaz. "Še enkrat naj te vidim, da boš tod lazil, pa ti bom puško stolkel na buči," pravi mladenič in zavihti kovano kopito svoje risanice. "Poskusi! Pri Bogu je milost potlej," odgovori deseti brat s pomenljivim smehom ter sam med seboj godrnja je koraca dalje čez polje. Bodisi da je Marijan Piškav, površno izobražen, z drugimi ljudmi vred veroval da ima ta Martinek Spak res nekaj čudes-nega in vražjega na sebi, ali pa da se je v tem hipu vkljub svoji srčnosti in neu-strašljivosti res bal tega človeka, ki je bil vsaj njemu nasproti že od vselej potuhnjen in nekako prezirljiv: nekaj ga je pretreslo, kesal se je, da ga ni na miru pustil in šel svojo pot. Potok, ki teče čez slemeniške travnike in potem dalje mimo Obrhka, izvira v severu komaj dobre pol ure od velike lipe v odstranskem zatišju izpod hriba, prera-slega z brezjem in jelševjem. Ravno mimo skal, z robidovjem prepletenih, izpod katerih se tiho kaplja za kapljo pririva in potem v ozki stružici z lahnim šumom ena drugo dalje in dalje podi: tam mimo skal drži malo uhojena pot, kravji stezi podobna, čez hribe. Hodijo tod Obrščanje in drugi iz obližja malokdaj. Le kedar se kak gospodar napoti peš v daljni semenj po voli in hoče najbližjo pot čez hribe ubrati, krene jo tod tja. Skoro nikoli pa nobenemu na misel ne pride, da bi po noči sam šel mimo samotnega znamenja, ve-gastega križa in "grmade", ki že od nekdaj tu stoji in je vsled pravljice in raznih ostrašljivih reči, katere je ta in oni tu videti hotel, med narodom na slabem glasu. KOLIKO VDOV JE V LONDONU Po najnovejši statistiki je v Londonu 230.000 vdov in samo 70.000 vdovcev. Ker se mnogo vdov iz ostalih angleških mest preseli v London, ker se jim zdi, da se bodo tam lažje zopet omožile, je ta visoka številka povsem razumljiva. OPOROKA FILMSKEGA ZVEZDNIKA Nekdaj slavni filmski igralec Douglas Fairbanks, ki je umrl meseca decembra lansko leto, je zapustil premoženje, vredno kaka dva milijona dolarjev. V oporoki je zapustil delež, ki pa ne sme presegati miljona dolarjev, svoji tretji in zadnji ženi Ashley. Tri-desetine tega kar ostane, okrog pol milijona dolarjev dobi njegov sin Douglas Fairbanks. Dvajsetino, ki ne sme presegati 100.000 dolarjev, dobi njegov brat Robert in okrog 50.000 dolarjev pa Nor-ris Wilcox, ki sicer ni bil njegov brat, pa ga j d za takega priznal. V oporoki pa ni nobenega govora o njegovi bivši ženi Mary Pickfordovi, s katero se je poročil pred dvajsetimi leti. Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE BRJOHN.!. SMETANA OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avenut Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ll!Hli!l«!llliailll!HI!liai!ii|g|!:i:ani»B!S!i«!llinillllia i i i :Bl,f 300 SVETIH MAŠ LETNO v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko", rina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. L, St. Louis, Mo. Člana- =!'iiiiiniii MICHAEL TRINKO& SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravijači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo. M I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Prva, najstarejša, največja In najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-SIovenska um Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois/ POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. ^do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahkq od $2S0.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S,K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo lSc za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahke prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, .spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Stre&t, Joliet, Illinois. Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblik«. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavljs o ameriški angleščini. Slovar je priredil in leatavtl znani profesor J. Mulaček, ki Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 stthni. CENA: Trdo vezan v platno-- $1.50 Broširan mehko..........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Pisano polje J. M. Trtmk Radi večnih prepirov in morda resničnega tlačenja so baje vsi Ukrajinci pozdravljali Ruse, ko so primarširali, za odrešenike. O ukrajinskih komunistih je to naravno. Menda se pa danes vsi kesajo,ker funt masla je poskočil od 60 centov na nad tri dolarje. In tako vse. Rešitev? Včasih te vzdigne pri vojnih poročilih. Morcla pust? Po trikrat čitaš, da je devet Fincev postrelilo sedem sto Rusov in še bolj debelih je vse polno. Angleži sami poročajo, da so nemški bombniki švigali nad strehami "at a bight of less than 100 feet," ali "circled the lighthouse. . I thought it must hit the top of the lighthouse." Well, Rusi so se morali sami postaviti po ruskem muštru nekako ob steno . . .in Angležem bo celo kakih lovskih pušk primanjkovalo. Jaz sem vrlo slab strelec, pa sem le s kroglo podrl že marsika-Kega zajca, ko je letel, in na 100 čevljev, bogami, bombnik je velik ko deset krav... no — pust je. * Mandelc ali bajbca? Iz Vatikana poročajo na radiju, da naziji hudo davijo uboge Poljake. Ampak iz Berlina pravijo, da so to prav ostudne laži. Ali se svet še vrti? * Suče se okoli Finske, ruskega napada, demokracije in okoli "Prosvete." Nekaj čita-teljev je povzdignilo glave in so z glavami zamajali. Urednik Molek jim postavlja glave nazaj na kragne. Razločuje "stalinovce," in obupa nad njimi, in potem gole ©itatelje, in za te napiše dolge članke "Zmote naših čitateljev." Učitelj (?) uči leta in dneve, pa se učenci ničesar ne naučijo, in jih mora še poučevati te zmotarje. Je njegova in njih zadeva, priznam pa, da so težkoče, katere morejo razpršiti le poznejši dogodki. Pri najboljši volji je težko zadeti, kje je resnica in kaj jc resnica. Ako sem jaz kaj zapisal, sta Molek in sluga Gardten poskrbela, da so čitatelji 'Prosvete' izvedeli o tem, da je le produkt "znorelih m o ž g a-nov," pač le neko noro "mazanje" omenjenega gorskega fajmoštra, in povprečen člo- vek mora pričakovati, da se pač nihče ne zmeni, 'kaj in kako ta faj'mošter z zmešani-mi možgani tam v hribih in gorah piše. Tako bi sodil povprečen človek. Dejansko pa ni tako. Zmešani fajmošter mora "zmotenim" čitateljem služiti skoro-da kot glavna priča, kako so tudi oni zmoteni, zmedeni) dasi ne z "zmešanimi možgani," kakor ta fajmošter. Pravi in servira: "Vzemite na primer cojlo-radskega > fajmoštra Jurija Trunka, ki se že tedne na vso moč navdušuje za Rusijo,"kakršna je" in piše v katoliškem Amerikanskem Slovencu, da je diktator Stalin v pravem, ko je pritisnil na Fince, kajti Stalinova Rusija potrebuje "okna," potrebuje "zraka" na severu in jugu, kakor je to potrebovala carska Rusija, ki je tlačila narode na vseh straneh. Šestino sveta pokriva Rusija, pa še nima dovolj "zraka"! --- Kako boste vzeli Trunka? Ce ste dosledni, ga morate vzeti za naprednjaka, kajti po vaši pa'meti on ni več na-zadnjak, čeprav v isti sapi da se ne zameri svojim železnim krogom — preklinja boljševiški materializem, dasi je to smešno, ker preklinja mrliča! ... Stalin je dal hladnokrvno postreliti na stotine in tisoče dobrih ruskih materialistov in ateistov. Al' si more katoliška cerkev želeti boljšega uničevalca materialistične miselnosti ? Toda pustimo Trunka, naj smrdi v svojem rusofilskem gnezdu." Well, roba izgleda, kakor b1 bili "zmoteni" čitatelji pra'V svoje nosove vtaknili v Truf* kovo smrdljivo gnezdo, in Molek je tako ogorčen radi zmot iz smrdljivega gnezda, da je v jezi in togoti nacl zmedo ali smrdljivim gnezdort pozabil, da se Slovenci še prištevajo med civilizirane ljudi in piše, kakor bi niti divjak1 ne pisali, če bi pisali. -o— Kjer katoličani ne skrbe z® razširjevanje svojega k a t o I« tiska, tam dajejo najlepšo p«"1' Hko nasprotnikom, da širijo t' svoj protiverski tisk. M. KLARICH & S9N GRADIMO stavbenik in ■ kontraictor 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 nove hiše, velike in male, prenav-I Ijamo hiše in razna poslopja. ' Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave. 'ZI VI IZVIRI' je krasna knjiga, ki govori o trdnem rod° Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsak^ ga zanimati. Spisal jo je znani sloven^ pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjig0 "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finei" knjižnem papirju, platnice klasično mode'' no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1049 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois