List ljudstvu v pouk in zabavo.
Uhaja nik ietrUi ta valj» i poJtnta» wsd ta t SiMfen» « p«i» <lw» sa celo leto 4 K, pol let» 3 K ia s» ¿«trt 1 K.	aa Kauttk f K, m itap lmemw<rfrk» taiil» t X.
hodi no ponj, pl»i» na teio ume 9 K. Harofefcut ta ftMBk. m t Uprava" svo »SicToiskega GksjpiiteJ»* t Mariboru. — Lwt k» dopoSUja <t»	— JJsk&H&l ,K«ta2ikee» t&enMga iraitn" <k
Krt bres posebne naročniae. — Fommmb*! beti rt»n*}c 10 via. — tnUafttr*: KoeottU «*tta	— Rok.>pUf te ne vrižaja. — Upr&mltt** RoroSka eesta Ste». i, wnwij«H» narofaiae, luec&te ta »&laa
< — Za 1—i.fc. w plačaj« od mmtitpm jatttvrst» m očrtu 1» rfa*, m iiafcrat »4 ria^ a. trite« M vin. Z» Točkratas oglas« psŽMttlB peport. hemti ie sjo^emajo de srede itfafraj. — »'«sprte nk?*
M jaitolne proeta.
Po volitvah.
(Od izven Štajerskega živečega Slovenca, ki stoji na stališču, da je za napredek štajerskih Slovencev neobhodno potreben složen, skupen nastop vseh spodnještajerskih Slovencev).
Kako sodite o sedanjem političnem položaju, kako mnenje imate o Narodni stranki, koga naj volimo ? so me pismeno vprašali štajerski znanci in prijatelji, s katerimi sem prejšnja leta n*a političnem polju skupno deloval. Odgovoril sem na ta vprašanja kot nepristranski, izven strankarskega boja stoječ opazovalec vsakemu, smatram pa tudi za potrebno, tudi širši slovenski javnosti svoje misli priobčiti.
Narodna stranka je razdvojila vrste štajerskih Slovencev in sicer v trenutku, ko je z novo volilno postavo napočila za Slovane ugodnejša doba. Ta trenutek bi morali uporabiti vzlasti mi Slovenci, mi tlačena raja, in poslati v državni zbor najsposobnejše može, visoko naobražene, ki bi si naj s svojim znanjem in nastopom pridobili ugled v zbornici. Delo Narodne stranke je politični zločin na slovenskem narodu in z veseljem moramo pozdraviti one kroge, kateri so nasproti tej stranki osnovali kmečko stranko, katera zastopa ne le vse točke prejšnjega programa složno skupno delujočih štajerskih Slovencev, ampak je upoštevajoč tok časa privzela vse točke agrarnih strank.
Slovenska kmečka zveza je stranka bodočnosti, kdor je prijatelj kmečkega stanu, kdor je pravi rodoljub, je njen prijatelj, kogar pa vleče častihlepje, upanje na mandate, maščevalnost in koristolovstvo. ta je — pristaš Narodne stranke. Kmalu po rojstvu sta obe stranki stopili v volilni boj. Kot nepristranski opazovalec moram odločno obsojati ostuden način volilnega boja, blatenje za narodni procvit nesebično delujočih rodoljubov, kakor prof. Robiča, dr. Ploja, dr. Korošca, dr. Benkoviča, dr. Verstovšeka, kaplana Schreinerja, vikarja Gorišeka itd. Dejstvo je, da so omenjeni gg. delovali za slovenski narod in dosegli lepe uspehe, ko so sedanji celjski generali lenarili. Ti in razni drugi rodoljubi so ledino orali na kulturnem in gospodarskem polju, so zbog nedelavnosti večine slovenske inteligence, med katero so bile tudi glave Narodne stranke, in oviranju nasprotnikov v marsikaterem kraju vzbudili slovensko zavest in marsikatero občino ohranili oziroma priborili. Žalostno je, da so se gospodarske organizacije vlačile v volilni boj, da so se neuspehi pri gospodarskem delu, kateri so povsod v začetku neizogibni, izrab-
Podlistek.
Najbolj smešen dan v g. nadlo-garjevem življenji.
(Konec).
Na ta prostor torej sem postavil gospoda trgovca. Zatrjevaje mu, kako naj pazi, od kod bode najprvo priteklo itd., odšel sem s psom na polje. Pa je bil pravi križ s takim lovcem. Ko s malo nazaj ozrem, vidim, da je debelo drevo za tega lovca le preozko. Na zgornji strlani štrli izza drevesa, kakor kak polumesec, ostanek nekega drugega dela njegovega telesa. No, gospod trgovec ne bo kaj prida dobil!
Hodim tje po njivi in res spodim kake tri zajce k njemu. Opomnil sem že prej, da so se tu njive dotikale skoraj gozda, spodena žival je hitela memo onega drevesa naravnost v goščavo.
Kakor hitro je pes zavohal divjačino, obstal je, in ko je tudi zajec skočil naprej, ni hitel za njim, držal se je te mene. 'Ce ga je tudi gnalo za divjačino, klic: Hektor, tu sem, bil je dovolj, da se je tiho priplazil k meni nazaj. .
Pa čuda! strela ne slišim nobenega. Ozrl bi se nazaj, pa se vendar ne upam. Na glas bi se moral in to celo gospodu trgovcu naravnost v obraz smejati, ko bi zopet videl, kako je meni dobro znano drevo danes na dveh nasprotnih krajih čudo odebelelo.
Grem naprej, morda kako jerebico, ali kaj ena-cega spodim, kar zagrmi strel iz puške! Kaj je neki? Skočim na stran, na nekoliko vzvišen prostor, da vidim, s čem ima gospod trgovec opraviti.
Glej ga no! Drvi čez polje, kolikor mu to dopušča njegovo telo in v razgonu zagledam ne ravno
ljali kot agitatorično sredstvo. Mislim, da bi bilo raznim generalom v Celju in njih silnim zaveznikom (stranka „Domovine") neprijetno, če bi se o tem ali onem njim blizu stoječem denarnem zavodu pisalo, n. pr. koliko zaslužijo pri posameznih posojilnicah itd. v škodo kmečkega prebivalstva.
A take stvari ne spadajo v javnost, gospodarske organizacije so last celokupnega slovenskega naroda in vprašanja tikoča se teh zavodov, se naj rešujejo v občnih zborih teli zavodov. Ce pa hoče Narodna stranka tudi tukaj boj, kakor je pokazala pri Sv. Lenartu, bo storila jeden narodni greh več, ker bo spravila v nevarnost denarne zavode, v katerih še sedaj obe stranki skupno delujeta.
Narodina stranka meče pesek v oči svojim pristašem, to je jasno pokazala s svojimi kandidati. Izbrala ni najsposobnejših mož — kmetov, ampak bogataše, ki so na škodo kmetov obogateli in je upala, da bo ljudstivo vsled gospodarske odvisnosti od teh magnatov iste volilo, kar se je jasno pokazalo v šo-štanjskem in celjskem okraju.
Izmed njenih kandidatov se le g. Mursa mora pripoznati sposobnost; on pa si je s svojim osebnim, ošabnim nastopom pač pridobil mnogo nasprotnikov. Pa pustimo druge pri miru, oglejmo si le dva.
Ježovnik, po poklicu mesar in gostilničar, sila častihlepen mož, dobičkaželjen, je pri zadnjih volitvah v okrajni zastop vs?led spletkarjenja Soštanjčanov, ki so postavili kandidatom g. župnika Cizej, a potem na tihem proti njemu agitirali, po trikratnem glasovanju z neznatno večino glasov postal načelnik okrajnega zastopa. O zaupanju v občini in okraju ni govora, saj so ga spodrinili iz stolca župana in podžupana in je sedaj le zadnji občinski svetovalec. Vso izobrazbo si je pridobil iz „Slovenskega Naroda", kot govornik se je proslavil v Šaleški dolini, z govori, katere govori pri vsaki p iliki, obstoječe iz basni: jež in lisica, ter govorskih cvetk: rožice cvetejo, ptičic» pojejo, šaleška rožca itd., resnega, stvarnega govora vobče ni zmožen, ampak mu govore za razne nastope spiše oziroma inšpicira nek Soštanjčan. Že lansko leto se je v Celju govorilo, da se ta velenjski mesar misli potegovati za Berksov mandat in imel sem večkrat priliko govoriti v Celju z uglednimi kmeti iz šaleške doline, ter učitelji in inteligentnimi krogi, ki so ga soglasno obsodili kot najnesposobnejšega človeka, kateri je sila domišljav in častihlepen. Kdor ga na-zivlje „g. načelnik" in se mu laska, isti je v veliki milosti pri njem, proti drugim pa na tihem ruje.
Drugi poslanec Roblek je nekaj zmožnejši, a za poslanca vse jedno nesposoben, ni govornik in se tu-di ni nikdar pečal z vprašanji, katere bode moral reševati zastopnik celjskega okraja, ki je ob jednem zastopnik naše celjske postajanke. RobHek pozna hmelj in hmeljske cene, je dober prijatelj raznih ju-dov, ki ceno določajo, on za nje hmelj khpuje, zia-služi lepe novce, katere pa mora trpeti kmet. Kot državnemu poslancu, špecijalistu za hmelj, mu vemo dober svet: pustite hmeljsko kupčijo ter pregovoriti svoje prijatelje Kuketza, Vabiča, Sirca, Žigana itd., da isto store, ustvarite v hmeljarskem društvu cen* tralo za prodajo hmelja in ta centrala naj posreduje med hmeljarji in kupci. To je edina rešitev hmeljarskega vprašanja, na ta način, če se bo ves savinjski hmelj skupno postavil na trg, se bo dalo vsaj ne^ kaj vplivati na določevanje cene, katere bodo pa itak višje, ker bodo odpadli tisočaki in tisočaki, katere na leto pmfenjeni mešetarji, med njimi tudi g. Roblek, zaslužijo.
Lepo mnenje bodo imeli drugi poslanci o takih poslancih, katerim bo vsako besedo, ki naj govorita ali spišeta, polagal dr. Kukovec na jezik! In ko bt šest let poteklo, bodo častihlepni generali dr. Kukovec, dr. Božič itd. sami poskusili zavzeti te mandate, ker Ježovnik in Roblek sta le za poskus bila dobra. rA zapomnite si, gospodje v Celju, vaš načrt se bo izjalovil !
Ce bi Slovenska kmečka zveza ničesar drugega ne storila, kakor samo to, da je tako izborno uvaže-vala potrebe slovenskega naroda ter kmečkega stanu pri izbiri kandidatov, bi si pridobila že v kratk\ dobi svojega obstanka veliko zaslug za, spodnještajerske Slovence. Med njenimi kandidati najdemo dr. Ploja, Robiča, ki kot stara izborna parlamentarca uživata velik ugled pri vladi in celo pri nasprotnikih. Koliko sta ta dva poslanca za naš narod dosegla, ve ceniti le isti, kateri je imel priliko, leta in leta v voljlnih' okrajih teh dveh mož na raznih poljih delovati.
Dr. Ploj je s svojim znanjem in neštevilnimi poročili v odsekih — v zadnji perijodi državnega zbora je večina važnih poročil bila njemu odkazana — zelo povzdignil ugled slovenskega naroda in hvaležnost za to — grdo blatenje in zasramovanje.
Tretji bivši poslanec dr. Korošec je med spodnještajerskimi Slovenci obudil mnogo spečih sil k delu, njegova zasluga je prodiranje ljudstva ob meji,
prehitro bežati lisico. Nisem je pa vedno imel pred očmi. Žival se je proti meni tako spretno sktrivala, da sem le prav malokrat zapazil njena ušesca in pa hrbet.
Kesal sem se šele sedaj, zakaj nisem vzel seboj puške. Koliko škode napravi lisica pri mladi divjačini! Pa kesanje je prepozno, tudi pes nič ne opravi. Le gospod trgovec drvi za njo, kakor bi bil besen, izstreljeno puško drži za cev in kriči na vse grlo: Lisica, halo lisica! Gospod nadlogar! Halo, lisica; Lisica!
Da bi te res lisica vzela, ker tako besno kričiš! — Gotovo še nisi nikoli videl lisice, da za njo hitiš!
'Častiti bralec, ti boš morda rekel, da se je gospod nadlogar tukaj z družbo malo norčeval, ker ni verjetno, da bi lovec za lisico tekel. Meni se je to prav verjetno zdelo.
Tako sem čul iz prav zanesljivega vira, da sta šla pred kakimi 25 leti dva m.ada lovca na lov v takrat še zelo zaraščene goze pri Skofji Loki aa Gorenjskem. Eden bil je spreten lovec, drugi novinec. Spretnejši — naj mu bo ime Karol — reče tovarišu Janezu: Tu le počakaj!
Najbrž tod mimo poteče zajec, ko bi ga ti zgrešil, pride do mene, in mu jaz pošljem en par zrn na kožo. Zgovoriin gre streljaj naprej na drugo postajo. Pes res spodi zajca in ga prižene k prvemu lovcu Janezu. Ta še kaj enacega ni doživel.
Zajec in pes sta jo le preurno smukala memo njega. Ta dirindaj spravi tudi lovca iz pravega tira. Se on jo pocedi za njima, glasno klicaje: zajec, za-jec! Karol, zajec! Seveda je puško krepko tišal v roki, kakor vojaki, ko jim poveljnik zapoveduje: Lauischritf!
Za tovarša Karola bil je to tako komičen prizor, ko jo je ta trojica pihala memo njega, da ni mogel streljati. Od samega smeha celo stati ni mogel, sedel se je na tla in dolgo smejal.
Tako sem tudi jaz ra<d nadlogarju verjel, da je on že prej nekaj enacega doživel, kakor naša takrat še zelo mlada lovca.
Pa vrnimo se k naši dogodbi nazaj! Nadloga? nadaljuje:
Lisica morala je spoznati, kdo jo preganja; za>-to si tudi ni kaj dosti prizadevala mu uteči. Le pa* korakov bila je pred njim.
Moj pes jo je tudi že zagledal, a ko zapazi že enega preganjalca, če tudi samo na dveh nogah, in ker mu tudi jaz nič ne rečem, ostane pri meni. Lisica se je obrnila čez mali jarek na senožeti, tam je napravljen mali bajar, rade so se tam zbirale divje race in gosi.
Lisica je spretno preskočila mali jarek, pa trebušnemu trgovcu ni šlo tako gladko. Spoldtakfce se ob rob in telebi kakor je dolg ii^ širok na zemljo. Glejte, včasih je pa vendar dobro, ce je človek debel. Ni8 se ni poškodoval, še naglo je vstal in se zopet sprar vil v tek.
Kako me je smeh lomil, si lahko mislite. Nabite puško! vpijem za njim, nabite, stojte in nabite! Pa vse zastonj! G. trgovec kot obsekleji sopilia za lisico, menda meni, da jo bo s svojo lovsko torbo oplazil. Bližata se bajarju. Polagoma je bil vedno glot je skopan in z bičkom zarašen. Tje jo krene lisica; lcer se ji je po malem vdiralo, je sem pa t jo malo postala, kakor hi premišljevala, kam mora sedaj skočiti. Trgovec si misli: utrujena je že, zdaj jot dosežem. Jaz sem pa mislil, zdaj prideta v močvirje*, kaj pa bode iz tega.
on je začel Širiti prosveto med narodom ter povzdignil glas za gospodarsko delo. Kot izvanredno marljiv, vsestransko socialno in gospodarsko izobražen mož, ki je izvršujoč drobno narodno delo, katerega se Narodna stranka radi težavnosti izogiblje, spoznal potrebe in želje ljudstva, kot izvrsten govornik bo Častno zastopal štajerske Slovence.
Med slovenskimi poslanci naj bodo tudi slovenski kmetje je načelo, katero je pripoznala. Kmečka zveza s tem, da je postavila kandidatom kmeta Roš-karja in Pišeka. Roškar je izvrsten gospodar, se je kot deželni poslanec odlikoval po svojih nastopih ir. nam je porok, da se bodo težnje spodnještajerskih' kmetov v državnem zboru upoštevale. Našel bo krepko oporo v svojem tovarišu Pišeku, kateri je znan kot neustrašeno za slovenski narod v mariborski okolici delujoči mož — o čemur seveda „Narodni List" previdno molči — njemu se moramo zahvaliti, da še je marsikatera občina v mariborskem okraju v narodnih rokah, on je leta in leta žrtvoval čas in denar v ta namen, da ostanejo kmečke občine V mariborski okolici v narodnih rokah, oziroma pridejo v iste. Pišek se lahko imenuje voditelj kmetov v mariborskem okraju.
Najmarkantnejša oseba med vsemi kandidati pa je dr. Benkovič. On je pokazal štajerskim Slovencem pot, po kateri naj hodijo, da pridobe izgubljene postojanke nazaj in izrinejo nasprotnike iz našega ozemlja. Brezobziren napram naspr ^nikom, neumorno delaven, 7 jekleno vztrajnu0i:0 zasledujoč svoj eilj, je v kratki dobi svojega bivanja v Brežicah Slovenstvo tako povzdignil, da se mora vse čuditi. Ce pride v vsak okraj eden tak delavec, kakor je dr Benkovič, bomo v desetih letih Slovenci gospodarji v vseh okrajih! Zelja vsakega pravega rodoljuba mora biti, da dr. Benkovič pri ožji volitivi prodere, ker smo nverjeni, da bo on kot poslanec ravno tako izborno in z uspehi deloval za naš narod, kakor klot narodni 'delavec v Brežicah!
Končan je volilni boj, začne se mirno delo za izvrševanje točk programa Kmečke zveze; upati je in to upanje imamo mi izven Štajerskega živeči spo-Snještajerski Slovenci, katerim žlalibog ni dano in tu-idi ne bo dano, vsaj marsikateremu izmed nas, delovati za Kmečko zvezo, da bo ista pridobivala dan za dnevom večje množice slovenskih, kmetov in v dogled-nem času porazila laži-Narodnostranko! Prvotne tež-koče naj bodo vspodbuda k vztrajnemu delu in uspehi ne bodo izostali!
Politični ogled.
— Novi državni zbor. Novi avstrijski poslanci bodo sklicani na Dnnaj baje 12. junija.
— Splošni uspehi pri volitvah so izraženi v dveh besedah: Poraz liberalizma in naraščanje socialnih! strank. Liberalizmu zmanjkuje tal. 'Ali ga je zastopal minister ali kak navaden tržan ali meščan, nič ni pomagalo: povsod so ga podrli. Naraščajo pa stranke, ki imajo nalogo, skrbeti za revne stanove. Krščanski socialci so dosegli zlasti lepe uspehe na Dunaju, kjer je ostal samo en liberalni poslanec, 18 pa je krščanskih socialcev. Krščanski socialci so se dobtro držali tudi na Nižjem Avstrijskem, na Štajerskem in Koroškem, na Tirolskem in Predarlskem. Strašno so propadli nemški liberalci na Štajerskem. ¡Velike uspehe si je priborila socialna demokracija; zmagala je v prvi bitki s 58 kandidati. To število se bo še pomnožilo pri ožjih volitvah. Demokracija gospodari osobito na Češkem, kjer so liberalni Mlado-čehi na tleh. Kričač in pročodrimovec Schönerer je propadel, istotako tudi znani Stein, bratec naših rajnih' liberalcev na Dunaju. Za njima bo šel tutdi neslavni Wolf, ki je v ožji volitvi.
—	Sijajne zmage nemških avstrijskih katoličanov. Natančni pregled državnozborske volitve izkazuje, da je izvoljenih krščanskih socialcev: na Dunaju 19, na Niž. Avstrijskem 22, na Štajerskem 3, na i Koroškem 1, na Tirolskem 12, na Predarlskem 4, skupno 61 nemških krščanskosocialnih poslancev, ki so dobili skupno 550.000 clasov. Skupno z drugimi nemškimi katoliškimi poslanci je doslej izvoljenih nemških katoliških poslancev 87! To število se\ dne 23. maja še pomnoži. Liberalna „Neue Freie Presse" sama odkrito priznava že sedaj, da bo k novem državnem zboru nad 100 nemških katoliških poslancev. Za nemškimi krščanskimi socialci ne' bodo zaostale tudi slovanske krščanske stranke.
—	Na Kranjskem si je izvojevala Slovenska ljudska stranka \i ■ kansko zmago. Njeni kandidati so prodrli v vseh kmečkih okrajih, in v Ljubljani, kjer so liberalci mislili, da so neomejeni vladarji, prišlo je do ožje volitve med krščansko-socialnim kandidatom Kregarjem in liberalcem Hribarjem. Kandidatje S. L. S. so dobili velikanske večine in sicer: Dr. Sušteršič 4210 glasov; dr. Krek je izvoljen z večino 4070 glasov; Pogačnik je pogazil dva protiklanldidata z večino 2738 glasov; Demšarja je volilo 4507 mož; Jaklič je prodrl z večino 3268 glasov; Suklje je dobil 5031 glasov; dr. Žitnik je zastopnik Notranjske z večino 2487 glasov; Gostinčarju. sta naznanjala smrt dva protibojevnika, a sta obadva na tleh, za Gostinčarja je bilo 4731 mož; dr. Janko Hočevar je prodrl z lepo večino 2280 glasov; kandidat Povše je dobil 4751 glasov. Tako so naši vrli sosedje Kranjci pometli z liberalci.
—	Volitve po drugih slovenskih pokrajinah. Na Goriškem je zmagal dr. Gregorčič z dvetretjinsko večino; istotako je prodrl kandidat „Sloge" Fon, La-harnar je prišel v ožjo volitev z liberalnim Streke-ljem. Od vseh laških liberalnih kandidatov na Primorskem je zmagal samo v Gorici žulpan dr. Ma-rani. V tržaški okolici so povečem volili vsi dr. Ry-baža. — Na Koroškem je zmagal Slovenec Grafen-auer; slovenski kandidat Ellersdorfer je prišel v ožjo volitev. — V Istri ni izvoljen noben laški liberalec. Prodrli so trije Hrvatje Spinčič, Laginja in Mandič.
—	Volitve v Galiciji. Dne 17. t. m. so volili v Galiciji in sicer v 17 mestnih in 36 kmečkih volilnih okrajih. V 3. lvovskem volilnem okraju so bili 16. t. m. krvavi spopadi. V mesto je došlo namreč kakih 200 socialnih demokratov, ki so nosili rdeče zastave in pa deske z napisi. Ustavila jih je policija in zaplenila deske. Socialisti in policisti so se spopadli. Policisti so potegnili sablje. Več socialistov so nevarno ranili. Zaprli so dvanajst oseb. Gališki namestnik grof Potočki je izdal razglas, ki javlja, da je storil vse, da zagotovi volilno svobodo. Kljub temu se boje krvavih izgredov pri ožji volitvi.
—	Državnozborske volitve in borza. Državnozborske volitve so bile pravi poraz za finančne kroge, katerim nikakor niso po volji uspehi krščanskih socialcev in socialnih demokratov, ker obe stranki nista prijateljici kapitalizma. Istotako borzijancem ni po volji, da so podlegli avstrijski prusoljubi. Ker industrija in kupčija ne bodeta zastopani po lastnih zastopnikih, pravijo, da bodo socialdemokrati ščitili industrijo in kupčijo pred agrarci. (Kmečko stranko.) Narodnostni prepiri se bodo najbrže zmanjšali, ker podlegli so kakor nemški tako češki nacionalni vroče-krvneži. Dvomi se pa, da bo novi parlament rešil nalogo glede nagodbe z Ogrsko. Obe stranki sprevidita, da ogrski židje le zato vise na Avstriji, da si s pomočjo te ustanove las tno industrijo. Kadar ne bodo več odvisni od avstrijske industrije, pa nam bodo Ogri pokazali — figo To izprevidita obe stranki, ki bodeta v parlamentu odločevali, in bodeta zahtevali ,
krepkejSo postopanje napram Ogrski, kar pa bor-zijanskim omaMjivcem ni po volji«
-- Ožje volitve na Slovenskem. Danes dne 23. maja
j vršijo ožje volitve. Pri nas na Slovenskem Štajerju imamo dve ožji, namreč med Benkovičem in Rošem, ter med Robičem in Ježovnikom. Od kmečke strani in liberalne strani se je razvila obsežna agitaoija, samo v tem je bil razloček, da so liberalci delali zopet že s sleparijami in nasilstvom. Po laškem okraju so hodili neznani Roševi agitatorji ter se izdajali kot sluge od glavarstva, da poberejo stare legitimacije. V Bizeljskem in Kapelah so nekateri Roševi pristaši čakali z revolverji na govornike Slovenske kmečke zveze. V Robičevem volilnem okraju so hodili Ježovnikovi agitatorji okoli ter trosili najnesram-nejše laži o Robiču n. pr. da je Robič ločen od svoje žene. Ce bodo zmagali nasprotniki, zmagali bodo le z nepoštenimi sredstvi kakor je zmagal Roblek. O Robleku je dokazano, da on ni poslanec po ljudski volji, ampak po strahovladi in po sleparstvu njegovih agitatorjev ter vsled piva, vina in žganja, ki je bilo Roblekovim pristašem na razpolago.
Na Koroškem pride Slovenec Ellersdorfer v ožjo volitev z Nagelem. Koroški Slovenci sami upajo, da bodo zmagali tudi še s tem svojim kandidatom.
Na Kranjskem je v Ljubljani ožja volitev med kandidatom Ljudske stranke Kregarjem ter med kandidatom liberalcev, županom Hribarjem. Ker so se liberalci zvezali s socialdemokrati, je skoro gotovo, da zmaga Hribar.
V Istri pride dr. Laginja, ki je v svojem volilnem okraju že izvoljen, še tudi v enem italijanskem okraja v ožjo volitev.
Na Goriškem je še ožia volitev med slovenskim kmečkim poslancem Laharnarjem in med liberalcem Štre-keljem.
—	Po prvi volitvi so bile najbolj udarjene tri liberalne stranke: Vsenemci, nemški liberalci in mladočehi. — Doslej je znanih 399 volivnih izidov. Voljenih je 231 poslancev, ožjih volitev je treba 168. Izvoljenih je: nemških naprednjakov 7, nemške ljudske stranke 5, krščanskih socialcev in pristašev katoliškega središča 87, socialnih demokratov 57, katoliških Čehov 4, Mladočehov 4, Staro-čehov 2, čeških narodnih socialcev 1, čeških agrarcev 6, nemških agrarcev 9, prostih vsenemcev 3, Rusinov 6, Ru-mnncev 2, Italijanov 10, Hrvatov 3, poljskih katoličanov 1. (O izidih na Slovenskem poročamo zgoraj.)
—	Zmaga katoliških Italijanov. Na Spodnjem Tirolskem je zmagalo sedem katoliških Italijanov.
—	Špansko. V Madrida so dobili princa; mati-kraljica in prestolonaslednik se dobro počutita. Na dvor je bilo poslanih na tisoče brzojavk. Princu bo papež boter.
—	Siamski kralj Paiamindo Naha-Chulalongkorn, je te dni dospel v Benetke. Kralj obišče razstavo ter odpotuje dne 20. t. m. preko Florence, Milana in Švice v Pariz, a od ondot v London, da obišče angležkega kralja.
Razne novice.
* Volilci Savinjske doline. Ker so se pri volitvi dne 14. maja godile od strani Roblekovih pristašev nezaslišane goljufije in pa neverjetna nasilstva, za to ni izključeno, da se bo dala izvolitev Roblekova vsled tega še ovreči. Prosimo torej natankih poročil o vsem, kar se je godilo protipostavnega in nasilnega za Robleka. Le nekatere vzglede naj navedemo, s kako lumparijo je izvoljen Roblek. Na enem volišču je moral vsak volile« skozi liberalno gardo, ki mu je pregledala glasovnioo, ter ga prisilila zapisati Roblek, ako je imel Povaleja zapisanega. V eni občini se je zavrglo nad 30 glasov, ker je bil prečrtan Roblek in celo pravilno napisan Povalej. Na nekem drugem volišču so zastavili Povalejevim volilcem pot, da niso mogli na volišče. Zopet drugod je občinski sluga kazal po volitvi zmučkane glasovnice, na katerih je bilo zapisano ime Povalejevo. Vino in pivo je kar teklo na dan volitve za Roblekove volilce. Ko so v Žalcu slavili zmago, spilo se je tri polovnjake vina
bolj temnosvitla in za njo dolga ozka proga navzdol. Da, gospodje! Sedaj nisem smel skozi okno ta prizor pogledati, ker kar na ves glas bi mi bil smeh ušel.
Ko je delo dokončal, morala se je obleka posušiti. Rajd bi mu bil s svojo postregel, a bila mu je povsod preozka.
Dam mu svojo domačo spalno suknjo. Pa, ka-kor je bila široka, za njega je bila še pretesna. Ko je hodil po sobi sem in tje in se jezil nacj zverino, ki ga je tako opeharila, nategoval je srdito suknjo, da bi jo vsaj spredaj zapel. Ko pa le ni šlo, potegnil je skupaj še enkrat in resk! zadaj na hrbtu razpara se na široko.
Povem Vam, gospodje, ta prizor bil je tako smešen, da bi se bil najboj resen človek celo v posta smejal.
In glejte, vse to je učinlla lisica, ker ona ga je zvabila v močvirje. Gotovo je znala, fla puške nima nabite, in da ne hiti kaj spreten lovea za njo. Zato je tako počasi vedno pred njim korakala, da je loveo mislil, zdaj, zdaj jo vdarim, če ne drugam, pa vsaj na koSati dolgi rep.
Gotovo, moji gospodje, mislite: ta je zanaprej fov opustiVi
0, motite se zelo! Jaz sem vede!, fla se zopet vrne, ker mi logarji pač poznamo lovsko strast. Ni Se osem Hni preteklo, je bil trgoveo zopet pri nas, kaj pa da ves v novi obleki. Ponovim Vam pa 6e enkrat: ta dan sem se jaz v oelero svojem življenju najvo3 smejal«
V bajarju plavalo je nekaj divjih rac. Ko zaslišijo ropot, se vzdigne cela tropa in / glasnim krikom odleti. To lovca nekoliko vzdrami. Vzdigne puško in hoče vstreliti, a nabita ni bila, t orej race brez skrbi naprej lete. Vzdigne svoje debelo roko, »čevito jo stisne in žuga pestjo racam in tudi
Ker je prve zgrešil, hoče vsaj lisico imeti. Misli si, najbrž gre v vodo in potem tam vtone! Res je že prav na močvirnem kraju, prav počasi skače od ene grude na drugo, lovec pa le Še dirja za njo. Noge se mu vdirajo že do členkov v blato, a tako blizo je žival, že vzdigne puško, da bi jo vsaj po repu oplazil.
Pazite! kličem, močvirje je vedno globokeje! Mite na desno, na desno, halo na desno! A tisti, ki me ni hotel slišati, ne razumeti, bil je trgovec. Vdiral se je že tako globoko, da mu je voda in blato zgoraj v čevlje tekla.
Zidaj zamahne s pušfco dvakrat po tleh, pa ni zadel. Tretjič vdari in zgubim ga spred oči, le nekaj vode švigne na kviško.
Vedel sem, kaj se je zgodilo in lisica menda tudi, zakaj na lahko in daleč stran je odskočila in vbrala pot zopet nazaj na suho njivo.
Nisem mogel sicer te živali trpeti, preganjal sem jo, kedar sem le mogel, a zdaj sem pozabil ves srd na njo, ker sem videl, kako mojstersko je speljala neskušenega lovca ne sicer na led, pač pa — v lužo. Da od smeiia nisem mogel kaj naglo za lovcem, lahko si mislite.
Kakor ranjeji som otepa okoli sobo v morju, tako zagledam trgovca z rokama in nogama mahata po blatu. Pa to je bilo Se slabeje.
Cem bolj je tolkel z nogama in drezal z rokama, tem bolj se je pogrezoval v močvirje. Vpil bi bil rad in klical na pomoč, a padel je na obraz in imel je polna usta mlakuže.
Počasi sem se mu bližal, pa od smeha bi bil tudi jaz kmalo zagazil v mokroto, in to še tem bolj, ker se je loivcu posrečilo glavo malo na stran obrniti in mi je pokazal svoje s črnim blatom umazano obličje. Prhal je mlakužo iz ust, kakor bi bil samo čokolado grizel.
Podajte mi puško in dobro se držite za njo! mu zakličem, ko pridem na zadnje vendar tako blizo, da mu lahko pomagam.
Molče me je ubogal. Bil sem takirat v najboljših letih in zelo sem bil močan, pa začetkoma sem mislil, da me še on k sebi potegne. Korak za korakom se počasi zvlečeva bolj na suho, in tu bi morali sami videti, kakšen je bil. Kakor da bi ga vsega s samim črnilom namazal. In blata, koliko se ga je držalo! V čevljih, po žepih in v lovski torbi ga je moralo biti vsaj za en stot.
Prišlo je pa sedaj še najhuje. V takem stanu sva morala iti čez polje domov. Kmetje so se nas, vračaje iz njiv, kar strahotna ogibali. Gotovo so mislili, ta, ki na nadlogarjevi desnici koraka» mora biti pravi orjaški zamorec, ali je pa celo sam nebodiga-i treba i2 pekla.
In osupnene obraze moje družine bi bili takrat videli!
To je bilo pa še kihanja ih smehh, ko je stopil gospod trgoveo na dvorišče, tam sjekel zgornjo obleko, ter jo pri vodnjaku sam opral.
Pa tudi njegova spodnja obleka je bila Kaj čudno marogasta. Tu jo bila ¿rna Široka plasta, potom
in nad 20 Bodčkov piva. Seveda vse zastonj. Z večjimi sleparijami in s hujšim nasilstvom ni bil noben poslanec izvoljen v Avstriji kakor Roblek v celjsko-vranskem okraju! Robleku je pomagalo v parlament denar, pivo, vino, sleparije, nasilstva, ne pa pošteno in odkrito prepričanje. Poskrbeli bomo, da še bode Roblekova volitev prišla v zbornici na razgovor in upati je, da bo tudi ovržena, ako se nam javi dovolj posameznih slučejev, natanko, resnično in s pričami podprto. Roblek pa ne more biti na svojo zmago ponose q !
*	Slovenska kmečka zveza razpolaga že z vrlo četo dobrih agitatorjev. Za binkoštne praznike j« poslala v Ben-kovičev volilni okraj šest govornikov, v Robičev pa deset. Dal Bog, da bi naporno delo rodilo danes pri ožji volitvi tudi dober uspeh.
*	Robič—Ježovnik. Zadnjič smo naznanili, da je Ježovnik izvoljen. To pa je bila uradna pomota, in odredila se je med tem ožja volitev. Ne more se prav zaslediti, kaj je povzročilo prvo pomoto.
*	Izobraževalno delo še izvršuje „Domovina" v zadnji številki ter na skrajno podel način napada naša kandidata za ožjo volitev, posebno dr. Benkoviča celo osebno sramoti. Ako bi se mi z enakim orožjem bojevali ali pa samo branili, zavijala bi „Domovina" hinavsko svoje oči ter rekala: „Glejte kako podivjani so!" „Domovina" je med volitvami vedno drugačna nego po volitvah, „Narodni List" je vsaj kolikor toliko vedno enako odkrit, „Domovina" pa je grdo hinavska in zato glejmo, da nam ta list ne bo nikjer kvaril našega ljudstva.
*	0 bojkoti! pretaka hinavska „Domovina" mile solze ter kliče celo oblasti na pomoč! Kaj pa se godi okoli nje, tega pa ne vidi in ne pove. G. Šefa, ki je bil uslužben v „Zvezni tiskarni" in je katoliško-narodnega mišljenja, so odpustili. Že mesece so po časnikih hujskali proti njemu, sedaj se je vodstvo udalo in ugodilo liberalnim željam. V Žalcu so odpustili tajnika in policaja Oba sta pristaša Slovenske kmečke zveze. Zakaj pa „Domovina" tega ne graja ? Tudi Roblek, ako bi bilo v njem kaj kavalirja, bi uplival, da se v njegovi občini ne gode take reči! Tako, kakor pri nasprotnikih, se pri nas ne ravna!
*	Neodpustljiva nemarnost se je pokazala pri celjskih liberalcih zaradi Rebekove kandidature. Celo lahko bi prišel Rebek v ožjo volitev, in pri ožji volitvi bi gotovo tudi zmagal — ako bi celjski liberalci v Celju ter po dragih mestih in trgih storili svojo dolžnost. Kar je Rebek dobil glasov, si jih je sam priboril in so mu jih priagitirali naši pristaši. G. Rebek se lahko pri svoji stranki zahvali, da so ga poslali v boj, a v boju sramotno pustili na cedilu. Liberalna stranka si upa nastopiti samo proti svojim bratom, ne pa proti Nemcem. Bratomorni boj je zanesla na Štajersko in ga res na celi črti izvaja, Nemce pa pusti zmagovati. Ti izdajalci se imenujejo „narodna" stranka!
*	Slov. katol. dijaštvo slov. katol. rodoljubom! Knjižnice naših akad. društev („Danice" in „Zarje") in „Slov. dij. zveze" so zelo nepopolne. Dejstvo pa je, da imajo naši prijatelji velikansko število knjig, ki so jih že prebrali, preštudirali in odrabili; in mnogo tega beriva je izvrstnega. Take knjige bi lahko došle na mesto, kjer bi zelo koristile. „Slov. dij. zveza" ima tudi namen ustanavljati knjižnice, a ji manjka knjig. Zato prosimo vse naše prijatelje, da nam pomagajo pri tem narodno-izobraževalnem dela in blagovolijo pošiljati knjige na naslov: Ivan Česurk, stud. iur., Vrhovčeva ulica 11, Ljubljana. „Slov. dij. zveza" jih bo potem po potrebi razdeljevala med. akad. društvi in sestavljala za knjižnice. Prosimo, da se naše prošnje ne prezre. Tako se bo še bolj utrdila močna vez, ki spaja katol. kroge na Slovenskem in slov. katol. dijaštvo.
*	Tržno poročilo. Te dni so cene žitu zopet padale, zlasti ko so prihajala iz raznih krajev poročila o dežju. Notirale so dne 14. t. m. za vsakih 60 kg iz Dunaja: Pšenica, tiška, 78 do 82 kg K 10-75 do 1140; banaška, 76 do 79 kg K 10 45 do K 11—; viselburška in rabska 76 do 79 kg K 10 20 do K 10 65; slovaška in šutlerska K 1010 do K 10 60; marhfeidska in nižeavstrijska sploh 75 do 79 kg K 990 do K 10 25. Rž, slovaška 72 do 74 kg K 8-50 do K 8 70; štitlerska 71 do 73 kg K 8 40 do 8-60; peštanska 72 do 74 kg K 8 55 do K 8 75; razna ogrska 72 do 74 kg K 8 40 do K 8-65; avstrijska ¥1 do 74 kg K 8-45 do K 870. Ječmen, z dotičnih postaj: dunajski K 7-50 do K 8 —, slovaški K 7 25 do K 8 20, južno železniški K 7 20 do K 7 80; tiški K 6 80 do K 7-20; od Dunaja: ječmen za pičo K 7 — do K 7 40. Koruza, ogrska K 6 80 do K 7 05; cinkantinska K 7 60 do K 7-80. Oves, ogrski: srednje vrste K 855 do K 870; prima K 8 60 do K 8 80; izbrane vrste K 8 80 do K 9-10. Prašičev so prodali dne 14. t. m. na Dunaju bi. 15.000. Opoldne so bile cene za vsak kilogram žive teže ne ura-čanši užitninskega davka tako: najboljši prašiči od K 125 do K 1-27, izj. K 1-28; srednji prašiči od K 116 do K 1 22; stari prašiči od K 110 do K 118; lahki prašiči od K 102 do K 112; mladi prašiči od K — 74 do K 106, izj. K 1-10. Slama in mrva. Vsakih 100 kg: slovaška mrva K 7 — do K 7 50; ogrska mrva K 6 80 do K 7 20; slama K 5 30 do K 5-80.
*	„Družbi sv. Cirila in Metoda" v LJnbljani poslali so v časa od 1. do 30. suSca 1907 p-ispevke in darila sledeči p n. gg. in d nštva: Robert Plavšak v Trbovlju nabral 10 K; Matij» lMeuiina, župnik v Št Ilju, da Mohorjanov 6 K 80 v ; Maiko Stanjko v Mariboru nabral 9 K 10 v; Jos. Podplatnik, Sv. Urban pr: Ptuju, 22 K; F anjo Pa-hern k, veleposestnik, Vuhr.d, mesto venca pokojr emu kandid. iuris Robič u 20 K; Marija Pahernik, veleposestnica od ravnotam, v isti namen ¿0 K; hranimo in posojilno društvo Ptuj 200 K; lv. Zakošek, Luče, 6 K; Alfonz Požar, Vojnik, dar Mohorianov, 18 K 80 v; ženska podružnica Žalec, "80 K; dr. Urban Lemež, Slov. Bistrica, mesto ve-;ca za pokojnega Antona Hajšek, 10 K; P. S. Sesula, župnik pri sv. Roku ob Sotli, 8 K; posojilnica v Konjicah 60 K; Ormoška ženska podružnica udnine za leto 1906—1907, 46 K; Peter Pavlin, Št. Jurij, 1 K; Anton Stergar, Sv. Magdalena pri Mariboru, dar 4 K; posojilnica v Frani n na Štajerskem, darilo 10 K.
Volitve.
Maribor desni breg—Slov. Bistrica—Konjice. Čreš-niee: Pišek 52, Glaser 3; Lobnica: P. 36, G. 3, Kresnik
6; Žiče: P. 74, K. 15; Skomre: P. 62, G. 1, K. 13, Vidmar 1, 1 prazen; Brezen: P. 48, V. 3, 1 stross; Paka: P. 38, G. 14, K. 1; Dolič: P. 72, G. 3; Ljubnica: P. 51, G. 5, K. 8, 3 raze.; Studenice trg: P. 20, G. 21, K. 1; Lušečka vas: P. 48, K. 5, V. 4; Kot: P. 63, G. 6, K. 16; Bistrica pri Rušah: P. 23, G. 15, K. 5, 2 Viktor Glaser; Morje: P. 45, G. 2, K. 12; Sv. Duh (Loče): P. 63, K. 103; Žabljek: P. 31, G. 3, K. 24, V. 8; Jelovec: P. 39, G. 2, K. 8; Rudeči breg: P. 18, K. 17, V. 30, G. 4, Sonleitner 6, Resel 1 (1 Rud. Kresn k); Činžat: P. 47, G. 7, K. 6, V. 31; Kumen: P. 20, G. 6, K. 8, V. 15.
*	Maribor levi breg, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer. Bureci Roškar 36; Selnica ob Muri R. 156, Senekovič 13, Kukovec 1, knez 'Auers-perg 1; Ciršak R. 88; Cirknica R 58, S. 16, K. 5; Dobrenje R. 22, S. 17, K. 1; Zikarce R. 52, Mjirsa
1,	S. 15; Korena R. 46, M. 1, S. 44; Sv. Martin pri Vurbergu R. 43, S. 3; G. Duplek R. 56, S. 5, K. 1; Senekovič Ivan 2: Sp. Duplek R. 61, S, 7; Plavč R. 14, M. 1, S. 18; Svičina R. 10, S. 58; Sv. Benedikt R. 79, M. 18, S. 2; Drvanje R. 80, S. 7; Ihova R. 68; Sčavnica R. kro~ 70, S. krog 36; Trije Kralji R. 56, M. 2, S. 4; Trotkova R. 57, M. 2, S. 1; Zg. Ročica R. 32, M. 1, S. 8; Osek R. 46, M. 3, S. 8; Verjane R. 30, M. 5, S. 1; Gornji Porčič R. 87, M.
2,	S. 1; Sv. Trojica (trg) R. 25, M. 14, S. 15; 'ASn-dranči R. 61; M. 8, S. 1; 'Brengpva R. 88, M. 3, S. 1; Zupetinci R. 39; Smolinci R. 44, M. 1; Ca-gona R. 38, M. 2, S. 10; Cogetinci R. 64, M. 13, S. 5; Cerkvenjak R. 32, M. 13, S. 2; Terbegovci-Sovjak R. 96i (M. 17i, S. 3; Gaduška obfunia) /ti. 84, M. 5, S. 11; Jurjevška občina R, 35, M. 39, S. 2; Boleh-nečka občina R. 55, M. 4; Branoslavci'Vogričevci R. 64, M. 5; Cezanjevci R. 57, M. 1 (!);i Cven-Krap-je-Mota (Mursa je tukaj doma!) R. 100, M. 79 (p); Kamenščak-Radomerje R. 86, M. ) 10, K. 4, S. 1; Noršinci-Babinci R. 61, M. 15, S. 1; Presika R. 66, M. 8, K. 3; Pristava-Stročja vas R. 17 (!), M. 27, K.
5,	S. 3; Slamnjak-Podgradje-Grezovščak R. 94, M.
6,	K. 2, S. 1; Staracesta-Desnjak R. 56, M. 32, K. 6, S. 1; Bučečovci R. 15, M. 26, K. 2; Bunčani R. 16, M. 9; Grla,va R. 42, M. 10, K. 2; Iljaševci R. 46; Klučarovci R. 56, M. 2; Križevci R. 30, M. 7, S. 1; Krištanci R.3 7; Logarovci R. 98, M. 2, S. 1: Lukajvci R. 58, K. 1; Staranovavas R. 17, M. 7, S. 3; Vučjaves R. 39, M. 18.
*	Ptuj—Ormož. Savci: Ploj 77, Zadravec4; Trnovci: P. 91, Ornig 3, Zadravec 23; Hardek: P. 38, O. 7; Lanca-vas: P. 30, O. 11, Z. 3; Hum: P. 19, O. 13, Z. 16 (Peter Zadravec 1); Stoperce: P. 79, O. 46, Z. 1 (1 prazen); Sv. Andraž v Slov. gor.: P. 124, Z. 7; Sv. Lovrenc v Slov. gor.: P. 148, O. 5, Z. 1; Dragovič: P. 25, O. 5, Z. 5; Sakušak: P. 96, O. 1; Hlaponci: P. 79, O. 2; Zagorci: P. 57, O. 2., Z. 2; Polanci: P. 41, 0.2, Z. 41; Polenšak: P. 18, O. 2, Z. 27; Vurberg: P. 149, O. 26, Z. 17; Zavrč: P. 40, O. 7, Z. 6; Turški vrh: P. 88, O. 9; Gorenski vrh: P. 54. O. 15, Z. 5; Sv. Urban: P. 32, O. 30, Z. 32 (1 neveljaven); Levanjci: P. 10, O. 34, Z. 11; Dolič: P. 7, O. 24, Z. 5; Vintarovci: P. 9, O. 22, Z. 23; Jiršovci: P. 46, O. 13. Z. 1; Trnovški vrh: P. 5, Z. 36; Ločič: P. 36, O. 5, Z. 18 (3 nevelj.); Drstela: P. 29, O. 10, Z. 4; Desenci: P. 15, O. 4, Z. 6; Janževci: P. 47, O. 17. Z. 4; Trnovci: P. 30, O. 2, Z. 11; Krčovina: P. 39, O. 31, Z. 27; Spuhlja: P. 68, O. 4, Z. 31: Mestni vrh: P. 51, O. 1, Z. 12; Podvinci: P. 32, O. 1, Z. 45; Kicar: P. 68, O. 3; Pacinje: P. 70, O. 33. Z. 6; Brstje: P. 35, O. 1, Z. 13; Nova vas: P. 64, Z. 18; Veličane: P. 59, O. 1, Z. 13; Brebrovnik: P. 138, J. Z. 22, O. 4; Mihalovci: P. 60, J. Z. 6; Koračice: P. 155, J. Z. 7, O. 6; Trnovci: P. 94, J. Z. 23, O. 3; Savce: P. 77, J. Z. 4, P. Z. 1; Obriž: P. 26, J. Z. 86, O. 2; Središče: P. 9, J. Z. 196, O. 4; oalovci: P. 12, J. Z. 38; Vodranci: P. ? J. Z. 57, O. ?; bamožani: P. 62, J. Z. 51, P. Z. 2, O. 13; Cvetkovci: P. 29, J. Z. 27, O. 17; Lahonci: P. 63, J. Z. 2, O. 1; Runeč: P. 70, J. Z. 14, O. 2; Bratonečice : P. 108, J. Z.
3,	O. 1; Litmerk: P. 87, J. Z. 12, O. 3; Trgovišče: P. 47, J. Z. 1, O. 2; Frankovci: P. 16, J. 37. P. Z. 5, Vidmar 1; Podgorci: P. 37, J. Z. 67, O. 4; Pušeoci: P. 10, J. Z. 9, O. 11, Markhl 1; Sv. Miklavž: P. 64, J. Z. 48, O. 7; Hermanci: P. 43, J. Z. 15, O. 8: Sodinci: P. 66, J. Z. 19, O. 3; Žerovinci: P. 88, J. Z. 8; Vičanci: P. 59, J. Z. 19; Fornim: P. 56, O. 2; Gajovci: P. 28, Z. 44; Mala vas: P. 7, Z. 21, O. 3; Sv. Marjeta: P. 51, Z 23, O. 9; Mez-govec': P. 38, Z. 8, O. 2; Moškanjci: P. 38, Z. 13, O. 7, V. 2; Muretinci: P. 9, Z. 32, O. 4; Samušani: P. 62, Z. 30, O. 13, P. Z. 2; Kog iu Gomila: P. 22, Z. 57, O. 6; Jastrebci: P. 12, Z. 28; Vitan-Lačoves: P. 8, Z. 62, O. 1; Vodranci: P. 17, Z. 46; Dolena: P. 53, Z. 23, O. 1; Gruškovje: P. 12, Z. 52, O. 2; Novacerkev: P. 44, Z. 9. O. 6; Podlehnik: P. 24, Z. 4, O. 38; Sedlušek: P. 21, Z. 15, P. Z. 22, O. 4; Sv. Trojica v H : P. 37, Z. 2, O. 3. Podgorci pri Vel. Ned.: P. 37, Z. 66, O. 4; Siezgovec: P. 34, Z. 8, O. 2; Moškajnci: P. 38, Z. 13, O. 7, V. 2; Slomi: P. 19, Z. 6, O. 6.
* Šmarje, Rogatec, Kozje. Kočice Korošec 36, Žkirman 19, Drofenik 4; Dobrina K 2, Ž. 67; Cer-možiše K 47, Z. 3S; Zetale K 19, Z. 84; Nadole K. 70, Ž. 9; St. Vid pri Grobelno K. 51, Ž. 59, D.10; Ponikva K. 192, Ž. 185, D. 18, Vidmar 12 (2 Zur-man, 1 Povalej, 1 prazen); Lokla pri Planini K 54, Z. 2, D. 1; Sv. Vid pri Planini K. 80, Z. 3; Ve-ternik K. 51, Z. 2, D. 2; Pilštanj K. 99. Z. 8, D. 2; Podsreda K. 43, Z. 47; Buče K. 72, Z. 8; Sopote K. 43, Z. 15, D. 5: Verače K. 76, Z. 19, D. 1; Vir-štanj K. 34, Z. 37; Tinsko K. 35, Z. 18, D. 8; Zdole K. 74, Z. 6: Drenskorebro K. 127, Z. 1; Zagorje 1C. 30, Z. 16; Križi K. 73, Z. 23; Gorjane K. 87, Z. 7; Prevorje K. 54, Ž. b; Presično K rt. 1). 1; Kopriv-■ niča K. 59, Z. 2; Lastnič K. 69, Z. 32; Sv. Ema K. 1 69, Z. 30, D. 5.
Mariborski okraj.
m Gledališčne predstave v Mariboru priredijo ljubljanski igralci dne 1. in 2. junija t. 1. v „Narodnem domu". Prvi večer se uprizori „Elga", sanjska drama v 7 prizorih, od Gerh. Hauptmann. Drugi večer „Na letovišču", veseloigra v treh dejanjih od Jožeta Štolbe. Začetek ob 8. uri zvečer. Ti igralci so priredili že v Trstu in Gorici obilno obiskane predstave.
m V Robičevem volilnem okraju so naši pristaši razvili binkoštne praznike zelo krepko agitacijo. Upajmo, da ne brez uspeha!
m Maribor. Mariborski občinski svet je izvolil propadlega vsenemškega kandidata Wastiana za častnega občana.
m Sedem hiš pogorelo je dne 16. t. m. v Selnici ob Dravi. Zgorele so hiše in gospodarska poslopja posestnikov Martina J a v o r n i k, Martin H e r n a h, Jakob H o 1 z l in Martin Renarn. Vsled močnega vetra je bila velika nevarnost za celo vas. Štirim požarnim brambam se je slednjič posrečilo pogasiti ogenj.
m Slovenska in Hrvatska Matica. 1. Maribor-* ski Slovenci se opozarjajo, da je čas pristopa k Slovenski kakor k Hrvatski Matici do 10. junija. /Udr nina pri prvi 4 K, pri drugi 6 K, za ude Slovenske Matice 3 K; vplačuje se pri poverjeniku, ker se je letos ne bo dalo pobirati. 2. Pri Slovenski Matici je treba volitve novih odbornikov. Sedanji odbor na-svetuje nastopne kandidiate: drP Fr. Detela, prol. Ferd. Seidl, proi. Fr. Kos, prof. L. Pintar, proL dr. L. Požar, ravn. A. Senekovič, kanonik. J. Suš-nik, ravnat. J. Subic, ravn. dr. A. Ušejiičnik, ravn. Fr. Wiesthaler; prol. J.Macher in dr. A. Lončar. Udje, ki se zanimajo za volitev, naj dri poverjeniku podpišejo polo do 27. t. m. Gabriel Majcen, t. č. poverjenik.
m Poljčanske novice. Goep. učitelj Vari je baje dne 10. t. m. pomagal slaviti zmago nemškutarskih Pekelčanov; ali pa ga je znabiti ta dan vlekla h Mahoriču želja po gratis-pijači'?! — Da so Poljčane res slovenske, pokazala je javno državnozborska volitev. V kljub strastni agitaciji so spravili nemčurji samo 21 glasov za Kresnika skupaj, dočim je dobil Pišek brez posebne agitacije 58 glasov. Da občina Pekel ni nemška, spričuje 40 slovenskih glasov nasproti 26 nemškim. — Nesmrtno so se blamirali na dan državnozborske volitve trije poljčanski „strici", ki so zeleni od jeze pridrli v župnišče nad g. župnika, a so morali zopet oditi z dolgim nosom. Ta bi bila lepa, da bi ljudje, ki se ne zmenijo ne za cerkev, ne za Boga, ki vedno le obre-kujejo duhovnike, na odgovor klicali dušne pastirje zaradi tega, ker vidijo, da jih slovensko ljudstvo več ne mara!
m Pekel pri Poljčanah. Pri občinski volitvi dne 10. t. m. smo slovenski kmetje žalibog propadli. Krivi smo tega poraza sami; saj je več volilcev iz II. razreda rajše ostalo doma, kakor pa da bi bili pomagali občino rešiti iz nemčurskih krempljev, dva slovenska kmeta sta pa rajše potegnila z največimi nasprotniki slovenskega kmečkega stanu kakor s svojimi kmečkimi tovariši. Kako je kaj takega mogoče, nam ni umljivo. Dokler bode slovenski kmet rajše potegnil z zakletimi svojimi nasprotniki, ki ga le izsesavajo do krvavega, tako dolgo ni upati zanj boljših časov. Slovenski kmet noče držati s kmetom, ampak rajše pluje v lastno skledo. Poglejmo si nadalje naše pekelske Nemce: to so ljudje, katerih ne marajo tudi pametni in omikani Nemci. Par postopačev, ki so že tolikokrat imeli opraviti s kazensko sodnijo, hoče strahova ti našo lepo občino. Ali je to prav in dobro za tvoj žep, teptani slovenski kmet in delavec? Pri prihodnji občinski volitvi naj pač nobeden kmet ne ostane doma, ampak enoglasno glasujte za vrle kmečke svoje odbornike in odklenkalo bo nemčurstvu v Peklu. V to pomozi Bog in sreča junaška!
m Frani. Po volitvah. Naša fara je dala Pi-šeku 264 glasov. Lepo število. Najboljše je volila občina Loka, ki je oddala za Pišeka 85 glasov, samo tri pa Glaserju in tri Kresniku. Ko so izvedeli la-rani, da je zmagal Pišek, zavladalo je po fari n popisno veselje. Dali so duška svojemu veselju z gro-menjem topičev, ki so doneli po fari pozno v noč. Celo otroci so veselja poskakovali ter klicali „živio Pišek"! — Odgovor „Domovini" in „Narodnemu Listu." Ta dva lista sta pisala o Glaserjevem shbdVi v Framu, da se ga je udeležilo okoli 250 mož, med temi približno 20 Pišekovih pristašev. Uje, uje! Stiebler in Založnik, ki sta to pisala! Ali ni bilo narobe res? Pač! Glaser je dobil v celi lari 22 glasov, Pišek pa 264! Glejta, kako sta Jarbala! „Domovina," piše o omenjenem shodu z dne 10. aprila: „Ko je bil shod zaključen, se je samo 5 rok še vzdignilo za Pišeka! Tako se z duhovniško pomočjo zrak čisti." Gg. Založnik in Stiebler! Res se je očistil. Glejta, kako sta farbala! Ta odgovor velja tudi domačemu dopisniku „Narodnega Lista" z dne 30. aprila. Lažnjivemu dopisniku v „Slovenskem Narodu" z dne 11. aprila o Glaserjevem shodu pa ne bomo odgovarjali, ker mu je naše ljudstvo dne 14. majpika dosti glasno odgovorilo.
m Nova vas. V noči od 15. na 16. t. m. smo imeli pri nas zopet ogenj in to že četrtokrat v osmih dneh. Zgorela je hiša najemnika Simoua J a n š i č. Te požare gotovo povzroča zlobna roka. Janšič je rešil samo golo življenje, vse drugo mu je zgorelo; celo 400 K denarja.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Da so se pri nas volitve za državnozhorskega kandiHatai Slovenske kmečke zveze tako dobro obnesle, je veliko pripomogel shod liberalcev 12. t. m. tu pri g. K. Golob. Ko se je mislilo otvoriti zborovanje, jeli so napaJdati liberalci može od druge stranke, prav po liberalni navadi, v prvi vrsti Spindler, urednik „Narodnega Lista". St. Lenarski notar g. Stupica je pa celo nekemu miade^
niču dal klofuto brez vsega povoda, ker ga je poznal, da tem liberalnim gospodom rad pove, kar njim gre, a mislil jo je bitro poravnati, pa se je urezal, podučila bo ga sodnija, kako se ima obnašati. Celjski narodni generali, kakor tudi notar Štupica so v svojih govorih napadali vero, duhovnike, Kmečko zvezo in Iv. Roškarja tako, da se je že večini studilo in veliko volilcev. kateri bi sicer ž njimi volili, je majaio z glavo in spoznalo, da ti gospodje imajo svojo namero, a Za nas jim je malo mar; nasledek je bil, da so volili našega kandidata. Prav je bilo, da so še ravno pred volitvami volilcem oči odprli in pokazali, kaj znajo. Največ je trpel naš Tonček, župan senar-ski, bil je za policaja, da je odganjal mladeniče in može od shoda, kateri se mu niso zdeli sposobni za liberalne nauke, ali da bi morebiti si upali kaj odgovoriti liberalnim prerokom. Ko je vabil na shod, je rekel: „zberimo se, da bomo pokazali, da imamo um." In res so pokazali 14. mlaja, dii imajo precej „um" (!(. S svojimi shodi so se skrivali tu v gornjo izbo, pri Ješovmki v Gor. Porčiču pa po noči, prav kakor ponočni čuki, pa. vse nič ni pomagalo. Vedno na slabšem so bili, ne na boljšem.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Izid državnozborskih volitev v trojiških občinah je sledeči: Verjane: Roškar 30, Mursa 5, oenekovič 1; Gornji Porčič: R. 29, M. 8, S. 1; ¡spodnji Porčič: R. 37, M. 2, S. 1; Osek: R. 46, M. 3, S. 8; Senarska: R. 37, M. 30; Trojica (trg): R. 25, M. 14, S. 15. — Kakor številke kažejo, so v vseh občinah volitve jako dobro izpadle in so pokopale vse lepe nade lenarških liberalcev in njih nemškutarskih zaveznikov, ki so ravno v trojiških občinah pričakovali sijajno zmago, pa zgodilo se je nasprotno. Ubogi Štupica in Spindler, zastonj sta si napenjala svoja plača pri Trojici par dni pred volitvami, zastonj sta bruhala ogenj in žveplo na farje in klerikalce, prav po nepotrebnem se mora Štupica pred sodnijo zagovarjati. Omenite se še mora, da so se posebno vrlo držali pri volitvah Spodnji Senarčani, ki so do zadnjega moža vsi šli volit in so tudi vsi oddali svoje glasove Roškarju v veliko žalost in jezo predstojnika in „radikalnega" Slovenca Antona Druschkowitza, ki se je na vse kriplje trudil, da bi v senarski občini preprečil Roškarjevo večino; vlekel je namreč z vso silo Štupičev liberalni voz, pa je v sredi klanca onemogel in rekel: ne morem več. Živio naš poslanec Roškar, živeli slovenski katoliški volilci!
m Laporje. Naše mlado in čvrsto izobraževalno društvo je binkoštni ponedeljek prvikrat javno nastopilo. Priredilo je gledališki predstavi s peljem in deklamacijami. Prireditev se je vrlo dobro obnesla. Ni nam treba posebej hvaliti že daleč naokrog dobroznanih laporskih pevskih grl, ki so tudi tokrat pokazala svrjo spretnost pri vsporedu in nas z izbornim petjem razveseljevala pri prosti zabavi. Nekaj novega pa je bil za nas nastop diletantov-igralcev: mladeničev in deklet. Prvikrat so stopili na oder, a izvršili so izvrstno svojo nalogo, da so jih vsi, ki so jih videli in si šali, občudovali, kako je mogoče že prvikrat kaj takega doseči. Ako bi hoteli vsakega posebej presoditi, pridemo res v zadrego, kdo bi zaslužil največjo hvalo, vsi so rešili izvrstno svoje uloge: mladeniči in dekleta, da si bolje ne moremo misliti in je preseglo naše pričakovanje. Hvala in čast jim! Enako hvalevredna je bila deklamacije S. Gregorčičeve pesmi „Velikonočna", ki je deklamovalki prišla iz srca in gotovo tudi našla pot v srca poslušalcev. In v lepem dvogovoru sta nam dva vrla mladeniča povedala, kako sta se pobotala vino in voda. Res razveseli se srce vsakega za dobro vnetega Slovenca, ako vidi, kako se naš up, naša mladina, mladenči in mladenke izobražujejo, kako napredujejo,. da bodo enkrat kot možje in vrle žene zastavile vse svoje moči, da se rod slovenski gospodarsko okrepi, da more braniti cajlepSi svetinje naši, vero in materni jezik. Le pogumno naprej brez ozira na hujskanje od desne in leve strani. Mi mladi, mi gremo naprej!
m Slov. izobr. društvo v Laporju ponovi v nedeljo dne 26. t. m. oba igri: „Krčmar pri zvitem rogu" in „Sv. Cita" ob '/a^- «""i popoldan v društveni sobi ob znižanih 'cenah: sedeži 60 v, stojišča 20 v. Pridite mnogoštevilno.	Odbor.
Ptujski okraj.
p Ptujskemu Judežu v Bismarckovih ulicah precej huda prede: vedno in vedno mora popravljati in preklicevati svoje laži. Zaslepljenci začenjajo spoznavati, da „Stajerc" nežna poročati dejstva, ampak edino le prav surovo psovati, pa saj to ni čuda, ker je njegov urednik rudečkar!
p Ptujske novice. Na predvečer usodepolnega 14. maja so sklicali ptujski socialdemokrati volilni shod v gostilno Weissenstein; dogodki na tem shodu so postali velepomembni za Ptuj, usodepolni za ptujsko nemštvo. Ker so mestni mqgočnjaki izdali parolo: shod na vsak način razgnati, je prišlo pri tem do tako divjega in surovega poboja, kakor ga pač celi sedanji volilni boj drugod ni pokazal, in Kateri najjasnejše osvetljuje vso propalost sedanjih ptujskih kri-čačev in mogočnjakov. Pribiti je treba tu dejstvo, da so poboj izzvali in začeli ptujski Nemci. Komaj je kandidat socialdemokratov Jodlbauer spregovoril par besedi o Maliku, mu prileti v obraz z veliko silo pivski vrček; to je bilo znamenje h krvavemu klanju, ki se je sedaj pričelo. Kakor toča so se vsuli težki vrčki po dvorani, nemški komiji so planili z debelimi bu-tikami, katere so imeli že prej pripravljene, nad svoje nasprotnike. Socialdemokrati niso hoteli boja; a ko so bili tako surovo in nesramno napadeni, seveda tudi niso več rok križem držali; udarili so s svojimi krepkimi pestmi po nemški lakinaži, da se bo marsikateri še dolgo spominjal 13. maja. Nemci so bili strahovito tepeni; posebno so jih dobili brežki Mere, šnopsar Hutter, Muchitschevi, Sadnik|ovi, Kasimir-jevi i. dr. komiji, oba Piricha, mogočni Straschill, ki je bil eden izmed najhujših razgrajačev, se je rešil
s tem, dia jo je naglo pobrisal skozi okno na ulico; gotovo bi bilo veliko mrtvih, ako bi ne bili zginili skozi okna! Razgrajači so raztrgali stole, polomili mize, razdrli peč, potrli nad 300 vrčkov in steklenic; kri je tekla po mizah in tleh; tudi na ulici je bilo vse krvavo. 42 je ranjenih, mnogi močno; mnogi od ptujskih Nemcev hodi z obvezanimi buticajni po mestu ali pa se rajše skrijejo. Uvedla se je že sodnij-ska preiskava. Nemci zavračajo seveda vso krivdo na nasprotnike. Od ptujske sodnije socialdemokrati sicer nimajo ničesar pričakovati, & krvavi dogodek dne 13. maja ostane neizbrisen madež in javen škandal za ptujske Nemce oziroma Ornigovo strahovlado. Velepomemben je tudi za Slovence; s studom se namreč začne vse, kar še količkaj trezno misli, odvračati od sedanjega postopanja. Ptujski Nemci so s tem nastopom neizmerno škodovali Maliku, ki bo sedaj v ožji volitvi gotovo propadel proti kršč. socialcu Krem-serju; velikansko navdušenje je povsod za tega krščanskega kandidata. Ptujski Nemci so strahovito poparjeni: Wastiana ni več, Schönerer je šel, Malik visi na zadnji niti, katero mu bo 23. maj neusmiljeno prerezal. Ornig je s svojim štabom silno pobit in žalosten! Z'a Malika se je najbolj pehal brežki Stra- : Schill, dasiravno mu je bil še pred kratkim sovražen, a ima smolo pri tem svojem delu. Tako je sklical dne , 21. t. m. volilni shod v Kossovo gostilno na Bregu, : kjer je nameraval Linhart prodajati svoje znane j kvante; a socialdemokrati so mu btti z'a petami, in j mogočni Straschill jo je moral zopet naglo odlkuriti. j Da bi si pa vendar svojo jezo malo ohladil, jo mahne : z približno 60 mož nad vrle Dražančane pri Ptuju, : ki so ravno par minut prej končali shod za kršč. soc. > Kremserja, kateremu so brli že dne 14. maja na ve- j liko jezo Brežanov skoro jednoglasno oddali svoje gla- | sove. Ti Brežki olikanci so seveda hoteli spet pretep, s a grozdje je bilo malo prekislo. Sklicevatelji shoda v j Dražencih so bili ravno malo prej odšli, ljudje so se J že tudi večinoma razšli, Straschill je zopet „skozi pa- ; del." Urednik ptujske krote je začel nekaterim, še j zbranim po svoji navadi kvasiti in napadati Krem- j serja, o katerem je med drugim rekel, da je tako ne- : umen, da še koze ne razloči od krave. Dražančani so nekaj časa poslušali to klobasarijo, potem pa naenkrat zagrme jednoglasno: Proč z Linhartom! Kakor od kropa politi so brežki junaki pobesili svoje rogece, Straschill pa reče: naprej na Breg! Takega hudega tobaka se niso nadejali. — Neizrečeno veselje vlada po vsej ptujski okolici, da je tako častno zmagal dr. Miroslav Ploj; liberalci, v prvi vrsti seveda liberalni učitelji so delali v potu svojega obraza za Zadravca, a bilo je vse zastonj. Največ je pač tekal zagrizeni liberalec nadučitelj Kaukler; letal je dobesedno od hiše do hiše, pošiljal zveste svoje prijatelje, n. pr. g. Koširja in več drugih nad kmete, ter hujskal proti Ploju na. tak način, da so se mnogi začeli začudeno vpraševati: ja, kaj pa je prišlo Kau-klerju na stare dni, da tako silno sovraži presnete „klerikalce;" G. Kaukler, ali nič ne vidite, da kranjski liberalizem visi le še na eni niti, a Vam je „Slov. Nar." več kot evangelij! S svojo brezmerno strastno gonjo škodujete le samemu sebi! Tudi hajdinski šolski vodja g. Klanjščak, je tako srdito mahal po g. Ploju, da je ljudem konečno že presedalo. G. Klanjščak, ne dražite ljudstva, saj ste pač zadnjič spoznali, da ste zelo slabo naleteli, ali ne ? Pohvalno omeniti je treba Slovenjo ves pri Ptuju, kjer je Ploj dobil nad 100 glasov, Ornig komaj 4. Slovenjvaščani, le tako naprej: otresite se že vendar enkrat Ornigo-vega jarma, katerega Vam je naložil brežki žganjar Straschill! Bodite samostalni, ne vlečite dalje brež-kega voza! Tudi Hajdinčani so splošno dobro volili; žalibog je Gornji Hajdin zelo okužen po ptujski nesnagi. Zlasti Vogrinčev Jožko se zelo postavlja za svojega ljubčka „Štajerca" in njegovega očeta. Dela sicer navadno mize, stole in druge tem podobne reči, a zadnjič je sklanfal celo en imeniten „guč" pri šta-jerčijanskem shodu na Ptuju! Lesena miza je lepa reč, leseni „guč" pa za neč!
p Zahvala. „Družba sv. Mohorja", „Posojilnica" v Ptuju in „Slovenska Matica" so blagovolile za društveno knjižnico podariti skupno 118 knjig, za koji dar izrekamo vsem trem zavodom prisrčno zahvalo. Bog plati! Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah: Josip Starnberger, predsednik; Vinko Šerona, tajnik.
p Sv. Urban pri Ptuju. Volitve so končane z lepo zmago dr. Miroslava Ploj a. A žalibog, naše župnije volilci so se mnogi izneverili in zavrgli geslo: Vse za vero, dom, cesarja, ter so raje slušali neumnosti celjskih škricev in ptujskega „Štajerca" in njega krušnega očeta Orniea. Dasi je dobil g. dr. Ploj največ glasov med ostalima dvema, a zmagal vendar ni z absolutno večino v tej župniji. Občina Trnovški vrh s svojim liberalnim, nekdaj velenemčurskim županom, se pač ne sme ponašati. Zraven zgoraj imenovane občine še so dne 14. maja cvetele v nemčurstvu in liberalstvu občine Livajnci, Dolič in Vintarovci. Nekje se je celo prigodilo, da je neki zapeljani mož s korobačem stražil lepak za Jaka iz Rakitja. Prisrčna hvala vsem vrlim volilcem in agitatorjem, ki so delali vsak po svojih močeh za našo reč. Slava in zahvala vsem skupaj. Živela Kmečka zveza. Živel naš poslanec dr. Miroslav Ploj!
p Sv. Martin pri Vurbergu. Martinški fantje so si naročili krasno zastavo, katero bo častita gospa Ana Hof-bauer v Ljubljani v kratkem izdelala. Pač lepo za našo župnijo. Prihodnjič več!
p Sv. Marko niže Ptuja. Dne 12. t. m. nameraval j je napraviti volilni shod pri &v. Marku v gostilni Martina i Čeha socijalni demokrat Peter Zadravec. Pripeljal se je ravno, ko so ljudje šli od prvega sv. opravila, stopil je pa j iz voza tako nesrečno, da je padel in si je .drobil desno ',
roko. Shod je seveda izostal in siromaka — kandidata — so peljali kmalu potem v Ptuj v bolnišnico. Ne bode menda ve i kandidiral.
p Budina pri Ptuju. Pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani je napravil z dobrim uspehom izpit tesarskega mojstra Simon Weisbacher, absolvent c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani.
p V Stojncih je umrl dne 11. majnika prevžitkar Matija V e r t i č, star 75 let, ki je svojega časa spremljal cesarja Maksimilijana v Ameriko, v Mexiko in se je po njegovi nesrečni smrti moral vrniti nazaj. Imamo pa v naši župniji še enega takega moža in sicer v Sobotincih št. 7, Janeza Lešnika, star 71 let, ki še pri prav krepkem zdravju pripoveduje svoje spomine, ki jih je doživel na potovanju in bivanju v Ameriki! Bog mu daj še dolgo krepko zdravje!
p V Prvencih se je ponesrečil priden gospodar Franc Zel en i k. Sekal je dne 13. t. m. drve in je tako nesrečno zadel, da si je odsekal na levi roki palec, da je komaj na koščeku kože ob visel. Prepeljali so ga v bolnišnico na Ptuj, kjer so mu morali prst odrezati.
p Iz Kostrivnice. Pri nas se je volitev prav dobro obnesla, čeravno so nekateri liberalci in štajercijanci kar besneli od jeze in v svoji nevednosti proklinjali in obre-kovali dr. Korošca, duhovnike in pristaše Kmečke zveze. Posebno so se odlikovali v okolicah Kamnagorca in Podplat. Da pa nočemo v svojo lastno skledo pluvati, to so videli liberalci in štajercijanci dne 14. maja. Čast pa tudi našim gostilničarjem in trgovcem, ki so kot skala trdno stali na strani Kmečke zveze. Pred vsem pa čast našemu trgovcu g. Alojziju Ogrizek, kateri je s svojo neumorno delavnostja pripomogel v naši občini do večine glasov za g. dr. Korošca in s tem tudi zaslužil, da ga podpiramo in da mu kmetje zaupamo. Njemu ni blagor Slovencev samo na jeziku, temveč tudi v srcu in ravno on dela tudi na to, da prideta slovenski kmet in delavec do svojih pravic in do boljših časov. Sedaj pa vprašamo Vas, liberalni kmetje, ki zmiraj povdarjate, da se kmetu nič ne pomaga, zakaj ste ravno Vi proti Kmečki zvezi, od katere smemo gotovo upati, da nam bo pripomogla do boljših časov in zakaj vlečete k stranki liberalnih dohtarjev, učiteljev in konci-pientov, od katerih ne moremo mi dobrega pričakovati.
Kostrivničan.
p Trgovišče. V ptujskem „Štajercu" me je dobro poznan dopisnik od Velike Nedelje napadial radi tega, ker sem „Štajerca" imenoval „giltno kroto" in ker se potegujem za katoliško kmečko stvar. Oj, dragi dopisnik, nisi še star možak, kakor si se v „Štajercu" imenoval! Iz srca sem ti hvaležen, da me napadaš v tem listu, kateri zmiraj samo dobre in poštene ljudi obrekuje in zaničuje, hvali pa n'ajslabše ljudi. Zmirom sem ponosen na tako zaničevanje. Dragi prijatelj! Tega si ne misli nikldar, da bi jaz kedaj postal odpadnik krščanske vere in slovenskega naroda, ako pa bi se ravnal po tvojem delovanju, tedaj bi bil hujši od nekdanjih turških janičarjev, kj so svoje rodne brate morili. Ti možak, dobro poznani dopisnik; Sedaj mi je dovolj jasno, da se največ obrekovanja, zaničevanja in laži, katere prinaša ptujski „Stajerc" in druga značilna pisma„ kujejo pri tebi. To sem sedaj od tebe hvalo prejel, ker sem že veliko denarja znosil k tebi. Za to hvaležnost bom tudi od sedaj zanaprej drugače ravna!, pomagal ti boidem, kjer bom le mogel, da zmirom ostanem tvoj nepozabni
Franci.
Ljutomerski okraj.
1 Blanca. Pod predsedstvom župana Ganca se je pri nas vršil na binkoštno nedeljo shod, na katerem sta govorila drž. poslanec kmet Piše k in č. g. kaplan Tratnik. Vse je bilo navdušeno za Kmečko zvezo in njenega kandidata dr. Benkoviča. Posebno g. Piše k je govoril iz srca nas vseh.
1 Lokavci pri Sv. Križu. Na prstih ene roke lahko preštejete pri nas one, ki za silo nemščino lomijo. Ni še tega dolgo., kar so pri nas bile občinske volitve. Nekaj pametnih mož je menilo, da mora biti konec nemškega uradovanja v občini, pa tudi nov občinski pečat se more omisliti. Volitve so minule, in kaj se je spremenilo? Nič! Uraduje se tako v blaženi nemščini, kakor poprej. Občinski pečat pa imamo zares nov. Toda za božjo voljo, kaj zagledaš na njem? Gemainde Lokavcen, namesto občinski urad "Lokavci. Da imamo zopet nemški pečat, tega so krivi oni možje, ki vedno pravijo: Kam pa pridemo, če ne bomo nemški vedeli? Dobro, če Vam bode občinski pečat vso nemščino vtisnil v možgane, dajte si ga Vi, ki toliko po nemščini hrepenite,, pritisniti na čelo. Kar pa nas je zavednih Slovencev, bomo vedno zahtevali: Za slovensko občino mora biti slovenski občinski pečat! Tudi se bomo skrbno ogibali tiste hiše, /kjer blišči samo nemški napis. Kdor se pri nas našega lepega in milega jezika sramuje, on' ni vreden niti enega našega krajcarja! To si zapomnite Lo-kavčani!	Rojak.
1 Gornji Kainenščak pri Ljutomeru. Tudi pri nas na Gornjem Kamenščaku je bil volilni shod pri g. Vrablu. Tam sta nam prav zelo priporočala g. Mursa Franjo Sneider, učitelj iz Cezanjevec, in nekč Alojz Kovačič, davčni kontrolor v Ljutomeru. G. Ko-vačiču ne bodemo zamerili, da se je udeležil tega shoda, ker on prav rad hodi na Gornji Kamenščak, pa ne vem, kaj ga tako zanima. Upam, da bode že prišlo na dan in potem Vam bom že poročal.
1 Cven. Pri nas je imel Roškar 100 in Mursa 79 glasov. Mirno so se padali dne 14. maja naši zavedni volilci na volišče. Vse, že zunaj je bilo nekako tiho. Mislil sem sam pri sebi: zmaga za g. Roškarja
bo enoglasna. Mine nekaj časa in bliža se cela garda kakih 50 mož proti volišču. Bili so takozviani napred-njaki, kakor se sami imenujejo. Naprej je korakal Marinič, na levi strani Johan, n'a desni pa stari Nemec. Kaj pa je delal g. Pucunja ravno na sredi med njimi? Zakaj ni naprej korakal? Nekaj bi skoraj pozabil. Slavičov dedek pa so bli zadaj prideljeni. Ne vem, ali so vse gnali, ali pa so pazili, ka se katera ovčica od teh ne bi zgubila. Ko so si izvolili svojega poslanca, so se podali zopet skupno n'a Cven h gosp. pribočniku Murse, kjer se je med potjo tudi pelo: „Črna zemlja naj pogrezne, Vse volilce Roškar've." Seveda, ako bi se jim bila ta želja izpolnila, potem bi bili zmagali. |Mi pa smo ;jšli brez vsega hrupa mirno in tiho na volišče in potem zopet domu. Zatorej pa zdaj lahko s ponosom! rečemo: „Zmaga je naša! 2-ivio Roškar!"
Slovenjgraski okraj.
s Narodni strankarji na božji poti. Iz šoštanjskega okraja je šlo dne 18. t. m. precejšno število najhujših agitatorjev k Novi Štifti. Rekli so, da gredo na božjo pot, šli so pa hujskat zoper Robiča. Nekateri so lagali, da je eeli šoštanjski okraj za Ježovnika.
s ¿andarji v Robičevem volilnem okraja so vsakega naznanili, ki je širil tiskovine za Robiča, agitatorje in ra<-širjevalce letakov in lepakov za Ježovnika pa so pustili pri miru. Žandarji so sploh — s častnimi izjemami — igrali v volilnem boju na celi črti protikmečko ulogo. Mi izjavljamo, da ne bomo tako podli in nizkotni ovaduhi, kakor liberalni kolovodje, da bi naznanjevali nasprotnike zaradi razširjevanja tiskovin, ker smo svobodoljubni, čeravno te besede nimamo vedno v ustih. Naši nasprotniki so se v celem boju izkazali kot skrajno propadli ljudje brez vsakega poštenja, svobodo-ljubja in dostojnosti. Ako je moral kdo kako škodo trpeti zaradi razširjanja tiskovin, naj nam to nemudoma naznani.
s Iz Pohorja. Gospod urednik! Ali je res kje postava, da se pri železnici slovenski ali dvojezično pisani tovorni listi ne smejo sprejeti? Neki obrtnik v Mariboru je pred božičem hotel jaslice odposlati. Naredil je slovenski tovorni list, a ta pa ni bil od železniškega uradnika sprejet, ker ni bil nemški. Moral je drugega narediti ter je tako imel nepotrebne stroške in pošiljatev bi se bila skoraj zapozhila. — Drugi slučaj: Med Mariborom in Dravogradom seje neki sodček oddal z dvojezičnim tovornim listom. Leta se ni sprejel, ker ni bil nemški. Moral se je narediti nov tovorni list nemški. Zopet nepotrebne stroške in zamuda. Ko bodo volitve skončane, bode treba državnemu poslancu priporočiti take slučaje, da se gospodje uradniki od zgoraj podučijo, da so med Slovenci.
s Ribnica. Za Robičev shod dne 12. t. m. je po noči nekdo lepake z gnojšnico namazal. Taki so na-prednjaki!
s Pri Sv. Primožu je bil na binkoštno nedeljo volilni shod, na katerem je govoril med drugimi tudi g. Zebot. Shod bo na ožjo volitev gotovo dobro uplival.
s Od Mislinje. Liberalna predrznost. Bilo je na 4. maja ženitovanje pri Načini. Ko se svatje pripeljejo do Načina, zagledali so pred vratni i učitelja Pajtlerja s Šmiklavža. Držal je v rokah Ježovnikov listek in ga kazal srdito nekemu možu in ga prisilil, da ga shrani. Ko se svatje vsedejo k mizi, se jim koj pridruži nepovabljeni gost Pajtler in pravi: Jaz sem prišel k vam zaradi naše stranke. Ko je to slišal pristaš Kmečke zveze, ki je bil pri gostiji, stopil je pred njega in mu povedal pošteno v obraz. Reče mu: Glejte da se odstranite, mi imamo ženitvanjsko stranko in nobene druge, z agitiranjem ne bo nič. Osramočen se je moral vrniti. Potem pa je razlagal svojo modrost takim, ki se radi napijejo in so potem korajžni za pretep. Razdivjal jih je tako, da je eden vdaril ženinovega brata po glavi, da je bil ves krvav. Lepa omika stranke! Razgrajač je bil obsojen na 8 dni zapora. Pajtlerja je pa nagnala domov Naolnova gospa.
s Lepaves pri Slovenjgradcu. Neki šaljivec je raztrosil vest, da bo Binkoštni ponedeljek po večernicah g. Robič zboroval» pri Plesniku v Legnu. Zato so živinski prekupci in odborniki Narodne stranke hitro skupaj zbobnali svojo nemškutarsko, deloma šnopsarsko tolpo. Zbrali so se pri Lutrovem iAnzi in na to marširali na lov, tri kompanije koman-dirane naravnost. Dobro so vse pote in izhode za-stražili, in tako menili, da jim ne more ubežati. Toda smola. Obstopili in zastražili so brlog, samo medveda ni bilo v brlogu. O Robiču ni bilo ne duhla ne sluha. Da se je pa vendar kaj storilo za narodnost, je Pejmot prebral zadnjo številko „Štajerca", kjer se nesramno napada naš za vse dobro vneti in splošno spoštovani nadžupnik, ki ni zakrivil nič drugega, nego da opominja k miru in slogi in včasih pobira mi-lodare za uboge in za hišo božjo, kar se mu od Narodne in nemškutarske strane še osebno šteje v greh. Vas, g. nadžupnik, pa prosimo, da se niti najmanj ne ozirate na tako nizkotne napade, mi smo z Vami ter Vas spoštujemo. Ko je tolpa videla, dal ničesar ne opravi, in je od pristašev Kmečke zveze, posebno od našega vrlega Rotovnika dobila marsikateri dober nauk, so marširali nazaj s kislimi obrazi, ki so se jim še le razjasnili, ko so zagledali „Freibier", ki je tekel zanje v gostilnah, posebno pri Kacu. Med voditelji te druhali smo poleg nemškutarskih živinskih mešetarjev in mesarjev in gostilničarjev tudi opazili nekaj dičnih odgojiteljev naše mladine. Odlikoval se je posebno učitelj Pejtler, ki je pri Rotovnik|u izjavil, da je po ovinkih izvedel, da pride Robič. To pot pa se je pošteno zmotil na ovinkih. Tudi nekdanji zadru-
gar in sedanji gostilničar v Narodnem domu v Slovenj gradcu Vrečko je zvest svojemu geslu: Svoji k svojim! pohitel med to mešano družbo. Kakor spričuje njegovo postopanje v tem volilnem boju, se ta mož vedno bolj omejuje na proticerkveno in protiduhov-niško Narodno stranko. Ali bo to njemu in gostilni v Narodnem domu v prid, bode pokazala bodočnost.
Konjiški okraj.
k Oplotnica. Oprostite g. urednik, da Vam povem nekoliki o 14. majniku. Nekateri tukajšni Štajercianci so prav pridno delali za Kresnika. Na veliko žalost pa so pogoreli. Ne bil bi dobil Kresnik pri nas večine glasov, ako ne bi bili vsi tovarniški delavci kakor na komando Kresnika pisali. Gosp. Jurš je pač hotel postaviti nov steber za nemški most do Adrije. Najhujši pa je bil Vam že znani Anton Obrul p. d. Hudiček, kmet v Čadramu. On bi bil najrajši Kresnika na ramah nosil ter vse Pišeke žnjim pohodil. Pri tem ga je pa njegova nič boljša polovica podpirala ter za srečno zmago Kresnika psalme molila. Da bi ga bili videli, kako je lomastil po Oplotnici ter slišali govoriti v krčmi pri g. Kunej. Pa vse ni nič pomagalo. Mi smo zmagali! Hudiček, pusti vendar nemčurstvo!
k V Žicah Be bo 26. t, m., t. j. na praznik presv. Trojice, popoldne po večernicah na splošno željo ponovila gledališka igra „Sv. Neža". K obilni udeležbi proti vstopnini 20 v vabi predsestvo bralnega društva v Ziiah.
Celjski okraj.
c Roblek in njegovi pristaši. Kako blagodejno upliva Roblekova zmaga na nekatere Žalčane (ki tvorijo ondotno fakinažo), kaže se tudi iz tega, da so po volitvi razbili sivolasemu starčku in župniku Korenu okna s tem, da so metali debelo kamenje v njegovo sobo. To je posurovelost, kakoršni ni kmalu para. Vsakdo, in če bi bil še tak politični nasprotnik, bi javno obsodil taka iakinska dejanja. A kdo še tega dosedaj ni storil? Dični žalski poslanec Roblek. Vino in pivo je že teklo po trgu, a grajailie besede za različna nasilstva še nismo slišali iz njegovih ust. V delu za svoje ljudstvo osiveli župnik Koren si pač takih napadov ni zaslužil, ker je bil tudi proti svojim nasprotnikom vedno dostojen; G. Roblek, ali uvidite že, kako je zaradi Vaše kandidature zrastla posurovelost ?
c Iz Savinjske doline., Vsa časi poslancem, ki so delovali v dosego splošne in enake volilne pravice! Vendar kaj nam to pomaga, ko so se pa pri nas dogajala vsakovrstna nasilstva in dajalo za pijačo. V Savinjski dolini dogajala so se sirova dejanja, ki se ne dado popisati, in to izključno le od Nar. stranke. Redko kedo bi se bil nadejal, da se pri nas nahajajo ljudje, ki bli bili zmožni takih podlih reči. Vsekakor pa upam, da se ni to v vaših srcih vzgojilo, temveč izhajali so ti zločini od druge strani z obljubami pijače, kar se bo tudi v dogledni dobi dokazalo. Misr lim, da okrajno glavarstjvo ne zatisne v ti zadevi oba očesa. Torej, dragi volilci, ki Vam še bilje po žilah poštena slovenska kri, vrzite proč, kar obsojajo pošteni ljudje in je tudi graje vredno, da postanete potem enkrat v resnici odločni in spoštovanja vredni možje. Naj pa nikdo ne misli, da bi pri nas volitve tako izpadle, ako bi se pošteno bojevalo. Kaj ne, g. Roblek, da ste Vi istih misli ? Nepoštenost celega volilnega boja od Vaše stranke Vam je pomagala v državni zbor! Da nas je pa Narodna stranka z golufijo in lažjo premagala, nič ne de,, zato mi ne trepečemo. Brez boja ni zmage in tudi napredka ne. Ako bi se mogočna Rusija ne bojevala z Japonci, tičala bi še mnoga desetletja tajn, kjer je bila. Tako je tudi pri nas. Ta poraz nas ni preplašil, še V0-1 gumneje gremo prihodnjič v boj! Ta njena zmaga je brezpomembna, kar bo najbližja bodočnost pokazala. Kar ni pravičnega in dostojnega, se nikldar in nikjer ne vzdržuje dolgo. Opravičeno upam, da Vas je že velika večina, spoznala, da ta stiranka ni za nič. Njeni list je prinesel članek: Prvi naskok na kleri-kalizem je sijajno uspel. Z drugimi besedami povedalo, prvi naskok na krsčanstvo seje sijajno obnesel. Dragi Savinjski možje! Koliko Vas je, ki bi to zlobno početje odobravali? Pomislite pri tem, kaj so morali naši dedje žrtvovati, da so jnam ohranili našo sveto vero! Mi pa bi tako lahkomiselno najdražje zar igrali? Kaj pa nam potem prevstaja za naše potomce? Morda liberalizem, kateri je podoben potujočemu ciganu. Ne, mi ostanemo, kakor smo bili, udani veri cerkvi.	Pristni Savinjčan.
c Pristovljani pri Sv. Emi v drugič pogoreli. Kakor lansko leto s svojim nasprotnim kandidatom Vračkom proti g. dr. Korošca, ravno tako so letos s svojim liberalnim kandidatom Žurmanom v drugič neusmiljeno pogoreli. Posebno so se pokazali pri sestavljanju imenika volilcev, ki so jih čez stotino izpustili. Na dan volitve so se še pa bolj osmešili s svojim grdim obnašanjem, ko so hoteli volilce napadati s psovkami in tepežem. Napravili so si slab utis.
Somišljeniki Kmečke zveze.
c Rečica ob Savinji. Za dan Sv. Rešnj. Telesa, dne 30. t. m., obljubila je sodelovanje 20 mož broječa, polno-številna šoštanjska narodna g;odba pod vodstvom g. kapel-nika J. Mazej. V cerkvi pa se bo igrala novo komponirana Haydn-ova instrumentalna sv. maša. Za ta duševni užitek je po širni okolici veliko zanimanje. Vso v čast in slavo božjo!
c Na Bregu pri Celju je umrl 15. t m. po večletnem
bolehanju upokojeni c. kr. dež. sodni r- tnik Ferdinand
Sokoli pl. Renó v 49. letu starosti. Zapušča ženo in dva otroka.
c V Marija Reki je začel goreti dne 15. t. m. gozd. Ogenj so z velikem naporom komaj drugi dan pogasili. Pri tem se je vnela hiša Antona Huber. Rešili so samo nekaj pohištva in živino.
c V Vojniku je bil na binkoštno nedeljo pokopan Štefan Čečko, cerkvenik dveh podružnic in daleč znani umetni tkalec. N. p. v m.!
c Laški trg. V pivovarni so nagovarjali kmete, naj volijo Roša, ki bo puške in kanone prodal ter učiteljem plačo zvišal. Laški organist, krčmar v pivovarni je pridno pomagal Roša na Dunaj spravljat, pa kmetje mu niso verjeli.
c Laško. Na binkoštni ponedeljek je bil tukaj v vrtnem salonu „Narodnega doma" volilni shod. Predsedoval je župan Lapornik, govoril dr. Korošec. Shod se enoglasno izrekel za dr. Benkoviča.
c Rečica pri Laškem. V gostoljubni hiši g. Petka smo imeli tukaj volilni shod binkoštni ponedeljek. Predsedoval je g Petek mlajši. Govorila dr. Korošec in dr. Jančič Splošno navdušenje za dr. Benkoviča.
c V Razborju je nekaj kmetov, ki so volili socialdemokrata Čobala. Neki kmet je šel celo uro daleč, da je sorodnike pregovoril za Čobala. Mi dotične obžalujemo, da so tako kratkovidni, kajti socijaldemokracija je huda nasprotnica kmeta in še hujša nasprotnica vere. Za kmeta bi nastali slabi časi, če bi zavladali socijaldemokrati.
c V Mozirju in Bočni sta bila na binkoštno nedeljo dobro obiskana volilna shoda v prilog Rob i če ve kandidature. Na obeh shodih je govoril g. Mlakar, podpredsednik Slovenske kmečke zveze.
c Loka pri Zidanem mostu. V nedeljo se bo tukaj blagoslovila zastava Bralnega društva, koje slovesnosti se udeleži tudi odposlanstvo Slov. kršč. socialne zveze za Štajersko.
c Rimske Toplice. Na binkoštni ponedeljek se je pod predsedstvom g. Sluge vršil pri Zupanci volilni shod, ki se je po govoru dr. Korošca izre&el za dr. Benkoviča. Veliko zaslug za shod si je pridobil naš neomahljiv pristaš gosp. Jar h.
c Loka pri Zidanem mostu. Shod na binkoštno nedeljo dobro uspel. Predsedoval g. Koren. Kolovodje iz Celja so v gostilni uživali samoto. Po govoru dr. Korošca se izrekel shod za dr. Benkoviča.
c Sv. Jederta nad Laškim. Lepo obiskan shod je bil na binkoštno nedeljo po večernicah pri nas. Predsedoval je naš spostovani soobčan. Govoril državni poslanec gosp. dr. Korošec. Navdušenje za dr. Benkoviča splošno.
c Sv. Lenart nad Laškim. Dne 21. t. m. smo imeli tukaj po šmarnicah dobro obiskan shod, na katerem je govoril dr. Korošec v prilog Benkovičeve kandidature. Soglasno bomo volili dr. Benkoviča!
c Št. Rupert nad Laškim. Možje, bližajo se občinske volitve! Volitev je važna reč, zato korajžno vsi na volišče, ter naredimo red v občinski pisarni in v občinskem odboru. Volimo samo značaj ne katoliške može!
c Iz Pake za Vransko. Razdivjanost liberalne Narodne stranke je dosegla svoj vrhunec. Razsaja, razbija, maže in blati okoli sebe in napada vsakega, kdor ni njenega mišljenja, kakor da bi v resnici za njo ne bilo nobenih postav. V noči od 5. do 6. maja je ta svojat poma-zala in onesnažila z neko črno tekočino vsa poslopja miroljubne Musijeve rodbine na Vranskem. Bajé ji je rodbina preveč klerikalna, in dva iz te rodbine sta celo duhovnika, kar pa smatra Narodna stranka za največji zločin, ki zasluži kazen. Ne bomo vas sodili! Obsodilo vas je že vaše lastno dejanje, za katero ne najdemo primernega izraza. Gospodu županu je ta huronska razdivjanost gotovo znana. Obračam se torej v imenu prizadete rodbine do vas, gosp. župan, in vas prosim, ker vam je c. kr. žendarmerija na razpolago, da blagovolite skrbeti za varnost vseh tržanov brez izjema, brez razločka in brez ozira na njihovo mišljenje. Narodna stranka nam s tem činom nikakor ne bo svojega mišlenja usilila, ampak nasprotno nas bo v našem prepričanju le utrdila.	Josip Musi, kapelan.
c Šmarje pri Jelšah. Veselega Vam nimam poročati, pač pa samo žalostno, kajti imeli smo že dvakrat točo: 13. in 17. t. m. 13. je bila tako gosta, da jo je bilo kar tri prste na debelo, da smo jo še imeli na bankoštni ponedeljek zadosti pod kapom. Najhujšo škodo je napravila na trsju in na sadnjem drevju, pa tudi pšenica iiV rž so hudo prizadete. Najhujše prizadete so Senovica, Sv. Lovrenc in Dvor. Pri nas ne pričakujemo dobre letine.
c V šmarskem okraju je dne 17. t. m. pobila toča. Vsi prizadeti naj dajo škodo ceniti in v to svr-ho naj naznanijo župani nesrečo c. kr. okrajnemu glavarstvu. Samo če se to zgodi, upati je na podporo. Vsaka občina naj blagovoli približni znesek škode naznaniti tudi državnemu poslancu dr. Korošcu, da lahko v državnem zboru stori potrebne korake.
c Rečica ob Savinji. Pretečeni teden je odšlo od nas nad 20 ljudij v Ameriko. Kaj bo? Vse hiti v deželo bajne sreče, doma pa manjka delavcev. V sredo dne 29. maja, pred praznikom Sv. R. T. bo občni zbor hranilnice in posojilnice na Rečici. Doslej smo vsako leto zborovali ob nedeljah, ker imajo ljudje čas. zdaj hočejo drugače. Menda za to, da bi ne bilo udeležbe. Udje, udeležite se prav gotovo obilno tega zborovanja, kakor ste do sedaj storili in volite pametne in poštene može v odbor.
c Šmihel nad Mozirjem. Dne 9. maja ustanovila se je tukaj Kmečka podružnica c. kr. Kmetijske družbe štajerske za župnije: Smihel, Mozirje, Rečica, Belevode in za kraja Letuš in Skorno. Načelnikom podružnice bil je soglasno izvoljen g. šolski vodja J. Pušenjak. Za načelnikovega namestnika g. I. Cesar, posestnik v Mozirju, in tajnikom in denarničar pa g. Val. Rozočnik, posestnik v Smihelu. K podruž^ niči je pristopilo do sedaj 85 udolv.
e Izobraževalno drnštvo v Celja je priredilo v četrtek 9. t. m. igro „Dve materi", ki je izvrstno uspela. Igralo se je prav dobro, gledalcev pa kot listja in trave in tudi celjska inteligenca je bila prav dobro zastopana.
Brežiški okraj.
b Kmečka zavest se je začela v mnogih krajih mogočno vzbujati, posebno vsled dogodkov pri zadnjih volitvah. Podsredški kmetje gredo rajši v kmetom prijazne trgovine v Kozje nego k svojilu sovražnikom doma. V Bučah si želijo baje kmetje drugega trgovca, ker je Ivnik nastopal tako strastno proti Kmečki zvezi.
b Agitacija za dr. Benkoviča je bila o binkoštnih praznikih zelo velika. Slovenska kmečka zveza je priredila ta dva dni 18 shodov, na katerih so govorili tudi državni poslanci Roškar, Pišek in Korošec.
b Planina. Dne 23. maja bo nam treba stopiti drugo-krat na volišče. Koga bodemo volili? Mi kmetje bodemo volili g. dr. Benkoviča, kateri ima srce za kmeta in ki kandidira na programu Slovenske kmečke zveze. Mi hočemo krščanskega moža za poslanca, ne pa liberalca, kakor je g. Roš. Kaj pa bode g. Roš naredil v državnem zboru, ker se je sam izjavil na shodu na Planini, da ni nobeden politik ne govornik. Poslanec pa mora biti dober govornik in politik; poznati mora vse zunanje in notranje politične zadeve. Zatoraj mi ne bodemo volili Roša 1. ker je liberalec, ki ga komandira Narodna liberalna stranka; saj ga vedno kateri celjskih dohtarjev spremlja po shodih in govorijo zanj; seveda močno udrihajo po d uho mikih in po g. dr. Benkoviču. 2. Ker v državnem zboru bi zopet tako tiho sedel, kakor v deželnem zboru. Saj bi ne upal nič govoriti, ker bi ga lahko vsak poslanec ustavil in bi nič ne naredil za nas. Dragi volilci, stopimo toraj zopet vsi na volišče dne 23. majnika, naj nobeden ne izostane ter oddajmo vsi glasove za g, dr. Benkoviča! On bode naš bodoči polanec. Živio Kmečka zveza! Živio dr. Benkovič!	Volilec.
Globoko. Kaj čudno igro uprizorili so liberalni diletanti na binkoštni ponedfeljek v gostilni g. Ret-cerja. Napovedali so namreč volilni ..shod ob 4. uri popoldan, pri katerem bi imel g. Moscon mešetariti za tiste glasove, oziroma volilce, kateri so 14. t. m. oddali njemu svoje glasove, naj bi se sedaj pri ožji volitvi vendar usmilili ubogega Roša in mu s svojimi glasovi pomagali iz luže, v kateri že precej globoko tiči. Razven Moscona, čakal je tudi tukaj že od poldan zloznani liberalni agent Kušec od Celja, ter se pripravljal, da nam bode razkril vse lepe lastnosti kandidata Roša, Že ob 3. uri zbralo se je občinstva od vseh strani, a vendar je g. Klišec nemirno sedel na svojem stolcu in pravil, da mu je nekako tesno pri srcu. Slišal je namreč med potom v Globoko čuka peti. Shod se je otvoril že ob pol 4. uri, in se vršil po vsem vrlo, da častno za našo stranko. Zfeorile so različne Roševe pesmi, mogočni klici živio Benkovič! razlegali so se daleč po okolici. Ko se je pripeljal g. Moscon, klicalo mu je navdušeno ljudstvo živel Benkovič! v pozdrav. Na to je malo hodil sem in tja, da si je hladil jezo, se vsedel na; voz in jo zopet, enako pozdravljen, hitro popihlal. Nestrpno težko pa je čakal ljubi Kušec tiste odrešilne ure, pa ne shoda, ampak pošte, da se brž odpelje. Preklinjajoč današni poraz so hodili g. Retcer poštar, Varlec ml., Fabinc, Kokot ml., učitelj, in drugi obupno sem in tja. Ko je šel Kušec v spremstvu imenovanih na voz, ne da bi bi bilo mogoče spregovoriti le eno besedo v svoj namen, spremljalo ga je ljudstvo z hrupnimi klici: proč s Kušecom! živio Benkovič! Nasprotniki so pravili, da takega poraza še niso imeli. Vsa čast gre tukaj zavednim zborovalcem, ki st pokazali, da so časi tlakle, ko so komandirali graščaki nad kmeti, že davno minuli in da vi ne boste delali kakor Vam bo zapovedal baron Moscon. Pokjazali ste liberalnemu agentu Kušecu, da ne marate poslušati njegovih praznih besed. Pokazali ste mu pot čez Globoko, kajti želja, nas še kedaj obiskati, se mu gotovo ne povrne. Pokazali ste, kako mirno in častno nastopa naša stranka v boju proti nasprotnikom, ne pa kakor oni, z največjo podlostjo in surovostjo proti nam. ' Druge občine si pa vzamite našo za vzgled, ter poženite libierallne agente, ki trosijo ljuliko med Vami. Največji škandal pa je, da naši zavedni občini nače-ljuje mož, ki se je podvrgel s svojimi pristaši štajer- .
čijanski stranki in sedaj na željo Moscona šel v Ro-šev tabor. Sramota, da se je on edini odtegnil iz vrst svojih tovarišev županov. Enako očetu sledi tudi njegov nadebudni mladoletni sinek. Pa saj vemo, zadnje občinske volitve v — Benkovičevih rokah. Treba bi bilo Mosconove pomoči? Kakor sem slišal, g. Moscon ni mizarsko izučen, da bi spravil žppanski stolec zopet v pravi red. Kajti slab je že ta stolec, močno se ž trese, obstanka mu ni, kmalu bo padel. Dragi volilci, tovariši agitatorji, mladeniči, stopajmo kakor sedaj, hrabro v boj zoper naše nasprotnike, stojmo trdno kot skala, branimo neustrašeno naše svetinje, naše pravice in našo korist. Živeli zavedni Globočani!
Kaj bo Roš za en poslanec, Ker druzga nič, kot kimat zna, Zato najboljše je za njega, Da vrabce plašil bo doma. Roš ni za drugo, Da dremlje doma, Zatorej Bog živi Nam BenkjoviSa.
Opazovalec, agitator.
b Presično. Nekteri listi poročajo, da je v občini Presično dobil Žurman 64 glasov in dr. Korošec 1 glas. Resnici na ljubo moramo poročati, da Žurman ni dobil pri nas nobeden glas, pač pa dr. Korošec 64 glasov in Drofenig 1 glas.	Več volilcev.
b Globoko. Občinske volitve so ovržene zaradi proti-postavnega postopanja g. župana. Da bi si župan Kene obdržal svoj strašno omahujoči županski stolec, prelevil se je poprej izvrstni narodnjak Kene, v „Velenemca". Narodnjak Kene, baronov pokorni sluga. Ker je baron Moscon nedržavni poslanec, pričakuje župan Kene od njega, da mu popravi županski stol. Se mu pa zato tudi hoče hvaležnega skazati. Moscon so izdali „pefel": Vsi, ki ste volili mene za nedržavnega poslanca, volite zdaj Roša za državnega poslanca. Moscon, Kene, Roš v koš, vsi bote kmalo nedržavni poslanci. — Franček, baronova naklonjenost in Vaše neod-kritosrčno obnašanje vam ne ohrani županstva. No bo nič! Gospod župan! Zdaj pazite na vsakega, ki kliče: „živijo Benkovič!" ter zapišujte njih imena. Svinčnik in črnilo, Vaš „federštil" in gnojilo bote hitro rabili kje drugje!
b Hmelj v Zabukovju. Župan v Zabukovju Golob je agitiral za Roša s tem, da bo Roš pre«krbel Zabukovčanom od Savinjčanov hmelj, katerega bodo potem v Zabukovju sadili in tako bogati postali kakor Savinjčani. Mi samo obžalujemo dotične Zabukovčane, ki tako neumno govorjenje verjamejo.
b Rajhenburg. Volilni shod Kmečke zveze, kateremu je predsedoval župan Dular, na binkoštni ponedeljek je izvrstno uspel, kajti udeležba je bila kljub agitaciji nasprotnikov velikanska. G. poslanec kmet Pišek je govoril nam kmetom iz srca, urednik Leskovar nam je povedal, kako lažnjiva je Narodna stranka in g. Agrež, kake^ laži se trosijo po našem okraju zoper dr. Benkoviča. Č. g. župnik Cerjak nas je vspodbujal, naj se v obilnem številu udeležimo volitve, kar smo z navdušenjem sklenili.
b Sv. Anton župnija Rajhenburg. Pri nas je priredila Kmečka zveza volilni shod, ki je bit jako dobro obiskan. Predsedoval je županGabrič. Z živio klici in s streljanjem smo sprejeli gg. govornike. Posebno prepričevalno in nam iz srca je govoril državni poslanec kmet Pišek ter č. g. kaplan Tratnik. Sklenili smo enoglasno voliti dr. Benkoviča. Živila Kmečka zveza!
b Planinska vas. Pri zadnji državnozborski vo-volitvi smo bili slabo volili, pač pa smo ponosni, da smo letos v tako majhni občini oddali 50 glasov, 48 za dr. Korošca, 2 za Drofenika. Torej liberalizem izginja. Kmetje, vabite se tudi h Kmečki zvezi, kajti le skupno boste kaj dosegli. Kdor pai zoper isto govori, povejte mu v obraz, da je isti sovražnik kmeta, ali pa zaslepljen.
Drobtinice.
d Vulkanski pojav v Bosni. 8 km od Zavido-viča v Maglajskem okraju v Bosni je bil srednje velik in visok griček, ki je na njem stala turška vas, broječa 30 hiš. Pod gričem teče reka. Krivaja, 8. t. m. pa se je grič začel pogrezati in voda je zaJila vse, hiše in drevje. Prebivalci so se komaj rešili v r oko-
liška mesta; le za dva vaščana ne vedb, sta se li rešila, ali sta utonila. Krivaja je zasuta in voda dere na nasprotno stran preko železnične proge, vsled česar je tudi promet ustavljen. Ker je bilo vreme lepo, nič dežja in grič suh, sodijo, da je bil grič vulkani-čen, in se je vsled podzemeljskih sil pogreznil.
d Živali, ki ne spe. Je nekoliko vrst rib, kač, kuščarjev in žuželk, ki nikdar v svojem življenju ne spe. Pojedine ribe ne spe niti en trenotek v svojem življenju, a. neke spe po pet minut na mesec. So tudi muhe, ki nikdar ne spe.
d Strajk kmečkih delavcev v Gornji Italiji. Kakor poročajo iz Milana, se je v zadnjih dneh » silno razširil štrajk poljskih delavcev v Gornji Italiji. Tako so dne 14. t. m. v pokrajini Parma ustavili delo vsi poljski delavci, okolu 10.000. V okolici Ferrare štraj-kajo delavci že nekoliko tedno, ne da bi bilo nade na miren sporazu.
d Število rekrntov. Za letos zahteva vojna uprava 103.000 novincev za stalno vojsko in mornarico. Na Avstrijo jih odpade • 50.000, n(a Ogrsko pa 44.000. Poleg tega je treba Avstriji še 14.500 novincev za deželno arambo.
d Ogromna Žena. V Čikagu je te dni umrla Mrs. Wiliam Mavrer, ki je tehtala 520 funtov. Njen mož, ako-ravno je tehtal 350 funtov, je bil nasproti nji pritlikovec. Sedem let ni žena šla iz hiše, ker so bila hišna vrata pre-mala. Ko je umrla, so morali porušiti zid, da so vzeli truplo iz hiše, a nosilo jo je deset močnih mož.
Najnovejše novice.
Poroka. Odvetniški koncipient dr. Milan Gori šek se je poročil z gdč. Miciko Robič, hčerko deželnega odbornika Fr. Robiča.
f Umrl je v Ljubljani g. Josip S taré, umirovljeni ravnatelj zagrebške gimnazije, opisal je znano „Občno zgodovino", ki jo je izdala družba sv. Mohorja.
Shodi Kmečke zveze v Savinjski dolini so se vsi razbili in preprečili od Narodne stranke. To se je tudi naznanilo celjski sodniji, ki pa ni mogla najti nobenega krivca! Zakaj pa imamo sodnije? Cela Savinjska dolina govori o velikanskih nasilstvih nasproti Kmečki zvezi, vsi časniki od obeh strank so poročali o razbitih shodih, le slavna celjska sodnija je ostala slepa. Tega ne bomo pustili pri miru in magari da je prizadet zraven tudi kak liberalni slovenski uradnik. Pravici ravno in prosto pot! Naši poslanci morajo nastopiti brezobzirno!
Slavni poštni nradi so bili po nekod — večina se je držala nepristranski — agenture za liberalno stranko in izdajale so se celo uradne tajnosti. Vsebina telegramov iz Benkovičega in Povalejega volilnega okraja je bila vedno čitati v „Domovini". Tako je skoro cel telegram dr. Benkoviča na dr. Korošca v zadnji „Domovini". Drugod so se tiskovine vedno par dni prepozno dostavljale. Pisma so se odpirala in naše uredništvo že hrani dokazila. Prosimo še za nadaljne podatke, da jih državni poslanci lahko uporabijo.
Mednaroden gospodarski shod se je vršil binkoštni čas na Dunaju, pri katerem so nastopili najslovitejši voditelji kmečkega gibanja iz različnih držav. Nekdanji francoski ministrski predsednik Meiine je predaval o begu z dežele v mesta in tovarne ter izrazil nado, da bo to preseljevanje zopet ponehalo, ker sa obrti ne godi več tako dobro. Dvorni svetnik Šulern je razmotrival vprašanje, kako bi se dalo izboljšati stanje kmečkih delavcev.
Brod se da v najem
V Gor Dnplekn za dobo 3 let po javni dražbi, katera se bo vršila
v nedeljo 23. maja t. L, ob 3. uri popoldne
na licu mesta. Izklicna cena je določena na 3000 kron.
Vsak, kdor hoče dražbati (licitirati), mora v roke brod. odbora vložiti varščino 100 kron,
Pogoji se izvejo ta isti dan.
Gor. Duplek, 8. dne maja 1907.
Odbor brod. društva Sv. Martin : 336 (l—i) Ignac Knmer, načelnik.
SMHÉÍ
vmwr
lisi? iipt.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska, cesta 19 V MedjatOTi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in cemki, — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod fcako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poveijenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni ponel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost
Glavno poverjeniátvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim!
1111
llllPIgl
L 1 OZNANIL
Vsaka beseda stane 2 v?ln
Ti inserati s« s- ejmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih == na upravni S tvo f« mor» priložiti znamka za odgovor.
Štampllja
iz kavčuka, modele za ra-edtiskarije, izdelke po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica št 15.
frav» kiieiaAfeo slltrovko fei dr»*®«ko, za kterih pristnost se jamči, prodaja goapa Jerič » StrSovipi štev. 126 pri Mariboru ob franki glavni cesti. 2 (26—24)
Vino, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Luk, trgovec v Kringi, pošta Tinjan (Antignana) pri Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodih od ne manje ko 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro in Selve). Pošlje tudi rad uzorce.
50 26—21
Najine se več drvarjev proti dobri plači za celo leto. Naslov: Oskrb-ništvo graščine Boštanj, p. Radna, Kranjsko. Železnična postaja Sevnica na Štajerskem. 286 5-5
Novozidana hiša z dvema sobama, kuhinjo, kletjo, vodnjakom, gospodarskim poslopjem in poljem pri hramu se proda po nizki ceni zakadi od potovanj a. Več pove Franc Cerič, posestnik na Studencih pri Mariboru, Lembaška cesta.
284 5-5
Na prodaj je hiša z 2 sobami, kuhinjo, kletjo, nji 70, sadonosnikom in malo vinograda z novim trsom zasijeno, pri žtipni cerkvi sv. Ane na Prevorju, pripravno zs rokodelca ali malo trgovino. Cena je 500 bron. Več se izve pri.Janezu Polutnik, posestnik v Prevorju. Pilstanj.	307 3—3
Zasebnik knpi starine, l akor staro pohištvo, orožje, denar, podobe, predmete iz cina in porcelana, stare cerkven« posode. Ponudbe pod naslovom „Zbirka" na upravništvo.
310 3-3
Hlapca sprejmem h 2. konjema. Plača 24 K. Ivan Jakš», trgovec, Loka pri Zidanemmostu. 311 4-3
Učenca sprejme takoj klobučar Ljudevit Hlustig v Mariboru, Drau-gasse 6. Dobi celo hrano. 303 3-3
Za majerja želi priti mlad oženjen mož, ki razume vso gospodarstvo. Naslov pri upravn. 304 3—3
Mizarski učenec se takoj sprejme pri A. Wiher v Mariboru, Heu-gasse 4.	321 (4—2)
Vüi se prodasta, 2 minuti od postaje Št. Ilj v Slov. gor. Prva: 4 sobe, 2 kuhinji, 2 verandi, 2 kleti, vrt za zelenjavo, brez ali z zemljo. Druga: 6 sob, 2 kuhinji, kleti, 2 verandi, vrt za zelenjavo, z ali brez zemlje Pri vsaki je izplačati 1000 do 1500 gld. Ostalo po dogovoru. Vili se lahko takoj prevzameta. Posestnik Jožef Wein, Graz, Annenstrasse 57. Naznanila prosim 2 dni prej. 325 (2—2)
Ena ali dve hiši, trgovina, klet, prostor za svinje, vrt, se da v najem, (posebno za kolarja, katerega v tem kraju ni), pri vel ki cesti, eno uro od Ormoža. Natančneje se zve pri Francu Nadlsberg, Libanja, pošta Ormcž.	3!4 (2—2)
Dva volarja in eden hlapec za konje se sprejme v samostanu Stu-denice pri Poljčanah. 329 (1-1)
Organist in cerkovnik krojač želi spremetiti službo. Sv. Jakob v Slov. gor.	328 (1-1)
Lepa prilika za posestnike vil!
Zaradi odpotovala se proda premičnino za 3 sobe, vrtne m ze, stoli, figure iz gipsa, svetilke, zbirka raznih starin, pohištvo in dekoracije. Maribor, Biirgerstrasse št. 7, p., l«vo od 12 do 2 ur vsak dan.	323 (3—2)
Krojne vzorce za krojače in šivilje se naj takoj naročijo, da se zamore ustreči vsem. Tudi gotove obleke se dobijo po nizki ceni pri Ivanu Keček, krojaški mojster, Sv. Tomaž pri Ormožu. 342 (2—1)
Nove mline za čiščenje žita vsake vrste, izdeluje po nizkih cenah in popravlja tudi pokvarjene Tomaž Kukec, mizar v Mariboru, Koroška ulica št. 31.	340 (3-1)
Hiša s 4 orali zemlje in ciglarno se odda za 3000 gld Maribor, Oberrotbwein< rstrasse 72. 339 (3-1)
Hiša z 2 stanovanji, kuhinjo, kletjo in lepim vrtom je na prodaj. Frau-staudenerstrasse štev 272 pri Mariboru.	341 (1-1)
Učenca poštenih staršev išče takoj Anton Štefančič, krojaški mojster na Hrastniku.	334 (2 1)
Išče se deklica, 15—16 let stara, iz poštene hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, kot pomočnica drugi deklici v krščanski trgovini. Kje, pove upravn. „SI. Gosp." 333 (3—1)
Vrtnar, samost. delavec, zmožen nemškega jezika, se takoj sprejme v službo. Več pove P. Alfonz Svet, gvardijan, Graz, Mariahilf. ii85 (2-1)
Za procesijo
Presv. Rešnj. Telesa!
Petero himnov: O sacrum convivium. Ego sum panis vivus. Adoro te. O salutaris hostia. Lauda Sion. Za mešan zbor zložil Ign. Hladni k, op. 36. Drugi natis. Cena 1 K.	337 (1-1)
Izja
va.
Podpisani Alojz Šala m on, posestnik v Starinovivesi, prosim gosp. Matjaža Šantl iz Iljaševec za odpuščenje žalitve z izjavo, da nimam nobenega vzroka obtožitelja ob-rekovati, se mu zahvalim za odpuščeno kazen in plačam vse stroške.
Starano v ave s, dne 18. maja 1907.
330(1—1) Alojz Šalamon.
Kovaškega učenca sprejme Vesiak, kovač v Razvanju, pošta Hoče.
320 (2—2)
V večjem trgn na Spod. Štajerskem dobro obiskana večja gostilna zaradi bolehnosn lastnika takoj za prodati Promet na leto 20.000 kron. Kje, pove uredn. 294 (5-5)
naznanilo.
Tečaj za travniško drenažo.
Od 3. do 8. junija t. 1. se bo vršil v St. Juiju ob j- ž., okraj Celje 6 dnevni tečaj za travniško drenažo. Za ta tečaj razpisujemo 15 ustanov po 20 K, da se lahko udeležijo tega tečaja tudi ubožni poljedelski delavci.
Ta tečaj bo vzgojeval poklicne delavce za izboljševanje travnikov, kateri bodo lahko služili kot nadzorniki pri takih delih.
Lastnoročno pisane prošnje morate vložiti do 24. maja t 1. na deželno-kulturni oddelek štaj. deželnega odbora v Gradcu, Raubergasee št. 8.
V	prošnji je omeniti poleg starosti in sedanjega bivališča, je li : rosilec že delal pri izboljševanju travnikov ali ne in ali je pripravljen, če se ga more rabiti, nastopiti kot preddelavec.
Oni kmetovalci in kmetijski delavci, kateri se hočejo tečaja udeležiti na lastne stroške, naj pridejo 3. junija, v pondeljek vsaj do 8. ure predpoldne v Nendlovo gostilno v St Juiju.
V	Gradcu, 21. aprila 1907.
312 (2—2)
Štajerski deželni odbor.
Marijine kapljice*
Te kapljice se rabijo za vse notranjo in zunanje bolezni — to je do sedaj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje	Ž in pomaga v mnogih boleznih. Osobito	j deluje izvrstno proti protinu (gihtu),	% reumatizma, bodenjn, trganja, glavo-	* boln, zobobolu, prsobolo, kašlju, pre-	J hlajenju, snšioi, jetroi in bubreini	X bolezni, želodčni in črevesni bolezni,	£ napihavanjn, grČH, zgagi, proti blju-	* vanju itd. Krepi živce in tel », torej ne-	$ obhodno potrebno za vsako hišo.	«
* . i £ —-— Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. ——
<a Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ugodnega okns» so, ♦ ♦	tako, da jih vsak rad «ame in tudi otroci,	$
i	Cena je franko na vsako pošto:	765 (10-10)	%
£ 12 steklenice (1 tucat) 5 K. 24 stekleničic (2 tucata) 8'60 K	J
36 stekleničic (3 tacate) 12 40 K.	%
Ž	Manje od 12 stekleničic se ne raapoši^ja.	*
^ Prosim, da se naročaje samo od mene pod naslovom:	s
% Ljekarna k zlatemu orlu, Pakrac, Slavonija, f
«♦»♦♦♦♦♦♦♦«Hi •-^»»»»»»»»»»♦»♦»»♦♦»»»^»♦«M».»»!
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in mimimmihmmiim^	fl'av- ®88ta Zagreba.
,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CR0ATIE' v Trsta, Corso št. 1.
kotlap
JPtuJ, Poštna ulica in MARIBOR, liaserngasse št. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše brizgalnice, pri katerih jamči za dobro in trpežno dela Popravki vsake vrste cen i» In hitre.
Kupujem stari baker, cink In mesing po najboljši ceni.
Poletni tečaj za vinogradarstvo in sadjarstvo, kakor tudi viničarski tečaj se bode vršil v času od
od 17. do 22. junija t. 1.
na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namen prvega tečaja tiči v teoretičnem in praktičnem pouku, kaj treba po leti v vinogradih in sadonosnikih storiti, kako je treba razne škodljivce zatirati. Viničarski tečaj ima pretežni namen praktičnega izvežbanja v istih zadevali.
Število udeležencev prvega tečaja omejeno je na 40, v katerem številu so tudi že zapopadeni oni gg. učitelji, katere štajerski deželni šolski svet za io odloči. V viničarski tečaj sprejme se 20 oseb.
Pouk je brezplačen.
Udeleženci viničarskega tečaja dobivajo, v razmerju k sredstvom, katera so za to na razpolago, podporo za obisk. Podporo dobijo pa le tedaj, čim isto izrečeno zahtevajo in iim občinski uraid potrditi
1.	da so revni pbsestniki oni sajni ali
2.	da so sinovi revnih posestnikov, ki se drže doma ali pa
3.	da so viničarji revnih posestnikov.
Kdor se za tečaj prijavi, naj to potrdilo predloži ter ob enem svojo starost naznani
Kdor pa zahteva podporo, naj to v prijavi poudarja.
Z teoretičnem poukom vinogradarstva in sadjarstva prične se dne 17. junija ob 9. uri dopoldne. Udeleženci viničarskega tečaja morajo pa istega dne že ob 8. uri tu biti.
Prijaviti se treba do 7. junija pri podpisanemu ravnateljstvu.
Ravnateljstvo deželne vinarske in sadjarske 326 (2-i)	šole v Mariboru.
mOOOOOOOOOOOOOGmOO&i
Tovarna slamnikov
FRAN CERAR, Domžale-Stob
se priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročanje vsakovrstnih
slam
3si (i-i) Cene nizke. Postrežba točna.
Cenik na zahievanje poštnine prosto,
»ooooc
23a.3ateT7"a3te
zastonj, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 1000 slikami.
Št. 365. Srebrna (iamska o.r« renmntoar nra gld. « OU
	Št. 322. Srebrna remon-toar nra *» gospode	3"50
	Št 837 Srebrna anker ura, 15 kamenov, gld. 5, dvojni pokrov gld.	6"50
	Št. 341. Srebrna anker nra, dvojni pokrov, 15 kamenov, zelo močna gld.	7-9-50
Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Anton Kiffmann,
qi:u, , .	največja zaloga ur srebrnine in zlatega
Slika 1 pol nar. velikosti.	Jbiaia. |kgport v vse dežele.
IviEariloor ©, Štajersko.
Vabilo
na
OP
Ormoške posojilnice
registrovane zadrug-e z neomejeno zavezo
Friedauer-Vorschussverein
registrierte Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung
ki se odredi na
petek, 31. maja 1.1., ob 10. uri predpoldne
v zadružni pisarni v Ormožu.
Dnevni red:
1. Poročilo predstojništva, polaganje računov in bilance za leto 190(3.
2« Poročilo nadzorstva o računskemu zaključku in bilanci.
3.	Predlog predstojništva in nadzorstva o porabi čistega dobička.
4.	Spremejnba pravil, oziroma popravek besedila istih za nov natis.
5.	Volitev predstojništva in nadzorstva^
6.	Slučajni predlogi.
Za slučaj, ako ob 10* uri ne bi bili zboro-valci sklepčni, se ob enem odredi drugo zborovanje po pars 33 zadružnih pravil z istim dnevnim redom, kakor je za prvo zborovanje odločen in nai istem mestu, pa ob 10y2ti, to je: polednajsti uri, pri katerem so navzoči, oziroma zastopani udi sklepčni, ne glede na svoto zastopanih deležev, niti ne glede na število navzočih.
Ormož, 18. maja 1907. Anton Soštarič.
332 (1-1)
Dr. I. Geršak.
Iščem trgovino.
iMščem starejšo v dobrem imenu trgovino z mešanim blagom na deželi v lepem in večjem okraju pri cerkvi, katera sme tako velika biti, da jo lahko dva oženjenca z enim učencem sprevidita, jo prevzamem v najem ali pa kupim.
Trgovina, katera se dobi iz vzrokov zavoljo starosti ali bolezni lastnika in smrti ene ali druge zakonske polovice, ima prednost. Resne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: A. D. Poštenost 124 na upravništvo tega lista.	338 (4—1)
Slovenci!
Pristopajte h Kmečki zvezi!
Posojilnica v Oplotnici
imela bo
v nedeljo, 26. maja f. L, ob 3. url popoldan
občni zbor
z sledečim dnevnim redom:
1.	Volitev načelstva.
2.	Poročilo društvenega stanja.
3.	Nasveti.
Ako se ob nri ne zbere dovolj zadružnikov, bo uro pozneje zborovanje pri vsakem številu udov.
327 fl-l)
IVaöelstvo.

1907
Za birmo I

1907
Največja izbira, raznih batlctov in volne za dekleta, kak" r tudi različno sukneno
blago za dečke in že izgotovljena obleke. Raznn tega tndi največja zaloga svilenih in drugih robcev, predpasnikov, kravat ter vsakovrstnega perila po najnižji ceni.
Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom Burgplafz 2. 33L K. Šepec Grajski trg 2. I\IAIiIB< >11, v laotm liisi. Postrežba točna, in strogo solidna!
S^iJUBHft raznovr8tnai kakor cvetlična, povrtna, deteljna, ----_ travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi
M* BerdaJ® ® Maribor, Scfljin trg
-' —	(* *«*««! <j)
Priporoča tudi svojo zalogo špecerijsk '¿v blag» in
Bartheluovo apno ia poklajo-v^folj^ kako~
T cHlojz gket

X
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
te priporoča čutiti duhovKmi in slavnemu ch<Amtw v izvrševanje ««en p to t!rn'-'j\
d/ijočih M ''■> p.tprtHr^.
Á
Restavracija,Narodni dem'
v Mariboru
jpgr priporoča sortirana vina dr. Turnarja, osobito čisti muškat ^ v steklenicah, Zadravčev ljutomeržan, dr. StuheSev haložan i. dr. == Piva: budijevlško in ob veselicah tudi akcijsko laško Kuhinja samo s svežimi jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe.
Trgovina z železnino
ios« Prsteo
Maribor, Tržaška oesia 1
priporoča svojo veliko zalogo tm-kovrstuega orodif. za rokorfek«, vse vrste žclozitiise, iraverz", kose,
liefl, md h v ml dsiprave itd. Fort-und in Riimt.o f-ement, ap«i« itd. Vse po najnižji cei,i !

Razpošiljanja blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja ekspertna Ivrdka!
Prosim, zahtevajte veli»! cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto!
Suitner ur$r. LJubljana
Mestni trg, nasproti rotovža
prej v Kranju
priporoča stojo veliko, ilborno zalogo flnlli
švicarskih ur,
briljantov, zlatnine in srebrnine
v veliki izberi po najnižjih cenik.
Pozor, kupovale! I
"t
i
Yrj/\1/Q7 da je moje blago res fino in UUlMiUl) dobro, je to, da je razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsaKoraur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
ij^CBiJšLIEI it
v Mariboru, Tegethofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo tuaauf&kturnega blaga, kakor: ilae v<>lneee olileke ga spomlad vsake barve, velikansko izbiro lenih »vilcioih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno suka o za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjnhe, platno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po s^jni^ji ceni!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10 •/<> cenejše kakor drugod.
j Tovarna za glinske izdelke
j	"v Račj u
j
; izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano ' najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strašno opeko. opeko za zid, za obi»ke, dimnike, rekontra-opeko,
plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. 9 Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Baiser-ju. •
r t
„pri sv. Jofefu'
I"
Sora trgovina z lesom in premogom
IVAN LAMPRECHT
MARIBOR, Karčovina 138 ob glavni cesti, za gostilno Taferne.
Prodaja vseh vrat lesa, drv In premoga«
Cene zmerne, postrežba točna.
Špecerijska trgovina
A. fertnih
Maribor, Koroška cesta št 9
priporoča svojo veliko zalogo ipe-tsrijskega blaga ter različnega vina in piva, žganja itd. Velika zaloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
«MlF
«V v Ljubljani
priporoča svoje
l(M>
¡zborno pivo v sodcih in steklenicah.
Franc Pleteršek
Maribor, Koroška cesta 24.
Velikr zaloga raznega pohištva, ogledal in podob. Cene jako nizke. S Prodaja tudi na obroke.
perufnlnarji I
"DAT H§ A jamčeno sredstvo, 1 -ci-U-Ui-i». ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnice, je dris-Ijava, ima zapečene zadke in vam včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 86, 55 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palme z navodilom poštnine prosto. I. S. Weixl, tičjeklajni preparati Maribor, Sofijin trg 3.
POSOJILNICA V MARIBORU
—— ustanovljena 1. 1882.
(S
(£) ❖ ❖ ♦
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri is pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4*/o 4 V« /o- — Obrestna
mera za posojila: 5%>, 5*/a°/. za hipotekami, 64/o za osebni kredit. Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. - Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemšl praznike.
FELIKS ROP
^ manufakturna trgovina v Mariboru
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo nanufakturnega blaga za molke In ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd.
Zaloga sobnih preprog, potna is posteljna ogrinjala. Najnižje cene!	Postrežba točnal
Alojzij Pinter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Blstrlai (podružnica na Gor. Bistrici)
priporoča celemu okraju različna semena: deteljno, travno itd., galico, j ličje trake iz gumija, lopate, kose, J brizgalijice, Tom. žlindro, železo ter e vsakovrst. druge reči po najnižji eeni. j ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
ANTON VIHER
stavbeni in umetni mizar
Hengasse 4 HfBaB*ilsOI* Hengasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa o njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Friporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica: Heugasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Preuhausgasse 1.
■ C * S« o iti 1
trn 3
O £1-9 Jfi -r se
ZZK*
— 3 s S^.L.
S-1	'5
S "Ti S olM
wü fi.2,| S lili
l o 2 Ig* J S iih
Svoji k svojim I
M
W
«t o
w "OOO
* 3 C

°> o
sgr-
a- S M .áJS'S Bll-El
2	P. « "Q o'ii" ..-v a'
W —	i: J«!
si	t " M * t?"" S o -
I-
te S ® tm o
* a^ra -2
S^StiN^lo^ll B
«J . N	»«fíS ■»»Hi tj
= M ! H
iPQ
:¡zs >
?š -ž
a s
;=a
C3
<o
"o Clh
S U
^ £	f?
^	-o
.«i	®
S. s
^	«
o> §	>8
s	S
S 8	š
3oÉiraite
narodne trgovce!
"ti
■S 8
?3
CO
..a >
rt
<r>
M
0			to
s?	.iž s	i	
v	(i>	v	
Ü	"s-"S	«T	
	1	-v • 8	
misueoq!>iS!UJBAOiodesA i
Narodna gostilna
,Pp1 polti' Maribor, Tegethoriia cesta 49
priporoča vedno 5''0Žr pWP, iz-vrstra domača vir,a ter mrzle in tople jedi. Hir. M&den.
Nova trgovina
Mahorič & Šeligo
• IPtraj 9
nasproti poŠte In gsatiine VraSki
priporočat» slav. občinstvn svoj« najnovejšo zalogo atssr.fafihtr-nega blaga ter vabita k obilnemu obiska.
Izdajatelj in založnik: „Hatol. tiskovno društvo".
Odgovorni urednik: Fcrdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Girila v Mariboru»