G R A D B EN I VESTN IK G LASILO ZVEZE fDRUŠTEV G R,A D B E N I H IN ŽEN IR JEV IN TEHNIKOV SLO V EN IJE Glavni in odgovorni urednik: Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ - BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV mag. Gojmir ČERNE prof. dr. MihaTOMAŽEVIČ dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL Stane PAVLIN dr. Franci STEINMAN Tisk: Tiskarna TONE TOMŠIČ d.d. v Ljubljani Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Karlovška cesta 3, telefon/faks: 061/221- 587, ob finančni pomoči Ministrstva za znanost in tehnologijo, Gradbenega inštituta ZRMK, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Fakultete ta gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani ter Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru. Tiska Tiskarna Tone Tomšič d.d., Ljubljana. Količina 1000 izv. Letno izide 12 številk. Individualni naročniki plačajo letno naročnino v višini 3.000 SIT, študentje in upokojenci 1.500 SIT. Gospodarske organizacije in podjetja plačajo letno naročnino za 1 izvod revije 35.000 SIT. Naročnina za naročnike v tujini znaša 100 USD. V ceni je vštet DDV. Žiro račun se nahaja pri Agenciji RS za plačilni promet, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. vestnik GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE UDK-UDC 05:625;IS S N 0017-2774 LJUBLJANA, AVG., SEP., OKT. 1999 L E T N IK X X X X V III S T R .: 1 8 5 -2 4 8 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, š tud ije , razprave Stran 18 6 MIHA TOMAŽEVIČ KRITERIJI IN PARAMETRI ZA PREPROJEKTIRANJE STARIH KAMNITIH ZIDANIH STAVB NA POTRESNIH OBMOČJIH C R IT E R IA A N D P A R A M E T R E S FOR R E D E S IG N O F O L D S T O N E - M A S O N R Y B U I L D I N G S IN S E IS M IC R E G I O N S Stran 199 M.TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M. LUTMAN IN SITU PREISKAVE ZIDOV IN POTRESNA ODPORNOST KAMNITIH HIŠ NA BOVŠKEM IN S IT U T E S T S O F W A L L S A N D ̂ S E I S M I C R E S I S T A N C E O F S T O N E - M A S O N R Y H O U S E S IN TH E R E G I O N O F B O V E C Stran 2 0 9 B. KOVAČIČ, A. ŠTRUKELJ, G. LIPNIK OBREMENILNI PREIZKUSI MOSTOV Z UPORABO LASERSKE GEODETSKE OPREME (NIKON-EPS) T H E B R I D G E L O A D I N G T E S T S U S IN G T H E L A S E R G E O D E T I C A L E Q U I P M E N T ( N I K O N - E P S ) S tra n 2 1 5 V. MLINARIČ, R. LONČARIČ, T.E.V. ŠIMIĆ OPTIMALNA RAZMESTITEV OPAŽEV Z UPORABO PRILAGOJENE TRANSPORTNE METODE O P T I M A L D I S T R I B U T I O N O F F O R M W O R K T H R O U G H A P P L I C A T I O N O F A D O P T E D T R A N S P O R T M E T H O D S tra n 221 M. ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, J. KRESAL OZELENJENE STREHE G R E E N - C L A D R O O F S S tra n 2 2 7 ZDGITS ZAPISNIK REDNE SKUPŠČINE S tra n 2 3 9 BRANKO OZVALD POMISLEKI OB NAŠIH NOVIH AKADEMSKIH NASLOVIH 1 . JUBILEJ S tra n 241 RUDI RAJAR JUBILEJ PROFESORJA DR. JANKA BLEIWEISA S tra n 2 4 3 MIHA TOMAŽEVIČ OB 50-LETNICI DELOVANJA ZAVODA ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE S tr a n 2 4 6 GORAZD HUMAR PROF. SERGEJ BUBNOV - 85 PLODNIH LET fl M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb KRITERIJI IN PARAMETRI ZA PREPROJEKTIRANJE STARIH KAMNITIH ZIDANIH STAVB NA POTRESNIH OBMOČJIH CRITERIA AND PARAMETERS FOR REDESIGN OF OLD STONE-MASONRY BUILDINGS INI SEISMIC REGIONS MIHA TOMAŽEVIČ Č e p ra v se s p ro t ip o t re s n o u trd itv i jo o b s to je č im s ta v b a m n a č e lo m a z a g o ta v lja e n a k a p o tre s n a o d p o rn o s t ko t novim , pa se v sk la d u z d o lo č ili EC 8 za d o s e g a n je š irš ih so c ia ln ih , e k o n o m s k ih in k u ltu rn o z g o d o v in s k ih c i l je v p r i p re v e r ja n ju p o tre sn e o d p o rn o s ti lahko u poš teva tud i zm a n jša n a računska p o tre s n a o b te ž b a . Pri k a m n it ih h iš a h je t r e b a z u s tre z n o p o ve za vo z id o v n a jp re j z a g o to v it i, da bo iz p o ln je n a osnovna p re d p o s ta v k a v s e h ra č u n s k ih m o d e lo v , t j. ra z p o re d ite v p o tre s n e o b te ž b e na z id o v e v ra z m e r ju to g o s t i. P rav tako je t re b a v iz ra č u n u u p o š te v a t i re a ln e v re d n o s t i m e h a n sk ih la s tn o s t i m a te r ia lo v . K e r se te v re d n o s t i la h k o u g o to v ijo s a m o s te re n s k im i p re is k a v a m i, so v p r is p e v k u p o d a n a p r ip o ro č i la , ka ko na p o d la g i re z u lta to v p re is k a v d o lo č it i k a ra k te r is t ič n e v re d n o s ti trd n o s ti, in ka te re v re d n o s ti de ln ih fa k to r je v v a rn o s ti za m e h a n s k e la s tn o s ti z id o v ja u p o š te va ti v o d v is n o s t i od z a n e s lj iv o s t i p o d a tk o v , ki j ih u p o ra b lja m o v iz ra č u n ih . A lth o u g h the sa m e d e g re e o f se is m ic re s is ta n c e is g e n e ra lly re q u ire d fo r s e is m ic a l ly r e h a b il i ta te d e x is t in g b u ild in g s as in th e c a s e o f th e n e w c o n s tru c t io n , d e s ig n s e is m ic lo a d s m a y be re d u c e d fo r re d e s ig n in o rd e r to o p t im is e b ro a d e r s o c ia l, e c o n o m ic a n d h is to r ic g o a ls . A c c o rd in g to EC 8, th is is th e ca se o f s tre n g th e n in g th e e n tire b u ild in g in v e n to ry in u rb a n a re a s . In th e re d e s ig n , th e s tru c tu ra l in te g r i ty s h o u ld f i r s t be p ro v id e d in o rd e r to fu lf i l the b a s ic a s s u m p tio n o f s e is m ic re s is ta n c e v e r if ic a t io n . The ty in g o f th e w a lls w ith s te e l t ie s re p re s e n ts an a p p ro ­ p r ia te m e th o d . In th e c a lc u la t io n , re a lis tic v a lu e s o f m a te ria l p ro p e r t ie s o f s to n e -m a s o n ry , o b ta in e d b y m e a n s o f in - s itu te s ts , s h o u ld be c o n s id e re d . R e c o m m e n d a t io n s a re p ro p o s e d fo r th e d e te rm in a t io n o f c h a ra c te r is t ic v a lu e s o f m a te r ia l p ro p e r t ie s as w e ll as fo r p a r t ia l s a fe ty fa c ­ to rs o f m a te r ia l p ro p e r t ie s in d e p e n d e n c e on th e re lia b ity j o f d a ta a t d is p o s it io n , w h ic h s h o u ld be ta k e n in to a c ­ c o u n t in s e is m ic re s is ta n c e v e r if ic a t io n . Avtor: M iha Tomaževič, p ro f.dr., d irektor, Zavod za g radbe n iš tvo S lovenije , L jub ljana, D im ičeva 12 UDK 699.841 : 691.2.012.1 : 620.17 P O V Z E T E K S U M M A R Y M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb 1. UVOD Čeprav z današnjim znanjem, vgrajenim v sodobne predpise, in zdanašnjo tehnologijo gradnje novim gradbenim objektom že lahko zagotovimo, da varno prestanejo celo najmočnejše potrese, so obstoječi gradbeni objekti med potresom načeloma veliko bolj ranljivi. Teh ni malo, saj poleg stavb, ki »so bile v preteklosti grajene na tradicionalen način brez načrtov, med obstoječe uvrščamo tudi vse tiste novejše stavbe in druge objekte, pri katerih potresna odpornost ni bila zagotovljena na način, ki ustreza sodobnim kriterijem. Pri vseh potresih se praviloma pokaže, da je škode in žrtev največ prav zaradi hudih poškodb ali porušitev obstoječih objektov, med katerimi so pri nas in v drugih evropskih deželah seveda najbolj številne, žal pa tudi najbolj ranljive, prav stare kamnite zidane , hiše v zgodovinskih mestnih jedrih in na podeželju. V prispevku ne bomo razpravljali o dosedanji praksi, v kateri smo med celovito ali delno prenovo starih hiš le redkokdaj upoštevali strokovna priporočila za zagotavljanje potresne odpornosti in veljavno, čeprav včasih pomanjkljivo, tehnično regulativo za gradnjo na potresnih območjih. V upanju, da bomo na tem področju dosegli napredek, bomo predstavili nekatere sicer že prej poznane principe, ki jih zdaj Uveljavlja tudi nova evropska regulativa, v sklopu katere se prvič pojavlja predpis, ki je v celoti posvečen proti­ potresnemu utrjevanju in popravilu stavb. To je predstandard Eurocode 8 - Projektiranje potresno odpornih konstrukcij, Del 1-4: Splošna pravila - utrditev in popravilo stavb (ENV 1998-1-4:1996, v nadaljevanju samo EC 8-1-4), ki, kot že pove naslov, določa pravila, ki jih moramo upoštevati pri posegih v obstoječe konstrukcije na potresnih območjih. Predstandard je že preveden v slovenščino, v kratkem pa bo z nacionalnim dokumentom za uporabo (SIST ENV 1998-1-4, nadaljevanju NDU) tudi uradno uveden kot slovenski predstandard. Kot vsi ostali iz družine Eurocode je tudi EC 8- 1-4 v državah Evropske unije in pri nas šele v fazi predstandarda, tj. v neobvezni uporabi. Kot pa je znano, bodo predstandardi pred obvezno uporabo doživeli še precej sprememb. EC 8-1-4 je pravzaprav mešanica predpisa in priročnika, ki je nastal zaradi tega, ker: • “stare konstrukcije niso bile projektirane za potres, pač pa je bila upoštevana le običajna obtežba, čeprav včasih samo posredno v obliki tradicionalnih pravil konstru­ iranja; • z današnjim znanjem ovrednotena potresna nevarnost lahko pokaže potrebo po utrditvi širšega območja; • so posledica potresa lahko resna popravila” . V prispevku bomo predstavili tudi bistvene kriterije za izbiro tehnoloških ukrepov za utrditev in popravilo kamnitih zidanih stavb, podali in komentirali pa bomo tudi eksperi­ mentalno ugotovljene vrednosti nekaterih najpomembnejših paramet­ rov, ki jih moramo upoštevati pri računskem preverjanju potresne odpornosti med preprojektiranjem. Še tako točen račun namreč ne more dati zanesljive ocene o potresni odpornosti konstrukcije, če v njem upoštevani podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Razpoložljivih podatkov o dejanskih vrednostih računskih parametrov pa je pri nas in po svetu zelo malo. 2. KRITERIJI ZA UTRDITEV IN POPRAVILA 2.1 Splošni kriteriji in postopki Odločitev, ali bomo konstrukcijo samo popravili ali pa jo bomo utrdili, je odvisna od njene potresne odpornosti. Če je odpornost ustrezna in so nastale poškodbe posledica vnaprej predvidenih procesov disipacije energije, bomo poškodovano konstrukcijo s ‘popravilom” vrnili v prvotno stanje. Če pa poškodbe po potresu presegajo v projektu predvideni obseg, je bila odpornost konstrukcije premajhna. Konstrukcijo s posebnimi ukrepi “utrdimo,” da bo sposobna prevzeti predvideno potresno obtežbo, pri tem pa seveda popravimo tudi vse poškodbe. Medtem ko popravljamo le stavbe, ki jih je potres že poškodoval, pa lahko utrjujemo tudi nepoškodovane stavbe. Če smo s preverjanjem potresne odpornosti ugotovili, da potresna odpornost ni ustrezna, je zaželeno, da stavbo utrdimo preventivno. Vnaprejšnji utrditvi še nepoškodovane stavbe rečemu tudi “ rehabilitacija.” Ko se odločamo za popravilo ali utrditev konstrukcije, upoštevamo številne kriterije. Osnovni kriteriji so tehnične narave. Od dejanske potresne odpornosti stavbe, ki jo ugovimo le s preiskavami materialov in z računskimi analizami, je odvisna vrsta ukrepov in njihov obseg. Od vrste konstrukcije in njenega stanja je odvisna tudi izvedljivost in učinkovitost posegov, s katerimi nameravamo izboljšati potresno odpornosti. Pred končno odločitvijo pa moramo skrbno preučiti tudi nekaj čisto splošnih kriterijev, ki so povezani s stroški posegov in pomembnostjo stavbe, razpoložlji­ vostjo ustrezne tehnologije in usposobljenostjo delovne sile, trajanjem del in problemi bivanja. Če imamo opravka s kulturno­ zgodovinskim spomenikom, kar v primeru kamnitih zidanih hiš ni redkost, moramo še posebej skrbno upoštevati tudi principe, ki veljajo za ohranitev arhitekturne kulturne dediščine. Pred odločitvijo o posegu v konstrukcijo moramo stavbo dobro poznati, zato najprej izdelamo temeljito diagnozo. Ugotoviti moramo vrsto in splošno stanje konstrukcije in njenih posameznih elementov, z vsemi spremembami, ki jih je doživela M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb v življenjski dobi. Če imamo na razpolago načrte, moramo preveriti, koliko se dejansko stanje ujema z načrti. Če načrtov ni, izdelamo posnetek dejanskega stanja. Konst­ rukcijo pregledamo in ugotovimo vrsto in obseg morebitnih poškodb. Ravno tako ugotovimo, kakšni so temelji in temeljna tla. Predvsem pa moramo ugotoviti vrsto in kakovost materialov ter mehanske lastnosti številčno ovrednotiti. Vse to v navodilih določa tudi EC 8-1-4. Preiskave, ki se jih, ker menimo, da so predrage, ponavadi tako branimo, so pri tem neizogibne. Zavedati se moramo, da preiskav ne izvajamo zaradi zahtev predpisa, pač pa predvsem zato, ker nam dober projekt, narejen na podlagi temeljitega poznavanja dejanskega stanja konstrukcije in materialov, lahko prihrani precej nepotrebnih stroškov. Predvsem pa nam dobra diagnoza konstrukcije edina omogoča izdelati zanesljivo oceno velikosti predvidenih stroškov utrditve ali popravila, na podlagi katerih se sploh odločimo za poseg. S sondažnimi izkopi ugotovimo stanje temeljev in temeljnih tal. Z odstranitvijo ometa na primernih mestih po tlorisu in po višini stavbe lahko ugotovimo, kateri deli so bili dozidani ali prezidani. Z odpiranjem zidovja ugotavljamo vrsto in strukturo zidovja, ki je zelo odvisna od lokalnih razmer. Za zidanje kamnitih hiš se navadno uporablja lokalno pridobljeni kamen, zato kamniti zid v stari Ljubljani, kjer prevladuje grajski kamen, sljudnati kremenov peščenjak, ni enak zidu kamnitih hiš v Posočju, kjer je kamen apnenec. Različen je tudi način zidanja: medtem ko je npr. v prvem primeru zid razmeroma homogen, sta v drugem nosilna sloja zelo izrazita. Samo z odpiranjem lahko ugotovimo tudi vrsto, sestavo in stanje stropnih konstrukcij ter ugotovimo, v kakšnem stanju so zidne vezi - če nam ključi na fasadah povedo, da so bile vezi sploh vgrajene. Če so vezi v dobrem stanju in so vgrajene na pravih mestih, jih lahko pri preprojektiranju upoštevamo. Da bi ugotovili mehanske lastnosti zidovja, med pregledom stavbe odvzamemo vzorce kamna, opeke in malte in jih kasneje preiščemo v laboratoriju. Žal o nosilnosti zidovja samo na podlagi rezultatov preiskav sestavnih materialov ne moremo zanesljivo sklepati. To je mogoče le v primeru, če imamo na razpolago rezultate preiskav nosilnosti zidovja, sezidanega na podoben način in z materiali enakih mehanskih lastnosti, kot jih imajo materiali, ki smo jih odvzeli za preiskavo. Če podatkov nimamo, se preiskavam lastnosti zidovja ne moremo izogniti, posebej če gre za večjo skupino hiš, ki jih nameravamo utrditi. Preiskave navad­ no izvedemo na sami stavbi, saj je odvzem ustrezno velikega kosa zidu in prenos v laboratorij ponavadi bolj zahteven kot preiskava na stavbi. Z nedestruktivnimi preiskavami, ki jih za ugotavljanje mehanskih lastnosti kamnitega zidovja včasih ponujajo tržno usmerjeni laboratoriji, kot so infrardeča tomografija, ultrazvočne preiskave, radarsko-sonarne preiska­ ve in podobno, ne moremo ugotoviti kaj več kot približno strukturo kamni­ tega zidu. Še veliko primerjalnih kalibracijskih preiskav in razvoja bo treba, da bomo z njimi lahko ugotovili tudi mehanske lastnosti zidovja, kot so tlačna in strižna trdnosti ter elastični in strižni modul. So nam pa te preiskave lahko v pomoč, ko ugotavljamo splošno stanje, potem ko že poznamo mehanske lastnosti. 2.2 Računska potresna obtežba Osnovni kriterij za odločitev o nujnosti in obsegu posegov v konstrukcijo stavbe je potresna odpornost. Če z računom ocenjena potresna odpornost ni dovolj velika, da bi stavba prestala pričakovani potres s sprejemljivim obsegom poškodb, je treba konstrukcijo utrditi. Z dobrim računskim modelom bomo z analizo lahko ugotovili tudi razloge in mesta nastanka možnih poškodb in tako, na splošno rečeno, izbrali prave utrditvene posege in jih tudi izvedli na pravih mestih. Pri stanovanjskih kamnitih zidanih hišah v mestih in na podeželju so postopki razmeroma enostavni, medtem ko pri monumentalnih stavbah, v glavnem kulturno-zgodovinskih spomenikih, kot so sakralni objekti, ki so tudi sezidani iz kamna, analize zahtevajo več znanja in precej bolj zahtevne računske modele. V splošnem se pri preprojektiranju obstoječih stavb upošteva enak nivo računske potresne obtežbe kot pri novih konstrukcijah. Po EC 8 se računska potresna obtežba, izražena z mejnim računskim koeficientom prečne sile v pritličju BCSdu, tj. z razmerjem med računsko potresno obtežbo in težo stavbe, izračuna z enačbo: q kjer je ag računski pospešek tal, S parameter tal, ß0 maksimalna spektralna vrednost, konstantna na območju lastnih nihajnih dob med T = 0.1 s in T = 0.4 s, in q faktor obnašanja konstrukcije. Če predpos­ tavimo, da je po določilih EC 8 vrednost parametra tal S = 1.0, kar velja za dobra tla, ßo = 2.5, kar velja za zidane konstrukcije, in q = 1.5, kar velja za navadne zidane konstrukcije, ter upoštevamo vrednosti računskega pospeška tal, S to p n ja V I V II V l i l IX a g 0 .0 5 0 .1 0 0 .2 0 0 .3 0 B C S d ,u 0 .0 8 0 .1 7 0 .3 3 0 .5 0 Preglednica 1: Računske vrednosti mejnega koeficienta prečne sile za preverjanje potresne odpornosti starih kamnitih hiš po EC 8 M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb ki jih za posamezna območja seizmičnosti predpisuje slovenski NDU za EC 8, lahko izračunamo, da moramo pri preprojektiranju kamnitih zidanih hiš upoštevati kot merilo za potresno odpornost vrednosti BCSdu, navedene v pregled­ nici 1. Lahko ugotovimo, da so vrednosti, ki jih moramo upoštevati pri preprojektiranju starih kamnitih hiš na območjih Vlil. in IX. stopnje intenzitete, razmeroma visoke. Praksa kaže, da so z običajnimi tehničnimi ukrepi vrednosti višje od 0.3 težko dosegljive, predvsem pri hišah, višjih od dveh nadstropij. Na drugi strani pa tudi izkušnje po potresih dokazujejo, da so zahteve EC 8 nerealno stroge. Kar nekaj je že dokazov, da so se hiše med potresom zadovoljivo obnašale, čeprav so bile vrednosti potresne odpornosti, izračunane z upoštevanjem dejanskih vrednosti lastnosti materialov, nižje od zahtevanih za dano območje. EC 8-1-4 dopušča, da se zaradi optimizacije širših socialnih, ekonom­ skih in kulturno-zgodovinskih ciljev, računska potresna obtežba izjemoma zniža le v primeru: 1. ko predvideni stroški obnove celotnega gradbenega fonda na posameznem območju narastejo čez vse meje oziroma 2. ko upoštevanje računskih potres­ nih sil zahteva popolnoma ne­ sprejemljive tehnične ukrepe pri kulturnozgodovinskih spome­ nikih. EC 8-1-4 dopušča zmanjšanje računskega pospeška tal tudi v odvisnosti od preostale življenjske dobe objekta. V predlogu slovenskega NDU je faktor zmanjšanja v primeru, ko je preostala življenjska doba 50 let ali več, enak 1.00 (ni zmanjšanja) in pade na 0.67, ko je preostala življenjska doba samo 15 let ali manj. Faktor zmanjšanja po NDU tudi v nobenem drugem primeru ne sme biti manjši od 0.67. Izkušnje kažejo, da bi pri starih kamnitih zidanih hišah v skladu z določili EC 8-1-4 lahko zmanjšali računsko potresno obtežbo na območjih Vlil. in IX. stopnje. Zaradi specifičnosti zasnove kamnitih zidanih hiš in vrste tehničnih ukrepov za njihovo utrditev, ki jih moramo v vsakem primeru izvesti celovito, ker sicer ne bi bili učinkoviti, zmanjšanje računske obtežbe na območjih VII. in VI. stopnje namreč ni smiselno. Če za zmanjšanje obtežbe tudi na območju IX. stopnje upošte­ vamo maksimalni faktor, ki ga pred­ laga slovenski NDU, tj. 0.67, na območju Vlil. stopnje pa računsko obtežbo zmanjšamo v razmerju račun­ skih pospeškov tal, dobimo vrednosti računskega koeficienta prečne sile, ki so navedene v preglednici 2. Kot so pokazale analize, so te vrednosti tudi pri višjih stavbah dosegljive z običajnimi tehničnimi ukrepi, hkrati pa predstavljajo realne zahteve, za katere ni opravičila, da jih pri preprojektiranju ne bi upoštevali. Treba pa je poudariti, da je preverjanje potresne odpornosti kamnitih zidanih hiš na računsko obtežbo, navedeno v preglednicah 1 in 2, smiselno le v primeru, ko povezanost zidov v višini stropnih konstrukcij zagotavlja, da se stavba med potresom obnaša celovito. To namreč omogoča, da se bo med potresom izkoristila razpoložljiva sposobnost sipanja energije, ki jo predpostavlja faktor obnašanja konstrukcije q. 3. RAZPOLOŽLJIVE TEHNIČNE REŠITVE IN NJIHOVA UČINKOVITOST Tehnični ukrepi za zagotavljanje potresne odpornosti kamnitih zidanih hiš morajo sloneti na naslednjih kriterijih: • zidovi morajo biti med seboj ustrezno povezani z vezmi, stropi pa morajo zagotoviti prenos potresnih sil na zidove, zato morajo biti utrjeni in ustrezno sidrani v zidovje. To prepreči nihanje zidov pravokotno na ravnino in zagotovi celovitost obnašanja konstrukcije, • zidovi morajo biti enakomerno razporejeni v obeh smereh stavbe, biti pa morajo tudi dovolj odporni, da bodo prevzeli pričakovano potresno obtežbo. V primeru ko je treba vgraditi nove elemente, se morajo ti razporediti enakomerno po tlorisu in višini, da se preprečijo morebitni neugodni torzijski vplivi, • temelji morajo biti dovolj močni, da prevzamejo in prenesejo povečane mejne obremenitve z utrjenih elementov v temeljna tla. Ukrepi so načeloma enostavni. Da bi zagotovili celovitost obnašanja hiše med potresom, zidovje povežemo z jeklenimi zidnimi vezmi, da bi izboljšali potresno odpornost, pa kamnito zidovje utrdimo z injektirarijem. Pri kamnitih hišah S to p n ja V I V II V l i l IX a g B C S d,u 0 .0 5 0 .0 8 0 .1 0 0 .1 7 0 .2 0 0 .2 5 0 .3 0 0 .3 3 Preglednica 2; Predlog za zmanjšane računske vrednosti mejnega koeficienta prečne sile za preverjanje potresne odpornosti starih kamnitih hiš M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb ni delnih rešitev. Hišo povežemo ali pa ne: če povežemo samo njen del, še ne zagotovimo, da se bo hiša med potresom obnašala celovito. Raziskave in izkušnje so pokazale, da tudi zidovja ni mogoče injektirati le deloma. Ker so dosegljive vrednosti trdnosti odvisne od strukture in trdnosti osnovnega zidu, z injektiranjem ne moremo doseči - tako kot s projek­ tiranjem betonske mešanice - vnaprej določene trdnosti zidovja, ki bi konstrukciji zagotovila zahtevano stopnjo odpornosti. 3.1 Zagotavljan je celovitosti obnašanja Celovito obnašanje konstrukcije je prvi pogoj, da se razpoložljiva potresna odpornost zidovja izkoristi v celoti, obenem pa je tudi prvi pogoj za zanesljivost naših računskih ocen. Ni treba posebej poudarjati, da je osnova vseh računskih modelov predpostavka, da stropne konstrukcije med potresom kot toge šipe v svoji ravnini raznašajo potresno obtežbo na posamezne zidove v sorazmerju z njihovo togostjo. Če ta predpostavka tudi v resnici ni izpolnjena, so rezultati računa vprašljivi. Da bi zagotovili celovito obnašanje konstrukcije in skupno delovanje zidov kamnitih hiš med potresom, zamenjamo lesene strope s ploščami, ki jih ustrezno sidramo in povežemo z zidovjem, bodisi zidovje povežemo z jeklenimi vezmi, obstoječe lesene strope pa sidramo v zidove in, predvsem v primeru velikih razpetin, utrdimo z diagonalnimi vezmi. Zidne vezi položimo simetrično na obeh straneh zidu, navadno tik po stropom, na konceh pa jih sidramo z navojem in matico na jeklene podložne plošče (slika 1). Navadno uporabimo kar gladko betonsko jeklo, potrebno število in dimenzije palic pa praviloma določimo z računom. Na podlagi izkušenj se pri kamnitih hišah običajne velikosti uporabljajo palice premera 16 mm. Osnovni podatki o učinkovitosti povezovanja zidovja so bili dobljeni Jeklena vez 16-20 m m Slika 1: Zidne vezi, ki se vgradijo v višini stropov, zagotovijo celovitost obnašanja kamnite hiše med potresom, s čimer je izpolnjena ena osnovnih računskih predpostavk po potresu na Kozjanskem leta 1974 (Boštjančič in sod., 1976). Novejše raziskave so pokazale (Tomaževič in sod., 1993), da leseni stropi, ki niso sidrani v zidovje, ne morejo preprečiti ločevanja zidov, zaradi česar lahko pride do delne porušitve zgornjih nadstropij (slika 2a). Če pa zidove povežemo z jeklenimi vezmi, se stavba odzove na potres kot celovita konstrukcija, čeprav leseni stropi ostanejo (slika 2b). S tem da obdrži celovitost, se potresna odpornost zidane stavbe, še bolj pa sposobnost disipacije energije, bistveno poveča. Rezultati raziskav so tudi pokazali, da zamenjava lesenih stropov s togimi masivnimi ploščami ni vedno potrebna, posebej če so stropi dovolj dobro ohranjeni, pa tudi dovolj močni ter togi za prevzem navpične obtežbe. 3.2 U trjevanje zidovja z in jek tiran jem Kot metoda za utrditev kamnitega Slika 2: Porušitev modelov kamnitih hiš med preiskavo na potresni mizi. a.) Model z nepovezanim zidovjem in b.) Model z jeklenimi vezmi v višini stropov M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb d (mm) Slika 3: Primerjava potresne odpornosti obstoječega in z injektiranjem utrjenega kamnitega zidu in mešanega kamnito-opečnega zidovja je najbolj ustrezno siste­ matično i n jekti ran je s cementno mešanico. Injekcijska masa, ki zapolni votline v zidovju, po strjevanju poveže dele zidu v monolitno strukturo. S tem se prepreči razpadanje in razslojevanje in zagotovi celovito obnašanje zidu med potresom, kar bistveno poveča potresno odpornost. Stopnja povečanja nosilnosti je r odvisna od kakovosti obstoječega zidu. Če je zid šibak, je stopnja povečanja visoka, v primeru zidovja dobre kakovosti pa povečanje ni tako izrazito. Tipične odvisnosti med vodoravno silo in pomikom, dobljene z in situ preiskavo obstoječega in z injektiranjem utrjenega kamnitega zidu po potresu na Bovškem leta 1998, prikazuje slika 3. Kot kaže slika, se obenem z nosilnostjo z injektiranjem poveča tudi togost zidu. To pa opozarja, da je treba injektiranje izvesti enakomerno po celi tlorisni površini stavbe, sicer lahko zaradi povečane togosti posameznega zidu pride do sprememb pri porazdelitvi potresnih sil na zidove in s tem do neugodnih torzijskih vplivov med potresom. Injektiranje zidovja s čisto cementno mešanico ima tudi svoje slabe strani, saj zaradi cementa in spremenjene strukture zidovja v zainjektiranem zidu nastane kapilarni sistem, po katerem potuje skupaj z raztopljenimi solmi voda, ki zaradi različnih razlogov vstopa v zidove. To povzroča odstopanje ometa in odlaganje kristaliziranih soli na površini, soli pa se zaradi higroskopičnosti še dodatno navlažujejo iz zraka. Ker je problem še posebej pereč pri kulturnozgodovinskih spomenikih s poslikavami zidov, smo raziskali možnosti zamenjave dela cementa z inertnimi materiali. Ugotovili smo, da se z zamenjavo cementa sicer zmanjša trdnost injekcijske mase, vendar to ne vpliva na odpornost zidu (Tomaževič in Apih, 1993). Na podlagi rezultatov raziskav smo tudi ugotovili, daje mogoče sestavo mešanice sprojektirati v skladu z zahtevami posameznega primera. Žal se te možnosti v vsakdanji praksi ne poslužujemo niti v primeru utrjevanja kulturnozgodovinskih spo­ menikov. Kljub neugodnim posledi­ cam za bivanje v praksi še vedno raje uporabljamo čisto cementno mešanico, ki ji le včasih dodamo dodatke za higrofobiranje. 4. PREVERJANJE POTRESNE ODPORNOSTI 4.1 Računska metoda Ko preverjamo potresno odpornost v skladu z zahtevami EC 8, moramo za celotno konstrukcijo in vsak njen element dokazati, da velja odvisnost: E d < R d (2) kjer je Ed predpisana računska potresna obtežba, ki deluje na element konstrukcije oziroma na stavbo, Rd pa računska odpornost elementa konstrukcije oziroma stavbe. Pri kamnitih zidanih hišah, ki izpolnjujejo pogoj celovitosti delovanja konstruk­ cije med potresom, se pokaže, da prevladuje strižni mehanizem delovanja zidov, zato je tudi strižna nosilnost zidov odločilna. To računski postopek močno predpostavi, saj v računu naredimo le zanemarljivo napako, če upogibne vplive zanemarimo. Ker so vrednosti strižnega modula kamnitega zidu bistveno manjše od vrednosti elastičnega modula, je tudi togost posameznih zidov premo sorazmerna površini vodoravnega prereza in je praviloma odvisna le od višine zidu, in ne toliko od vpetostnih pogojev. Strižno odpornost zidu izračunamo z znano enačbo, ki sta jo v osnovni obliki razvila Turnšek in Čačovič (1971): H = A w f ' P -+ 1 (3)u w b m kjer je Hu mejna računska nosilnosti zidu, Aw površina vodoravnega prereza zidu, ft natezna trdnost, ao pa povprečna tlačna napetost v zidu zaradi navpične obtežbe. Če potresno odpornost preverjamo v skladu z EC 8, moramo izračunati mejno računsko nosilnost Hud. Seveda za to uporabimo enačbo (3), s tem da natezno trdnost zidu upoštevamo M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb s karakteristično vrednostjo ftk, ki jo delimo z delnim faktorjem varnosti za zidovje yM: U _ A t̂k ° oYm , 1 H u ,d -A w , J , + 1yMb \i f* (3a) Začetno, efektivno togost zidu Ke, v sorazmerju s katero se porazdeli potresna obtežba na posamezni zid, pa izračunamo z enačbo: Y - G A W 1.2 h " G f h V l 1 + a — — e u J _ (4 kjer je G strižni modul zidovja, E elastični modul, h in I pa višina oziroma dolžina zidu. Koeficient a je odvisen od vpetostnih pogojev. a = 0.83 v primeru polnovpetega in a = 3.33 v primeru konzolnega zidu. Za preverjanje potresne odpornosti kritične etaže stavbe je bila že pred leti izdelana računska metoda in pripravljen računalniški program (na začetku imenovan POR, kasneje SREMB - Tomaževič, 1978), katere podlaga je bil prav strižni mehanizem obnašanja zidov (etažni mehanizem). Metoda je danes izpopolnjena, tako da omogoča analizo potresne odpornosti vseh vrst zidanih konstrukcij. Po tej metodi, ki spada med t.i. push-over metode, s stopnjema vsiljenimi pomiki izra­ čunamo ovojnico odpornosti kritič­ nega nadstropja (Tomaževič, 1997). S pomočjo izračunane etažne ovojnice odpornosti določimo koeficient potresne odpornosti in razpoložljivo globalno duktilnost, ti vrednosti pa primerjamo s predpisano projektno vrednostjo koeficienta prečne sile v pritličju in globalne duktilnosti, ki je funkcija predpisanega faktorja obnašanja konstrukcije (slika 4). Metodo smo že nekajkrat preverili s preiskavami modelov različnih vrst zidanih stavb na potresni mizi. Ugotovili smo, da se računski rezultati ujemajo z rezultati eksperimentov, če so le v računu upoštevani dejanski SRC: koeficient potresne odpornosti BSC: koeficient prečne sile v pritličju Slika 4: Preverjanje potresne odpornosti s pom . 'računane ovojnice odpornosti etaže podatki o mehanskih lastnostih zidovja (slika 5). Izkušnje kažejo, da je ujemanje glede odpornosti zelo dobro, manj dobro pa je lahko glede togosti, saj na to vplivajo vpetostni pogoji zidov pri različnih sistemih zidanih konstrukcij in s tem povezani upogibni vplivi, ki pa se jih ne da vedno natančno računsko modelirati. S lika 5: Primerjava med eksperimentalno in izračunano ovojnico odpornosti etaže M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb 4.2 Mehanske lastnosti kam nitega zidovja V enačbah za račun odpornosti in deformabilnosti zidov nastopajo tile parametri: • tlačna trdnost zidovja, f, • strižna, f , oziroma natezna trdnost zidovja ft, • modul elastičnosti (sekantni modul), E, in • strižni modul, G. Mehanske lastnosti kamnitega zidovja so močno odvisne od vrste in strukture zidovja, t.j. od načina zidanja. Zato se ne dajo oceniti na podlagi lastnosti sestavnih materialov, kamna in malte, pač pa jih je treba za vsak posamezni tip gradnje določiti s preiskavo. Zaradi lastnosti materialov, načina gradnje kamnitega zidovja in vpliva časa je zelo težko natančno ponazoriti obstoječe kamnito zidovje z zidanjem v laboratoriju, čeprav so bile pred zidanjem opravljene vse potrebne mehanske in kemijske analize sestavnih materialov. Zanesljive vrednosti mehanskih lastnosti kamni­ tega zidovja, ki jih uporabljamo za preverjanje in analizo potresne odpornosti, lahko določimo samo s preiskavami zidovja na terenu. Takšnih preiskav je bilo pri nas in v svetu v zadnjih dveh desetletjih, odkar se preverja tudi potresna odpornost kamnitih zidanih hiš, zelo malo. Prvi preiskani zidovi, ki so predstavljali zidovje podeželskih kamnitih hiše zelo slabe kakovosti, so bili sezidani v laboratoriju, dobljeni rezultati, predvsem za zidovje v obstoječem stanju, pa so bili zelo nizki (Turnšek in sod., 1978). S prvimi preiskavami potresne odpornosti dobljeni rezultati so bili podlaga Vrsta zidu Stanje ft (MPa) inj./obst. G (MPa) in j./ob­ st. Kamniti zid na Kozjanskem*:apnenec; obst. 0.02 60 apnena malta z blatnim peskom; nehomogen zid; vrednosti v predpisih inj. 0.07 3.5 100 1.7 Kamniti zid v stari Ljubljani: mešanica sljudnatega kremenovega peščenjaka in obst. 0.10 1.4 - apnenca; apnena malta z nepranim, blatnim peskom; razmeroma homogen zid inj. 0.14 100 Mešani kamniti zid v stari Ljubljani**: me šanica sljudnatega kremenovega peš­ čenjaka, apnenca in opeke; apnena obst. 0.14 1.4 * 40 11.3 malta z nepranim, blatnim peskom; inj. 0.19 450 razmeroma homogen zid Kamniti zid na Bovškem: apnenec; obst. 0.06 84 apnena malta z blatnim peskom; nehomogen zid; stanovanjske hiše inj. 0.11 1.8 174 2.1 Kamniti zid na Bovškem**: apnenec; obst. 0.08 166 apnena malta z blatnim peskom; 2.5 2.4 nehomogen zid; javne stavbe inj. 0.20 404 *: v laboratoriju sezidani zidovi **: povprečje dveh rezultatov preiskav Preglednica 3: Natezna trdnost ft in strižni modul G kamnitega zidovja M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb za projektne vrednosti, ki so jih za preverjanje potresne odpornosti kamnitih hiš predpisala tudi obvezna priporočila in odredbe za sanacijo po potresih v letih 1976 in 1979 prizadetih območij v Italiji oziroma Črni gori, uporabljale pa so se tudi pri nas. Ker jih je najti v priporočilih, se te vrednosti še danes uporabljajo za preverjenje potresne odpornosti kamnitih hiš pri nas in v Italiji. Kasnejše, laboratorijske in predvsem terenske raziskave potresne odpornosti kamnitih zidov v stari Ljubljani so pokazale, da so dejanske vrednosti natezne trdnosti obstoječega zidovja lahko precej višje. Te vrednosti so bile upoštevane pri preverjanje potresne odpornosti med prenovo nekaterih stavb v stari Ljubljani, z njimi pa je bila seznanjena tudi strokovna javnost (Sheppard in Tomaževič, 1986). Analize potresne odpornosti kamnitih zidanih hiš, izdelane z upoštevanjem teh vrednosti, so bile podlaga za oceno realne računske potresne obtežbe, s katero naj se preverja potresna odpornost. Raziskave so povrnile stroške, saj je bilo na podlagi dejanskih vrednosti možno racionalizirati posege v konstrukcijo. Z raziskavami smo ugotovili, da je trdnost kamnitega zidovja močno odvisna od vrste in načina gradnje, in da se vrednosti, dobljenih na posameznem območju, ne da posplošiti in privzeti za drugo območje oziroma za drugo vrsto kamnitega zidovja. Tudi s terenskimi preiskavami potresne odpornosti za Posočje značilnega kamnitega zidovja, ki smo jih izvedli po potresu 12.4.1998 na Bovškem (Tomaževič in sod., 1999), smo potrdili prej omenjene ugotovitve. Rezultate terenskih, in situ preiskav potresne odpornosti kamnitega zidovja povzemamo v preglednici 3. Precej manj zanesljivih eksperimentalnih podatkov je na razpolago o tlačni trdnosti in modulu elastičnosti kamnitega zidovja. Predvsem ni zanesljivih rezultatov terenskih preiskav, ki so zaradi velikih sil, potrebnih za tlačno porušitev zidu, na terenu teže izvedljive kot preiskave potresne odpornosti. Razpoložljivi rezultati pri nas izvedenih preiskav so zbrani v preglednici 4. Kot kažejo dobljeni rezultati, je tlačna trdnost obstoječega kamnitega zidovja razmeroma majhna. Ker zidovje kamnitih hiš že v normalnih razmerah nima velike rezerve v nosilnosti, so kakršnikoli posegi v nosilno konstrukcijo, kot so preboji ali nadzidava, lahko problematični ne le pri potresu, pač pa celo že v obstoječi situaciji za prevzem navpične obtežbe, lastne teže in obtežbe stropov. 4.2.1 KARAKTERISTIČNE VREDNOSTI TRDNOSTI V skladu z načeli EC 8 se pri preverjanju potresne odpornosti konstrukcij uporabljajo ti. karakte­ ristične vrednosti trdnosti materialov, zmanjšane z delnim faktorjev varnosti za lastnosti zidovja yM. Po določilih standarda EN 1052-1, po katerem se določa tlačna trdnost zidovja, se preizkusijo trije vzorci, kot karakteristična trdnost fk pa se opredeli manjša vrednost izmed srednje vrednosti fsr, deljene z 1.2, in najmanjše s preiskavo določeno vrednosti f : fk = min (fsr/1.2; fmin). (5) Ker postopek, s katerim določamo mehanske lastnosti zidovja s Vrsta zidu Stanje f, (MPa) inj./obst. G (MPa) inj./ob­ st. Kamniti zid na Kozjanskem:* apnenec; obst. 0.50 1950 apnena malta z blatnim peskom; nehomogen zid; vrednosti v predpisih inj. 0.97 1.9 8200 4.2 Kamniti zid v Črni gori:* apnenec; apnena malta s čistim peskom; srednje homogen obst. 0.33 6.1 390 6.7 zid inj. 2.00 2611 Kamniti zid na Bovškem:** apnenec; obst. 0.98 2655 apnena malta z blatnim peskom; nehomogen zid; stanovanjske hiše inj. - - “ *: v laboratoriju sezidani zidovi **: in-situ preiskava Preglednica 4: Tlačna trdnost f in modul elastičnosti E kamnitega zidovja M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb Vrsta zidu Stanje (MPa) G (MPa) Kamniti zid na Kozjanskem: apnenec; obst. 0.02 60 apnena malta z blatnim peskom; nehomogen zid; vrednosti v predpisih inj. 0.06 100 Kamniti zid v stari Ljubljani: mešanica obst. 0.08 sljudnatega kremenovega peščenjaka in apnenca; apnena malta z nepranim, inj. 0.12 100 blatnim peskom; razmeroma homogen zid Mešani kamniti zid v stari Ljubljani: me- šanica sljudnatega kremenovega peš- obst. 0.12 40 čenjaka, apnenca in opeke; apnena malta z nepranim, blatnim peskom; razmeroma inj. 0.16 450 homogen zid Kamniti zid na Bovškem: apnenec; obst. 0.05 80 apnena malta z blatnim peskom; nehomogen zid; stanovanjske hiše inj. 0.09 170 Kamniti zid na Bovškem: apnenec; obst. 0.07 170 apnena malta z blatnim peskom; nehomogen zid; javne stavbe inj. 0.17 400 Preglednica 5: Karakteristične vrednosti natezne trdnosti ftk in računske vrednosti strižnega modula G za kamnito zidovje preiskavo na terenu, ni standardiziran, lahko to določilo smiselno uporabimo tudi za določitev karakteristične vrednosti natezne trdnosti in tlačne trdnosti na podlagi rezultatov terenskih preiskav. Terenske preiskave potresne odpornosti in tlačne trdnosti zidovja so drage, tako da se navadno preišče le po en, v najboljšem primeru pa največ po dva preizkušanca istega tipa zidu. Zato predlagamo, da se kot karakteristično vrednost trdnosti, ki jo upoštevamo v računskih preverjanjih, upošteva bodisi povreč- na vrednost dveh rezultatov bodisi posamezen rezultat, zmanjšan s faktorjem 1.2. Za posamezne vrste kamnitega zidovja predlagamo, da se kot karakteristične upoštevajo vrednosti, navedene v preglednicah 5 in 6. 4.2.2 DELNI FAKTOR VARNOSTI ZA LASTNOSTI ZIDOVJA yM Vrednosti delnega faktorja varnosti za lastnosti zidovja yM se po EC 8 določijo glede na kontrolo kakovosti proizvodnje zidakov in nadzor med gradnjo. EC 8 za novogradnjo predpisuje pri najstrožji kontroli kakovosti proizvodnje in nadzoru vrednost yM = 1.2, pri srednje strogi kontroli yM = 1.7, če sploh ni kontrole in nadzora, p a yM = 2.0. EC 8, del 1-4 glede na dejstvo, da v primeru obstoječih konstrukcij s preiskavo na sami konstrukciji preiščemo že vgrajene materiale, s posebno obrazložitvijo dopušča tudi vrednosti yM, nižje od predpisanih. Primerjava rezultatov računskih analiz z rezultati eksperimentov in z obnašanjem kamnitih hiš po potresih kaže, da je ujemanje med računom in dejanskim stanjem zelo dobro, če potresno odpornost hiš opišemo z ovojnico odpornosti, ki jo izračunamo po metodi, opisani v poglavju 4.1, in pri tem kot vhodni podatek za račun upoštevamo kar nereducirane vrednosti mehanskih lastnosti zidovja, ki smo jih ugotovili s terenskimi preiskavami. Z drugimi besedami, če predpostavimo, da je delni faktor varnosti za lastnosti zidovja enak kar yM = 1.0. Če to ugotovitev upoštevamo, predlagamo v zvezi z upoštevanjem delnega faktorja varnosti za lastnosti kamnitega zidovja yM pri preprojek- tiranju naslednje priporočilo: • če na danem območju in zadano vrsto kamnitega zidovja mehanske lastnosti določimo bodisi s terensko preiskavo bodisi s preiskavo v laboratoriju na preizkušancih, odvzetih iz obstoječega zidovja, pri izračunu Vrsta zidu Stanje K(MPa) E (MPa) Kamniti zid na Kozjanskem: apnenec; obst. 0.40 1950 apnena malta z blatnim peskom; nehomogen zid; vrednosti v predpisih inj. 0.80 8200 Kamniti zid v Črni gori: apnenec; apnena malta s čistim peskom; srednje homogen obst. 0.28 390 zid inj. 1.67 2600 Kamniti zid na Bovškem: apnenec; obst. 0.82 2600 apnena malta z blatnim peskom; nehomogen zid; stanovanjske hiše inj. - - Preglednica 6: Karakteristične vrednosti tlačne trdnosti fk in računske vrednosti modula elastičnosti E za kamnito zidovje M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb potresne odpornosti ne upošte­ vamo nobene dodatne varnosti oziroma predpostavimo, da je delni faktor varnosti enak kar 7m = 10; • če za dano vrsto kamnitega zidovja uporabimo vrednosti iz literature, npr. vrednosti iz preglednic 5 in 6, in med pregledom konst­ rukcije z odstranitvijo ometa in z odpiranjem zidovja dokažemo, da imamo opravka z enako vrsto zidovja, za katerega imamo po­ datke v literaturi, lahko upošte­ vamo vrednost delnega faktorja varnosti yM = 1.2. • če za dano vrsto kamnitega zidovja uporabimo vrednosti iz literature, ne da bi s preiskavami na stavbi dokazali podobnost, moramo pri izračunu potresne odpornosti upoštevati vrednost delnega faktorja varnosti yM = 1.7. Kadar je odločilna strižna porušitev zidu, lahko z enostavno oceno z enačbo (3a) ugotovimo, da je računska strižna odpornost zidane konstrukcije, izračunana z upošte­ vanjem delnega faktorja varnosti yM = 1.2, za približno 10 % manjša od odpornosti, izračunane brez dodatne varnosti (yM = 1.0), in približno 25 - 30 % manjša, če upoštevamo delni faktor varnosti yM = 1.7. Faktor zmanjšanja je odvisen od razmerja med tlačnimi napetostmi v zidu zaradi navpične obtežbe in strižno trdnostjo zidovja. Za vrednosti računskega strižnega modula G in modula elastičnosti E uporabljamo srednje vrednosti, dobljene s terenskimi preiskavami. 4.3 Faktor obnašanja konstrukcije q EC 8 določa, da se pri preverjanju potresne odpornosti navadnih zidanih konstrukcij upošteva vrednost faktorja obnašanja konstrukcije (faktorja redukcije elastičnih potresnih sil) q = 1.5. Eksperimentalne raziskave sicer kažejo, da je ta vrednost v primeru navadnih zidanih konstrukcij, sezidanih z zidaki, nekoliko konzer­ vativna. Še posebej, če potresne odpornosti ne preverimo z ovojnico odpornosti, tj. z metodo mehanizma, pač pa z drugimi metodami, ki rušnega mehanizma konstrukcije in s tem prerazporeditve sil na zidove po doseženem mejnem stanju nosilnosti ne upoštevajo. Na tak način izračunana nosilnost je praviloma nižja od dejanske, v sorazmerju z rezervo nosilnosti pa bi lahko faktor redukcije sil povečali. Na podlagi poenostavljene definicije faktorja obnašanja konstrukcije lahko izračunamo, da mora v primeru, ko potresno odpornost preverjamo z etažno ovojnico odpornosti, konstrukcija pri faktorju q = 1.5 doseči globalni faktor duktilnosti jUu = 1.6 (slika 4). Eksperimentalne raziskave obnašanja modelov kamnitih hiš na potresni mizi so pokazale, da je mogoče doseči tudi večjo globalno duktilnost, vendar je pri njej padec odpornosti že razmeroma velik, hude pa so lahko tudi poškodbe v zidovju (Tomaževič in sod., 1993). Zato lahko v EC 8 predpisano vrednost faktorja q za navadne zidane konstrukcije v primeru kamnitih zidanih hiš ocenimo kot sprejemljivo. Pri tem se moramo zavedati, da vrednost faktorja obnašanja konstruk­ cije q = 1.5 upošteva predpostavko, da povezanost zidov v višini stropnih konstrukcij zagotavlja, da se stavba med potresom obnaša celovito. Kajti le v primeru celovitega obnašanja konstrukcije lahko pričakujemo, da se bo med potresom izkoristila razpoložljiva sposobnost sipanja energije, ki se odraža s faktorjem obnašanja konstrukcije. Čeprav je redukcija sil za navadne zidane konstrukcije, ki jo predpostavlja EC 8, razmeroma majhna, pa eksperimentalne raziskave kažejo, da v primeru, ko zidovje ni povezano, z duktilnostjo konstrukcije in redukcijo sil sploh ne moremo računati. Ustreznejšo sliko o potresni odpor­ nosti stavbe v primeru nepovezanega zidovja dobimo, če odpornost preverimo na potresno obtežbo brez redukcije, tj. z upoštevanjem faktorja obnašanja konstrukcije q = 1.0. 5. S K L E P N E U G O TO V ITV E Analize poškodb starih kamnitih hiš po potresih, eksperimentalne raziskave obnašanja pri potresni obtežbi, raziskave za ugotavljanje mehanskih lastnosti materialov in učinkov utrditvenih ukrepov, ter z - njimi povezane parametrične analize potresne odpornosti so podlaga za izdelavo priporočil za protipotresno utrditev in preprojektiranje. Raziskave, izvedene v zadnjih desetletjih, in izkušnje po potresih so bile podlaga tudi za pripravo evropskega prestandarda Eurocode 8, del 1- 4, Utrditev in popravila stavb, katerega uporabo z metodo platnic in nacionalnim dokumentom za uporabo uvaja tudi Slovenija. Tako kot že prej je tudi pri EC 8 osnovni kriterij za odločitev o protipotresni utrditvi potresna odpornost obstoječe konstrukcije. O tehničnih rešitvah in posegih v konstrukcijo pa poleg tega odloča še cela vrsta drugih kriterijev. Oba bistvena razloga za neustrezno obnašanje starih kamnitih hiš med potresi, tj. neustrezno povezanost zidov v višini stropov in slabo kakovost kamnitega zidovja, lahko s tehničnimi ukrepi, katerih učinkovitost je bila preverjena z eksperimentalnimi raziskavami, odpravimo in s tem tudi kamnitim zidanim hišam zagotovimo zahtevano potresno odpornost. Celovitost delovanja konstrukcije dosežemo z vgrajevanjem jeklenih zidnih vezi, kamnito zidovje pa utrdimo z injektiranjem s cementno maso. Oba postopka se v praksi uspešno uporabljata že več kot dvajset let. V projektu utrditve (EC 8 uveljavlja izraz “preprojektiranje”) moramo z računom dokazati, da utrjena konstrukcija izpolnjuje dane zahteve. Načeloma moramo utrjenim obstoje­ čim stavbam zagotoviti enako potresno odpornost kot novim. Glede na omejene tehnične možnosti, ki M. TOMAŽEVIČ: Kriteriji in parametri za projektiranje starih kamnitih stavb omogočajo dosegljivost tega kriterija, in ekonomske ter druge kriterije pa v skladu z določili EC 8 priporočamo, da se pri preverjanju potresne odpornosti starih kamnitih hiš upošteva zmanjšana računska potresna obtežba. Izkušnje po potresih in eksperimentalne raziskave kažejo, da bo obnašanje kamnitih hiš še vedno ustrezno: med močnim potresom se stavbe ne bodo porušile, le obseg poškodb bo nekoliko večji kot v primeru, ko bi upoštevali zahteve za novogradnjo. Poškodbe pa ne bodo tolikšne, da se jih ne bi dalo popraviti. Zmanjšanje računske obtežbe v primeru starih kamnitih hiš je v skladu tudi z nacionalnim dokumentom za uporabo EC 8. Za preverjanje potresne odpornosti se uporabljajo različne metode. Da bi bili rezultati računa zanesljivi, je treba pri kamnitih hišah z ustrezno povezavo zidov najprej zagotoviti, da bo izpolnjena osnovna pred­ postavka vseh računskih modelov, tj. razporeditev potresne obtežbe na zidove v razmerju togosti. Prav tako je treba v izračunu upoštevati realne vrednosti mehanskih lastnosti materialov. Ker se te vrednosti lahko ugotovijo samo s terenskimi preis­ kavami, so v prispevku v skladu z določili EC 8 podana priporočila, kako na podlagi rezultatov preiskav določiti karakteristične vrednosti trdnosti, in katere vrednosti delnih faktorjev varnosti za mehanske lastnosti zidovja upoštevati v odvisnosti od zanesljivosti podatkov, ki jih uporabljamo v izračunih. V pomoč projektantom so zbrani tudi rezultatih preiskav potresne odpornosti in tlačne trdnosti kamnitega zidovja v obstoječem in injektiranem stanju. Posebej pa so navedene tudi karakteristične vrednosti, ki naj se za posamezno vrsto kamnitega zidovja upoštevajo v računskih analizah. L I T E R A T U R A Boštjančič, J., P.Sheppard, S.Terčelj, V.Turnšek, 1976. Use of a modeling approach in the analysis of the effects of repairs to earthquake-damaged stone-masonry buildings. Bolletino di Geofisica Teorica ed Applicata, Part 2, 19 (72), Udine, 1091-1116. - Eurocode 8: Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-1: General rules - Seismic actions and general requirements for structures. ENV 1998-1 -1:1995. CEN, Brussels, 1995 (tudi SIST ENV 1998-1 -1:1995). Eurocode 8: Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-3: General rules - Specific rules for various materials and elements. ENV 1998-1 -3:1995. CEN, Brussels, 1995 (tudi SIST ENV 1998-1 -3:1995). Eurocode 8: Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-4: General rules - Strengthening and repair of buildings. ENV 1998-1-4:1996. CEN, Brussels, 1996. Sheppard, P. in M.Tomaževič, 1986. In-situ ispitivanja nosivosti zidova starih zidanih zgrada. Zbornik radova - 2. IV. kongres Saveza društava za seizmičko građevinarstvo Jugoslavije, Cavtat - Zagreb, str. 85-92. Tomaževič, M., 1978. Izpopolnitev računalniškega programa POR. Poročilo ZRMK-IK, Ljubljana. Tomaževič, M., V.Apih, 1993. Ojačevanje kamnitega zidovja z zidovju prijaznim injektiranjem. Informacije ZRMK, 306-307, Gradbeni vestnik, 43, 1-2, 3-4-5, Ljubljana. Tomaževič, M., M.Lutman, T.Velechovsky, 1993. Protipotresna ojačitev starih kamnitih hiš: je zamenjava lesenih stropov z masivnimi ploščami res vedno potrebna? Informacije ZRMK, 308, Gradbeni vestnik, 43, 6-7, Ljubljana. Tomaževič, M., 1997. Preverjanje potresne odpornosti zidanih konstrukcij: prilagajanje novim zahtevam. Gradbeni vestnik, 44, 9-10, Ljubljana, str. 254-266. Tomaževič, M., I.Klemenc, M.Lutman, 1999. In-situ preiskave zidov in potresna odpornost kamnitih hiš na Bovškem. Gradbeni vestnik, 48, 8-9-10, Ljubljana, str.199-209. Turnšek, V., F.Čačovič, 1971. Some experimental results on the strength of brick-masonry walls. V: Proceedings of the 2nd International Brick-masonry Conference, Stoke-on-Trent, 149-156. Turnšek, V , S.Terčelj, P.Sheppard, M.Tomaževič, 1978. The seismic resistance of stone-masonry walls and build­ ings. V: Proceedings of the 6th European Conference on Earthquake Engineering, Vol.3, Dubrovnik, 275-282. M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M. LUTMAN: Insitu preiskave zidov IN SITU PREISKAVE ZIDOV IN POTRESNA ODPORNOST KAMNITIH HIŠ NA BOVŠKEM IN-SITU TESTS OF WALLS AND SEISMIC RE­ SISTANCE OF STONE-MASONRY HOUSES IN THE REGION OF BOVEC MIHA TOMAŽEVIČ, IZTOK KLEMENC, MARJANA LUTMAN 12. a p r i la 1 9 9 8 je p o tre s z m a g n itu d o 5 .5 in e p ic e n tra ln o in te n z ite to V il. - V il i . s to p n je po e v ro p s k i m a k ro s e iz m ič n i le s tv ic i m o č n o p o š k o d o v a l v e č k o t 3 0 0 h iš v Z g o rn je m P o s o č ju . Z in s itu p re is k a v a m i p o tre s n e o d p o rn o s t i z id o v v o b s to je č e m in z in je k t ir a n je m u tr je n e m s ta n ju so b ile u g o to v lje n e m e h a n ske la s tn o s ti k a m n ite g a z id o v ja , tip ič n e g a za o b m o č je Posočja. Na pod lag i e ksp e rim e n ta ln o ugo tov ljen ih p o d a tko v je b ila o ce n je n a p o tre sn a o d p o rn o s t v rs te o b s to je č ih h iš , p re v e r je n a p a je b ila tu d i u č in k o v ito s t u t r je v a n ja z in je k tira n je m . S p r im e rja v o po p o tre s u u g o to v lje n ih p o ško d b in izračunan ih v rednosti po tresne o dpo rno s ti je b ilo ugotovljeno, d a v re d n o s t i e fe k t iv n ih p o s p e š k o v ta l m e d p o tre s o m n iso p re s e g le 0 .1 5 g . U g o to v lje n o je b ilo tu d i, d a se d a z u č in k o v it im p o v e z o v a n je m in s s is te m a t ič n im in je k t ira n je m z id o v ja k a m n it im h iš a m z a g o to v it i u s tre z n o o b n a š a n ja na o b m o č jih , k je r se p r ič a k u je jo ra č u n s k i p o s p e š k i ta l d o v e l ik o s t i 0 .2 g. On A p r il 12 , 1 9 9 8 , a lo c a l M = 5 .5 e a r th q u a k e w ith e s t i ­ m a te d e p ice n tra l in te n s ity V il - V ili by European M a c ro se ism ic S c a le s e v e re ly d a m a g e d m o re th a n 3 0 0 b u i ld in g s in th e a rea o f U ppe r Posočje (S oča R iver Valley) in w e s te rn S loven ia . By c a rry in g o u t th e in -s itu la te ra l re s is ta n c e te s ts o f e x is tin g a n d c e m e n t-g ro u te d s to n e -m a s o n ry w a lls , ty p ic a l fo r th e t r a d it io n a l c o n s t r u c t io n in th e re g io n , m e c h a n ic a l c h a r ­ a c te r is t ic s o f m a s o n ry h a v e b e e n o b ta in e d . On th e b a ­ s is o f e x p e r im e n ta l ly o b ta in e d d a ta , th e s e is m ic r e s is ­ ta n c e o f a s e r ie s o f e x is t in g b u ild in g s h a s b e e n a s s e s s e d a n d th e e f fe c t iv e n e s s o f s t re n g th e n in g th e w a lls b y c e ­ m e n t-g ro u t in g v e r if ie d . By c o r re la t in g th e o b s e rv e d d e g re e o f d a m a g e to b u ild in g s and th e c a lc u la te d v a lu e s o f s e is m ic re s is ta n c e , it h a s b e e n fo u n d th a t th e v a lu e s o f e f fe c ­ t iv e g ro u n d a c c e le ra t io n s d u r in g th e e a r th q u a k e d id n o t e x c e e d 0 .1 5 g . i t h a s a ls o b e e n fo u n d th a t , if a d e q u a te ly t ie d a n d c e m e n t -g ro u te d , a d e q u a te s e is m ic b e h a v io u r o f s to n e -m a s o n ry b u ild in g s c a n be e n s u re d in th e z o n e s , w h e re th e d e s ig n g ro u n d a c c e le ra t io n s o f up to 0 .2 g a re e x p e c te d . Avtorji: Miha Tomaževič, prof.dr., Iztok Klemenc, mag., Marjana Lutman, mag. Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana, Dimičeva 12 UDK 699.841 : 691.2.012.1 : 620.18 P O V Z E T E K S U M M A R Y M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M. LUTMAN: Insitu preiskave zidov UVOD Potres, ki je 12. aprila 1998 prizadel zgornje Posočje, niti po magnitudi (M = 5.5) niti po intenziteti (VII. do Vlil. stopnje v epicentralnem območju po evropski makroseizmični lestvici) ni bil med najmočnejšimi, ki jih lahko pri nas pričakujemo. Kljub temu pa je več kot 300 stavb poškodoval tako hudo, da so bile po potresu neuporabne (Poročilo, 1998). Potres sicer ni porušil nobene hiše, vendar so bile poškodbe ene tretjine neuporabnih hiš tako hude, da popravila in utrditve niso bila več opravičljiva, preostali dve tretjini pa je bilo treba protipotresno utrditi. Huje kot leta 1998 so širše območje Posočja prizadeli potresi z epicentri v Furlaniji leta 1976. Po vrsti treh potresov v maju in septembru 1976 je bilo poškodovanih okrog 6200 objektov, med njimi nekaj več kot 1700 v tolikšni meri, da jih je bilo treba porušiti in zgraditi na novo. Ostali, nekaj manj kot 4500, pa so bili popravljeni in protipotresno utrjeni (Ladava, 1982). Le redkokdaj se zgodi, da isto območje prizadeneta dva potresa v razmeroma kratkem obdobju 22 let. Še redkeje pa se zgodi, da so bile ponovljenemu potresu izpos­ tavljene že popravljene oziroma protipotresno utrjene stavbe. Na območju, ki je utrpelo največ škode leta 1998, posledice potresov leta 1976 sicer niso bile posebno hude. Zato na leta 1998 prizadetem območju niti ni bilo veliko stavb, ki bi bile močno poškodovane leta 1976 in kasneje sistematično utrjene z ukrepi, ki jih je priporočil takratni Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Kljub temu pa posledice ponovljenega potresa leta 1998 predstavljajo lepo priložnost za analizo učinkovitosti leta 1976 priporočenih ukrepov za protipotresno utrditev, ki se z večjimi ali manjšimi spremembami uporab­ ljajo še danes. Čeprav smo lastnosti kamnitega zidovja že raziskovali in z eksperimenti dobili tudi nekaj osnovnih podatkov o učinkovitosti najbolj pogosto uporabljenih ukrepov za protipotresno utrditev (Turnšek in sod., 1978, Sheppard inTomaževič, 1986), znanih podatkov ni dovolj, da bi lahko analizirali potresno odpornost kamnitih hiš na prizadetem območju in ugotovili, s kolikšno stopnjo povečanja potresne odpornosti lahko računamo pri hišah, kjer z injektiranjem utrdimo kamnito zidovje. Razpoložljivih podatkov je premalo oziroma so premalo zanesljivi, da bi jih lahko uporabili za oceno velikostnega reda pospeškov tal med potresom, ki žal ni bil zabeležen s seizmološkimi instrumenti. Za takšno oceno potre­ bujemo dejanske vrednosti mehanskih lastnostih kamnitega zidovja, tipičnega za Posočje, pa tudi podatke o tem, v kolikšni meri injektiranje poveča odpornost obstoječega zidovja. Zato je bil na pobudo Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) že takoj po potresu pripravljen predlog programa raziskovalnega projekta z naslovom Vpliv potresa 12.4.1998 na Bovškem na stavbe, ljudi in okolje, pri katerem poleg ZAG sodelujeta še Geografski inštitut Antona Melika pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V tem prispevku bomo predstavili nekaj ugotovitev raziskav potresne odpornosti kamnitih zidanih hiš na prizadetem območju, ki jih je v sklopu enoletnega raziskovalnega projekta, ki se je izvajal v okviru ciljnega raziskovalnega programa Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izvedel Zavod za gradbe­ ništvo Slovenije (ZAG). Da bi se izognili ponavljanju napak v bodoče, pa bomo predstavili tudi razloge za slabo obnašanje objektov med potresom leta 1998 in izpostavili nekatere napake, narejene po letu 1976. TIPOLOGIJA STAVB IN POŠKODBE PO POTRESU Večina hiš v Posočju je sezidana iz lokalno pridobljenega neobdelanega kamna. Kakovost zidovja je praviloma slaba: tipični zid je sezidan iz dveh zunanjih slojev, v katerih so večji kamni, vmes pa je zasutje iz manjših kosov kamna in odpadnega drobirja. Vezni kamni, ki povezujejo oba sloja zidu, so redki, včasih pa so vogali sezidani iz delno obdelanih večjih kosov kamna. Za zidanje je bila uporabljena malta, v kateri je le malo apna. Z izjemo nekaterih tradicionalno zidanih hiš v zaselkih in vaseh, ki zdaj predstavljajo pomembno dediščino slovenske podeželske arhitekture, je bila večina hiš v mestih med prvo svetovno vojno porušena in sezidana na novo. Ugotovili smo, da je na splošno kakovost zidovja večjih javnih objektov v mestih boljša kot kakovost zidovja majhnih hiš na podeželju. Slabša kakovost zidovja je bila ugotovljena tudi pri tistih hišah, ki so bile med prvo svetovno porušene in po vojni sezidane na novo. Hiše večinoma niso višje od 2-3 nadstropij. Stropi in okenske preklade so leseni, brez zidnih vezi, ki bi povezovale zidovje. V nekaterih primerih kasnejših adaptacij so bili leseni stropi zamenjani z masivnimi armiranobetonskimi ploščami, med­ tem ko so bile jeklene zidne vezi vgrajene le pri manjšem številu hiš šele po letu 1976. Leseno ostrešje je prekrito z opečnimi strešniki, ki so včasih položeni v malti. Temeljev takšne hiše praviloma nimajo, temeljni zid pa je sezidan slabše kot zidovje nad terenom. Razporeditev zidov po tlorisu je pri starih kamnitih hišah na splošno ugodna. Zidovi so enakomerno razporejeni v obeh nosilnih smereh, čeprav v eni smeri navadno niso obremenjeni s stropi. Razmerje med površino zidov in celotno tlorisno površino je zaradi velike debeline nosilnih in veznih zidov in razmeroma majhnih prostorov tudi visoko, včasih celo več kot 10 % (glej preglednico 2). To je precej več, kot za enostavne zidane konstrukcije predpisuje Eurocode 8. Neustrezna kakovost zidovja, tj. slaba malta in struktura z velikim ' M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M. LUTMAN: Insitu preiskave zidov številom votlin, je bila osnovni razlog za razslojevanje in razpadanje kamni­ tega zidovja, neustrezna povezanost pa za ločevanje zidov na navpičnih stikih in ob vogalih in za porušitev zidov, pravokotnih na smer delovanja potresa. Analize po potresu poško­ dovanih kamnitih zidanih stavb kažejo, da je za izboljšanje potresne odpor­ nosti treba predvsem: • povezati zidovje, kar prepreči ločevanje zidov ob vogalih in na stikih, zmanjša velike amplitude nihanja zidov pravokotno na rav­ nino ter prepreči porušitev zatre­ pov in zidov, pravokotnih na smer delovanja potresa • izboljšati slabo kakovost oziroma povečati premajhno odpornost zidovja in s tem odpraviti razlog za nastanek razpok, razslojevanje in razpadanje zidovja in porušitev. Razen v primerih nestabilnosti temeljnih tal, temelji niso bili razlog za neustrezno obnašanje. Metode, s katerimi zagotovimo celovito delovanje zidane konstrukcije med potresom in izboljšamo odpornost kamnitega zidovja, kot so vgrajevanje jeklenih zidnih vezi oziroma injektiranje kamnitega zidovja s cementno maso, so poznane in jih na tem mestu ne bomo opisovali. Izkušnje po potresu in številne laboratorijske preiskave so pokazale, da je dobra povezanost zidovja prvi pogoj za izkoristek razpoložljive odpornosti zidovja. Razporeditev potresne obtežbe na zidove v skladu s togostmi, kar je osnovna predpostavka vseh računskih modelov za preverjanje potresne odpornosti, zagotavljajo stropi, ki med potresom delujejo kot toge šipe v svoji ravnini. Ni vedno nujno, da so to monolitne plošče, saj ustrezno razporeditev obtežbe na zidove zagotavljajo tudi leseni stropi in dodatno vgrajene zidne vezi. Če želimo z računom realno oceniti potresno odpornost tipičnih obstoječih hiš na prizadetem območju in preveriti odpornost utrjenih hiš, moramo torej na eni strani z ustreznimi tehničnimi ukrepi zagotoviti, da bo izpolnjena predpostavka razporeditve potresne obtežbe na zidove v skladu s togostmi, na drugi strani pa moramo poznati tudi dejanske vrednosti mehanskih lastnosti kamnitega zidnega materiala, ki jih uporabljamo kot vhodne podatke za račun. PRIPRAVA PREIZKUSNIH ZIDOV IN POSTOPEK PREISKAVE Mehanske lastnosti kamnitega zidovja so močno odvisne od vrste in strukture, tj. načina zidanja. Zato se ne dajo posplošiti oziroma oceniti na podlagi lastnosti sestavnih materialov, kamna in malte, pač pa jih je treba za vsako posamezno območje in posamezni tip gradnje določiti s preiskavo. Zaradi samo­ svojih lastnosti materialov in načina gradnje kamnitega zidovja je praktično nemogoče natančno ponazoriti obstoječe kamnito zidovje z zidanjem v laboratoriju, čeprav so bile pred zidanjem opravljene vse potrebne mehanske in kemijske analize ses­ tavnih materialov. Zato zanesljive vrednosti mehanskih lastnosti kamni­ tega zidovja, ki jih uporabljamo za preverjanje in analizo potresne odpor­ nosti, določimo samo s preiskavami zidovja na terenu. Na podlagi ugotovljenih razlik v kakovosti zidovja in tipologiji stavb na Bovškem smo se odločili, da bomo preiskave izvedli na zidovju tradicionalno grajenih vaških stano­ vanjskih hiš in mestnih javnih stavb. Določanje mehanskih lastnosti zidovja v obstoječem stanju zahteva preiskavo na nepoškodovanem zidu. Zal zaradi omejenega izbora hiš z nepoško­ dovanimi deli zidovja, pa tudi nasprotovanja lastnikov hiš, preiskav nismo mogli izvesti na najbolj prizadetem območju (Drežniške Ravne, Magozd). Ustrezno stavbo smo našli v vasi Kal-Koritnica pri Bovcu, kjer so bile posledice potresa tudi razmeroma hude (Kal Koritnica 47, stavba A - slika 1). V skupini javnih stavb smo preiskali zidovje dveh objektov, Osnovne šole Soča, stavba B in policijske postaje Bovec, stavba C (slika 2). Da bi ugotovili učinek injektiranja, sta bila v vsaki stavbi preiskana po dva zidova: eden je bil v obstoječem stanju, drugi pa je bil S lika 1: Stavba Kal-Koritnica 47 (stavba A) - primer tipične stanovanjske hiše M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M. LUTMAN: Insitu preiskave zidov pred preiskavo utrjen z injektiranjem. , Zato smo morali pri izbiri stavbe, v kateri smo izvedli preiskave, paziti predvsem na to, da je bil dovolj velik del zidovja, na katerem smo želeli ugotoviti mehanske lastnosti v obstoječem stanju, po potresu nepoškodovan. V primeru, ko smo raziskovali učinek injektiranja, pa sta bila zidova, ki smo ju preiskali na stavbah A in B, pred injektiranjem nepoškodovana, medtem ko je v zidu stavbe C med potresom nastalo nekaj manjših razpok. V izbrani stavbi smo na ustreznem mestu z žaganjem v navpični smeri izrezali kos zidu dovolj velikih dimenzij. Lokacijo, kjer smo izžagali zid za preiskavo, je razen poškodb zidovja pogojevala tudi bližina dovolj velikega dela stavbe, ki je moral prevzeti reakcijsko silo hidravličnega bata, s katerim smo obremenjevali preiz­ kusni zid. Preizkušanec, na katerem smo ugotavljali učinkovitost injek­ tiranja, smo pred preiskavo zainjektirali z mešanico cementa PC 35 in vode v utežnem razmerju, ki se je spreminjalo od 1.5 : 1 do 1.22 : 1. Mešanici smo dodali za 0.3 % teže cementa posebnega dodatka za nabrekanje. Količina suhe meša­ nice, ki je bila potrebna, da so se zapolnile vse votline v kamnitem zidovju, se je gibala med 60 in 90 kg/m3 zidovja. Da bi preprečili lokalno drobljenje zidu, smo potem, ko je bil zid izrezan, stično površino med zidom in jekleno prečko, prek katere smo nanašali vodoravno silo, utrdili z betonskim slojem. Nato smo namestili sistem jeklenih palic in prečk za prenos sile s hidravličnega bata do preiz­ kusnega zidu, ki smo ga vsakokrat prilagodili dejanski situaciji v stavbi. Da v delu zidovja, ki je služil za oporo, ne bi nastale dodatne poš­ kodbe, smo pred namestitvijo sistema za prenos sile ocenili velikostni red potrebne nosilnost. Da bi preprečili padec stropa zaradi morebitne porušitve preizkusnega zidu, smo del stropne konstrukcije v vplivnem območju preizkušanca ustrezno Slika 3: Shematični prikaz zasnove in situ preiskave potresne odpornosti zidov, a) Preiskava konzolnega in b) preiskava polnovpetega zidu M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M. LUTMAN: Insitu preiskave zidov podprli z navpičnim lesenim ali jeklenim podporjem. V primeru stavbe A sta bila zidova preiskana kot navpični konzoli. Ker zaradi izbora mesta preiskave zidova nista bila obremenjena z navpično obtežbo stropov in zgornjega dela konstrukcije, smo tlačne napetosti v prerezu povzročili z dodatnim hidravličnim batom, ki je deloval v navpični smeri. Da bat za nanos dodatne navpične obtežbe ne bi oviral deformacij preizkusnega zidu med delovanjem vodoravne obtežbe, smo ga namestili pod zidom, silo pa prenesli na zgornji rob zidu s podobnim sistemom jeklenih palic in prečk kot za prenos vodoravne obtežbe. Vodoravna sila, s katero smo ponazorili delovanje potresa, je delovala na zgornjem robu zidu. V primeru stavb B in C pa so bili zidovi preiskani kot polno vpeti na spodnjem in zgornjem robu. Preiskave so bile izvedene pri obstoječi navpični obtežbi, ki jo je povzročala teža zgornjega dela konstrukcije nad preizkusnim zidom in pripadajoča obtežba stropov. V primeru preiskav v stavbah B in C je vodoravna sila delovala na sredini višine zidov. Zidovi so bili opremljeni z merilniki pomikov, ki smo jih namestili v vodoravni smeri, in z dilatometri, ki smo jih namestili v obeh diagonalnih smereh na eno stran zidu. Silo, ki jo je povzročal bat, smo merili z dinamometrom. Način preiskave zidov in meritev v primeru konzolnega in polnovpetega zidu je shematično prikazan na sliki 3, dejanska zasnova preiskave konzolnega zidu v stavbi A pa je vidna tudi na sliki 4. S hidravličnim batom smo potresno obtežbo ponazorili tako, da smo vsiljevali vodoravni pomik in tako spremljali stanje zidu še tudi potem, ko se je nosilnost zidu zmanjšala zaradi nastanka poškodb. Silo oziroma vsiljeni pomik smo stopnjema, z vmesnimi razbremenitvami, poveče­ vali vse do nastanka poškodb, ki so že pomenile nevarnost porušitve. Z izjemo konzolnih zidov v stavbi A, ki nista bila obremenjena s stropno konstrukcijo, smo preiskave zaključili pred končno porušitvijo preizkusnih zidov. Da bi ugotovili, kolikšna je tlačna trdnost tipičnega kamnitega zidovja v obstoječem stanju, smo v stavbi A pripravili dodatni preizkušanec, ki smo ga preiskali s tlačno silo. V tem primeru smo preiskavo izvedli z navpično delujočo silo, ki je delovala na zid na enak način, kot navpična obtežba pri zidovih, ki sta bila preiskana kot navpični konzoli (slika 5). REZULTATI PREISKAVE Kot je bilo pričakovati, so se vsi zidovi, tako v obstoječem kot v utrjenem stanju, porušili strižno. V zidovih so nastale poševne razpoke, usmerjene od območja, kjer je delovala vodoravna obtežba, diagonalno proti nasprotnim vogalom. Tipična razporeditev razpok v primeru preizkusnega zidu, ki je bil preiskan kot polno vpet element v stavbi C, je prikazana na sliki 6. Kot smo že povedali, smo, razen v primeru zidov v stavbi A, preiskave zaključili pred dokončno porušitvijo zidu (slika 7). V skladu s predpostavkami teorije strižne odpornosti zidovja se natezna trdnost zidovja ft definira kot glavna natezna napetost, ki nastane v zidu, ki je idealiziran kot elastičen, homogen in izotropen element, v trenutku, ko se doseže maksimalna odpornost Hmax (Turnšek in Čačovič, 1971): M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M. LUTMAN: Insitu preiskave zidov S S l ik a 6 : St >a C: razporeditev razpok v zidu p: zaključkom preiskave S l ik a 7: Stavba A: strižna porušitev zidu - oo = povprečna tlačna napetost v vodoravnem prerezu zidu, nastala zaradi navpične obtežbe, ‘ THmax = povprečna strižna napetost v vodoravnem prerezu zidu pri doseženi maksimalni odpornosti - b = koeficient razporeditve strižnih napetosti po prerezu, ki je odvisen od razmerja med višino in dolžino zidu in razmerja med navpično in vodoravno silo pri doseženi maksi­ malni odpornosti. Pri stavbi A smo upoštevali vrednost b = 1.5, pri stavbah B in C pa b = 1.1. Vrednosti strižnega modula G smo izvrednotili na podlagi efektivne togosti zidu Ke, ki smo jo določili na podlagi izmerjenih odvisnosti med vodoravno obtežbo in deformacijami (glej sliko 9). Pri tem smo upoštevali vrednost modula elastičnosti kamnitega zidovja E, ki smo jo določili s tlačno preiskavo pri 30 % tlačne trdnosti zidu, in geometrijske lastnosti vsakega od preizkusnih zidov. Za izvrednotenje strižnega modula smo uporabili enačbo: r , - K* _ _ _ A w a Ke rhl 2 (2) 1.2 h 1.2 E 1 1J b v kateri je: - Aw = površina vodoravnega prereza zidu, - h = višina zidu od vpetja do delovanja sile H, - I = dolžina zidu, in - a = koeficient robnih pogojev (a = 4 za zid v stavbi A in a = 1 za zidova v stavbah B in C). S tlačno preiskavo obstoječega zidu v stavbi A smo ugotovili, da je tlačna trdnost kamnitega zidu razmeroma majhna (fo = 0.98 MPa), medtem ko je vrednost elastičnega modula pri 30 % tlačpe trdnosti zidu znašala E = 2655 MPa. Odvisnost med povprečnimi tlačnimi napetostmi v vodoravnem prerezu zidu in deformacijami, dobljena med tlačno preiskavo zidu, je prikazana na sliki 8. Čeprav smo z navpično obtežbo preiskali samo en vzorec in ugotovili samo eno vrednost tlačne trdnosti in elastičnega modula, smo to vrednost upoštevali pri vrednotenju vseh ostalih rezultatov preiskav. Tipično odvisnost med vodoravno obtežbo in etažnim kotom zasuka M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M, LUTMAN: Insitu preiskave zidov (razmerjem med pomikom in polovico višine zidu), ki smo jo ugotovili s preiskavo preizkusnih zidov v obstoječem in utrjenem stanju v stavbah B in C, prikazujeta sliki 9a in 9b. Dimenzije preizkusnih zidov in rezultati preiskav so zbrani v preglednici 1, kjer je ovrednotena tudi stopnja povečanja natezne trdnosti in strižnega modula zaradi injektiranja kamnitega zidu s cementno mešanico. Kot pokaže primerjava, se natezna trdnost kamnitega zidovja, osnovnega parametra, s katerim se definira odpornost zidu pri strigu, ki je pri 0 .9 - 1 °-6 - ( f ^ 0 .3 . 1 / 0.0 -11 / ' 0 2 4 6 zto S l ik a 8 : Odvisnost med povprečnimi tlačnimi napetostmi v vodoravnem prerezu zidu in deformacijami pri tlačni preiskavi zidu kamnitem zidu prevladujoč meha­ nizem porušitve, z injektiranjem lahko bistveno poveča. Ugotovimo lahko tudi, da se z injektiranjem zidovja poveča tudi vrednost strižnega modula, parametra, od katerega je v največji meri odvisna togost kamnitega zidovja. Bistveno pove­ čanje strižnega modula nas opozarja, da lahko pričakujemo spremembe pri razporeditvi potresnih sil na posamezne zidove, če v posameznem nadstropju z injektiranjem utrdimo le posamezne zidove. Ker to lahko neugodno vpliva na obnašanje le deloma utrjene stavbe med potresom, velja priporočilo, naj se z injektiranjem sistematično utrdijo vsi zidovi v posameznem nadstropju, čeprav računska analiza pokaže, da bi bilo dovolj utrditi le posamezne zidove. ANALIZA POTRESNE ODPORNOSTI HIŠ Z upoštevanjem rezultatov insitu preiskav zidov v obstoječem in utrjenem stanju smo analizirali potresno odpornost vrste tipičnih hiš na različnih lokacijah. Uporabili smo uveljavljeno metodo mejnih ,, stanj in vsiljenih pomikov (push­ over analysis), ki smo jo razvili že po potresu 1976, kasneje pa izpopolnjevali (Tomaževič, 1997), in pri kateri izračunamo ovojnico odpornosti kritičnega nadstropja tako, da konstrukciji vsiljujemo pomike, katerim korakoma R (%) R(%) S l ik a 9 : Odvisnost med vodoravno silo in etažnim kotom zasuka pri preiskavi potresne odpornosti zidu. a) Stavba B in b) stavba C Stavba Zid 1 X d X h (m ) Oo ' (MPa) ft (M Pa) inj ./obst. G (M Pa) inj ./obst. A obst. inj. 0.98 X 0.52 X 1.63 1.00 X 0.52 X 1.60 0.54 0.65 0.06 0.11 1.84 84 174 2.07 B obst. inj. 1 .0 0 x 0 .6 5 x 2 .5 4 1.00 X 0.65 X 2.52 0.20 0.19 0.06 0.17 2.83 181 337 1.86 C obst. inj. 0 .9 8 x 0 .6 4 x 2 .5 1 1 .0 3 x 0 .6 6 x 2 .5 0 0.18 0.23 0.10 0.22 2.20 151 470 P r e g l e d n i c a 1: Dimenzije preizkusnih zidov in rezultati preiskav w M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M. LUTMAN: Insitu preiskave zidov povečujemo amplitudo. Rezultati analize odpornosti hiš v obstoječem in utrjenem stanju so zbrani v preglednici 2. Da bi izračunane vrednosti laže primerjali z računskimi vrednostmi mejnega koeficienta prečne sile v pritličju BSCu, potresno odpornost prikazujemo brezdimen- zijsko v obliki mejnega koeficienta potresne odpornosti CSRu, tj. razmerja med izračunano mejno odpornostjo (prečno silo v pritličju) Hu in težo stavbe W. Vrednosti smo izračunali za obe pravokotni smeri analiziranih stavb. Da bi dobili vtis o osnovnih lastnostih konstrukcije analiziranih stavb, smo za vsako stavbo v obeh smereh ovrednotili tudi razmerje med površino zidovja in tlorisno površino nadstropja. Če upoštevamo, da so bile vse analizirane stavbe dvonadstropne (pritličje in nadstropje), lahko na splošno ugotovimo, da se potresna odpornost stavbe veča z naraščajočim razmerjem med površino zidov in površino nadstropja. Lahko pa tudi ugotovimo, da pri tem igra pomembno vlogo tip konstrukcije. V primeru javnih stavb, pri katerih je kakovost zidovja boljša, je bila večja kot v primeru stanovanjskih hiš tudi etažna višina. Večja masa stavbe pa pomeni večjo težo oziroma manjši koeficient potresne odpornosti, pa čeprav je količina zidovja, izražena z razmerjem med površino zidovja in površino nadstropja, enaka, kakovost zidovja pa celo boljša. Ko preverjamo potresno odpornost zidanih stavb v skladu z zahtevami EC 8 (Eurocode 8, 1994), moramo dokazati, da je mejni koeficient potresne odpornosti stavbe CSRu večji ali kvečjemu enak mejnemu računskemu koeficientu prečne sile v pritličju (razmerju med računsko potresno odpornostjo in težo stavbe) BSCu, ki se izračuna z enačbo: ) Stavb Število Površina zidov (% od tlorisne) Obstoječe Utrjeno etaž x-dir. y-dir. f, (MPa) CSRux CSRuy ft (MPa) CSRyx CSRuy 1 2 12.0 9.1 0.08 0.21 0.19 0.19 0.25 0.26 2 2 10.9 6.4 0.08 0.20 0.15 0.19 0.28 0.23 3 2 9.7 12.0 0.06 0.27 0.34 0.11 0.34 0.47 4 2 6.9 8.6 0.06 0.22 0.25 0.11 0.25 0.33 5 2 12.1 11.1 0.06 0.33 0.31 0.11 0.42 0.38 6 2 4.7 14.6 0.06 0.17 0.33 0.11 0.19 0.47 7 2 7.2 14.3 0.06 0.16 0.31 0.11 0.21 0.47 8 2 15.1 13.7 0.06 0.29 0.25 0.11 0.40 0.33 9 2 10.5 9.5 0.06 0.31 0.25 0.11 0.39 0.29 10 2 10.5 9.9 0.06 0.23 0.26 0.11 0.31 0.34 11 2 10.3 10.2 0.06 0.22 0.26 0.11 0.28 0.35 12 2 11.9 10.3 0.06 0.28 0.29 0.11 0.29 0.34 13 2 9.8 10.9 0.06 0.23 0.26 0.11 0.32 0.34 14 2 8.8 8.33 0.06 0.23 0.27 0.11 0.31 0.33 15 2 10.6 12.0 0.06 0.28 0.28 0.11 0.35 0.36 16 2 7.9 4.2 0.06 0.26 0.19 0.11 0.35 0.21 Opomba: stavba 1 = stavba B, stavba 2 = stavba C, stavba 3 = stavba A P r e g l e d n i c a 2 : Potresna odpornost obstoječih in utrjenih kamnitih zidanih hiš, izražena s koeficientom potresne odpornosti (CSRu = Hu/W) M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M. LUTMAN: Insitu preiskave zidov kjer je: - ag = računski pospešek tal, ki je odvisen od seizmičnosti območja, - S = parameter tal, - ßo = maksimalna spektralna vrednost, ki je konstantna v območju nihajnih dob v intervalu med T = 0.1 s in T = 0.4 s (kar vsekakor velja za analizirane zidane stavbe), in - q = faktor obnašanja konstrukcije. Z upoštevanjem odvisnosti (3) med računskim pospeškom tal a in potresno odpornostjo stavbe, izraženo z mejnim koeficientom prečne sile v pritličju BSCu, lahko na podlagi izračunane odpornosti stavbe in nastalih poškodb ocenimo, kolikšna je velikost efektivnih pospeškov tal med potresom, ki povzroči mejno računsko stanje porušitve. V analizi smo predpostavili, da koeficienti v enačbi (3) zavzamejo vrednosti S = 1, ß0 = 2.5, in q = 1.5, kot določa EC 8 za navadne zidane konstrukcije, in vrednosti mejnega koeficienta prečne sile v pritličju, navedene v preglednici 2, uporabili za oceno vrednosti računskih oziroma efektivnih pospeškov tal a , pri katerih analizirane stavbe dosežejo mejno stanje porušitve. Pri tem moramo vedeti, da vrednost faktorja obnašanja konstrukcije q = 1.5 upošteva predpostavko, da povezanost zidov v višini stropnih konstrukcij zagotavlja, da se stavba med potresom obnaša celovito. Kajti le v primeru celovitega obnašanja konstrukcije lahko pričakujemo, da se bo med potresom izkoristila razpoložljiva sposobnost sipanja energije, ki se odraža s faktorjem obnašanja konstrukcije. Čeprav je redukcija sil za navadne zidane konstrukcije, ki jo predpostavlja EC 8, razmeroma majhna, pa eksperimentalne raziskave kažejo, da v primeru, ko zidovje ni povezano, z duktilnostjo konstrukcije in reduk­ cijo sil sploh ne moremo računati. Ustreznejšo sliko o potresni odpor­ nosti stavbe v primeru nepovezanega zidovja dobimo, če odpornost preverimo na potresno obtežbo brez redukcije, tj. z upoštevanjem faktorja obnašanja konstrukcije q = 1.0. Zato smo v preglednici 3, kjer navajamo rezultate analize, za obstoječe stavbe posebej ocenili računske pospeške tal, ki jih prenesejo nepovezane stavbe in posebej pospeške za stavbe, pri katerih vezi zagotavljajo celovito obnašanje konstrukcije med potresom. Kot kažejo vrednosti v preglednici 3, so razlike precejšnje. Če upoštevamo navedene predpostavke in analiziramo rezultate, navedene v preglednici 3, lahko sklepamo, da vrednosti efektivnih pospeškov tal med potresom 12.4.1998 niso presegle vrednosti 0.15 g, kar je nekoliko manj, kot je vrednost računskega pospeška tal, ki ga zahteva EC 8 za preverjanje potresne odpornosti konstrukcij na območjih, kjer lahko pričakujemo potrese Vlil. stopnje intenzitete po EMS lestvici (ag = 0.2 g). Žal na Bovškem nimamo zapisov gibanja ■ tal med potresom 12.4.1998, ki bi potrdili sklep oziroma na podlagi katerih bi lahko preverili tudi vrednosti spektralnega ojačenja ßo in dejanskega faktorja redukcije sil q za tovrstne stavbe. Stavba Število etaž Obstoječe - z vezmi Obstoječe - brez vezi Utrjeno x-smer y-smer x-smer y-smer x-smer y-smer 1 2 0.12 0.11 0.08 0.07 0.15 0.15 2 2 0.12 0.09 0.08 0.06 0.17 0.14 3 2 0.16 0.20 0.11 0.13 0.21 0.28 4 2 0.13 0.15 0.09 0.10 0.15 0.20 5 2 0.20 0.18 0.13 0.12 0.25 0.23 6 2 0.10 0.20 0.07 0.13 0.11 0.28 7 2 0.09 0.19 0.06 0.13 0.13 0.28 8 2 0.17 0.15 0.11 0.10 0.24 0.20 9 2 0.19 0.15 0.13 0.10 0.23 0.17 10 2 0.14 0.16 0.09 0.11 0.18 0.20 11 2 0.13 0.16 0.09 0.11 0.17 0.21 12 2 0.17 0.17 0.11 0.11 0.18 0.21 13 2 0.14 0.15 0.09 0.10 0.19 0.20 14 2 0.14 0.16 0.09 0.11 0.18 0.20 15 2 0.17 0.17 0.11 0.11 0.21 0.22 16 2 0.15 0.11 0.10 0.07 0.21 0.13 Opomba: stavba 1 = stavba B, stavba 2 = stavba C, stavba 3 = stavba A P r e g l e d n i c a 3: Ocenjene vrednosti efektivnih pospeškov tal ag, ki jih lahko prenesejo kamnite hiše na Bovškem (v g = 9,81 ms‘a) M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M. LUTMAN: Insitu preiskave zidov Analiza vrednosti v preglednici torej 3 pokaže, da je bilo neustrezno obnašanje obstoječih kamnitih hiš, še posebej tistih z nepovezanim zidovjem, v skladu s pričakovanji. Na drugi strani pa lahko tudi ugotovimo, da pri hišah, pri katerih je s povezavo zidovja zagotovljeno celovito obnašanje konstrukcije, kamnito zidovje pa je sistematično utrjeno z injektiranjem, v primeru potresa Vlil. stopnje ni pričakovati hujših poškodb. SKLEPI IN PRIPO RO ČILA Analiza obnašanja kamnitih hiš med potresom 12.4.1998 je pokazala, da delno izvedeni utrditveni ukrepi niso zagotovilo za ustrezno potresno odpornost. Neustrezno obnašanje je bilo najbolj izrazito v primeru hiš, kjer so lastniki lesene strope sicer zamenjali z masivnimi armiranobetonskimi ploščami, ki pa niso bile ustrezno podprte in sidrane oziroma povezane z nosilnim zidovjem, zidovje samo pa tudi ni bilo utrjeno s sistematičnim injektiranjem. V takšnih primerih je toga plošča med potresom porinila zunanji sloj zidu navzven in povzročila nastanek vodoravnih razpok tik pod njo, pa tudi razslojevanje zidov in razrivanje vogalov. V primerih, ko lesene strope zamenjamo z armiranobetonskimi ploščami, morajo biti plošče ustrezno podprte z notranjim nosilnim slojem zidu, z zunanjim slojem pa povezane z dovolj močnimi sidri oziroma mozniki. Prav tako morajo biti plošče med seboj povezane v primeru, ko so podprte z notranjimi zidovi. Celovitost delovanja konstrukcije med potresom pa tudi po vgradnji masivnih plošč zagotavljajo šele jeklene vezi, položene na zunanji strani zidu (slika 10). Kot smo lahko ugotovili, zamenjava lesenih stropov s togimi ploščami ni vedno potrebna. Posebej še v primeru, ko je obstoječe zidovje dovolj močno, da prevzame pričakovane potresne sile. Takrat je za ustrezno obnašanje med potresom dovolj že samo povezovanje zidovja z jeklenimi vezmi, kar zagotovi celovitost konstrukcije in skupno delovanje vseh zidov med potresom, s čimer se v celoti izrabi razpoložljiva potresna odpornost. Največkrat pa leseni stropi lahko ostanejo tudi v hišah, kjer je potrebno z injektiranjem utrditi zidovje, če so le dobro ohranjeni in dovolj močni ter togi za prevzem navpične obtežbe. Rezultati raziskav potresne odpornosti obstoječega kamnitega zidovja in učinkovitosti injektiranja, ki jih navajamo v tem prispevku, pa dokazujejo, da moramo na območjih, kjer lahko pričakujemo računske (efektivne) pospeške tal v velikosti do 0.2 g (območja intenzitete Vlil. stopnje po EMS lestvici), z injektiranjem s cementno maso utrditi tudi šibko kamnito zidovje. Na območjih s tako visoko pričakovano stopnjo seizmičnosti namreč ni dovolj, da zagotovimo samo celovitost obnašanja zidane konstrukcije s povezovanjem zidov z jeklenimi zidnimi vezmi in s sidranjem stropov v zidove. Tako kot povezovanje zidov in sidranje stropov mora biti tudi injektiranje izvedeno strokovno. Med popotresno obnovo leta 1976 so kamnito zidovje M. TOMAŽEVIČ, I. KLEMENC, M, LUTMAN: Insitu preiskave zidov sicer injektirali, vendar samemu postopku nekateri izvajalci niso posvetili potrebne pozornosti. Storjene napake so se pokazale leta 1998. Ustrezna priprava zidov za injektiranje, izbira sestave injekcijske mase glede na votlavost zidu ter pravilna razporeditev in vgraditev injekcijskih cevk, so šele prvi pogoj za uspešno injektiranje. Sam postopek vbriz­ gavanja injekcijske mase, med katerim se povečujejo ali vzdržujejo tlaki, je ključnega pomena. Izvajalec lahko z izbiro vrstnega reda injektirnih mest ter s sprotnim spremljanjem in oceno uspešnosti postopka bistveno vpliva na kakovost, tj. na stopnjo zapolnjenosti votlin v zidu. Z vbrizgavanjem injekcijske mase pri prenizkih tlakih dosežemo le vlivanje mase v bolj votlave predele zidu (ti. nalivanje), pri previsokih tlakih pa se voda izcedi, kar prav tako pomeni, da masa le deloma zapolni votline. Posamezni trdnejši deli zidu pa med potresom destruktivno delujejo na ostalo zidovje. Izkušnje za kamnito zidovje, tipično za Posočje, kažejo, da se pri pravilni izvedbi injektiranja, ko se v celoti zapolnijo votline, količina porabljene suhe injekcijske mase zidovja giblje tudi prek 120 kg na kubični meter zidovja. Le stavbe z učinkovito povezanim in sistematično utrjenim zidovjem bodo sposobne prevzeti pričakovane potresne obremenitve s sprejemljivim obsegom poškodb, ali pa bodo potres prestale celo nepoškodovane. To dokazujejo računske analize in primeri hiš, ki so bile po potresih leta 1976 v celoti utrjene z upoštevanjem takrat izdelanih tehničnih navodil, in so potres leta 1998 prestale brez poškodb, ali pa so na njih nastale le manjše, nepomembne poškodbe. ZAHVALA Opisane raziskave so v okviru ciljnega raziskovalnega programa Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami financirali Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za okolje in prostor. Posebej pa velja omeniti pomoč podjetja GRAS, d.o.o., k ije sofinanciralo izvedbo terenskih preiskav in katerega sodelavci so poskrbeli za zahtevne priprave zidov na preiskave, izvedli pa so tudi injektiranje kamnitih zidov. L I T E R A T U R A B o š t ja n č ič , J ., P .S h e p p a rd , S .T e rč e lj , V .T u rn š e k , 1 9 7 6 . U s e o f a m o d e l in g a p p r o a c h in th e a n a ly s is o f th e e f fe c ts o f r e p a ir s to e a r th q u a k e - d a m a g e d s to n e - m a s o n r y b u i ld in g s . B o l le t in o d i G e o f is ic a T e o r ic a e d A p p l ic a ta , P a r t 2, 19 (7 2 ), U d in e , 1 0 9 1 -1 1 1 6 . E u ro c o d e 8, 1 9 9 4 . D e s ig n p r o v is io n s fo r e a r th q u a k e r e s is ta n c e o f s t ru c tu re s . P a r t 1 -1 : G e n e ra l r u le s - s e is m ic a c t io n s a n d g e n e r a l r e q u ir e m e n ts fo r s t r u c tu r e s . E N V 1 9 9 8 -1 -1 : 1 9 9 4 , B ru s s e ls , B e lg iu m , C E N . L a d a v a , A . 1 9 8 2 . G u id e l in e s a n d p r o c e d u r e s u s e d to e l im in a te th e im p a c t o f th e e a r th q u a k e in th e S o č a Valley. J o n e s , B .G ., T o m a ž e v ič , M . (u re d n ik a ) , S o c ia l a n d E c o n o m ic A s p e c ts o f E a r th q u a k e s , L ju b l ja n a - l th a c a , In s t itu te fo r T e s tin g a n d R e s e a rc h in M a te r ia ls a n d S t r u c tu r e s - C o rn e l l U n iv e rs ity , 4 1 3 -4 2 3 . P o ro č ilo o o d p r a v l ja n ju p o s le d ic p o t r e s a , k i je b i l 12. a p r i la 1 9 9 8 v s e v e r o z a h o d n i S lo v e n ij i , 1 9 9 8 . U p ra v a RS za z a š č i to in re š e v a n je , L ju b lja n a . S h e p p a rd , P in M . T o m a ž e v ič , 1 9 8 6 . In - s i t u is p i t iv a n ja n o s iv o s t i z id o v a s ta r ih z id a n ih z g r a d a . Z b o r n ik ra d o v a - 2 . IV. k o n g r e s S a v e z a d r u š ta v a z a s e iz m ič k o g r a đ e v in a r s tv o J u g o s la v i je , C a v ta t - Z a g re b , s tr. 85-92. T o m a ž e v ič , M ., P .S h e p p a rd , 1 9 8 2 . The s t r e n g th e n in g o f s to n e - m a s o n r y b u i ld in g s fo r r e v ita l iz a t io n in s e is m ic r e ­ g io n s . V: P ro c e e d in g s o f th e 7 th E u ro p e a n C o n fe r e n c e o n E a r th q u a k e E n g in e e r in g , V o l.5 , A th e n s , 2 7 5 -2 8 2 . T o m a ž e v ič , M ., 1 9 9 7 . P re v e r ja n je p o t r e s n e o d p o r n o s t i z id a n ih k o n s t r u k c i j : p r i la g a ja n je n o v im z a h te v a m . G ra d b e n i v e s tn ik , 44 , 9 -1 0 , L ju b lja n a , s tr. 2 5 4 -2 6 6 . T u rn š e k , V., F .Č a č o v ič , 1 9 7 1 . S o m e e x p e r im e n ta l r e s u lts o n th e s t r e n g th o f b r ic k - m a s o n r y w a lls . V: P r o c e e d in g s o f th e 2 n d In te r n a t io n a l B r ic k - m a s o n r y C o n fe re n c e , S to k e -o n -T re n t , 1 4 9 -1 5 6 . T u rn še k , V., S. T e rč e lj, P .S h e p p a rd , M . T o m a ž e v ič , 1 9 7 8 . T h e s e is m ic r e s is t a n c e o f s to n e - m a s o n r y w a l ls a n d b u i l d ­ in g s . V: P r o c e e d in g s o f th e 6 th E u ro p e a n C o n fe r e n c e o n E a r th q u a k e E n g in e e r in g , V o l.3 , D u b r o v n ik , 2 7 5 -2 8 2 . B. KOVAČIČ, A. ŠTRUKELJ, G. LIPNIK: Obremenilni preizkusi mostov OBREM ENILNI PR EIZK U SI MOSTOV Z UPORABO LASERSKE GEODETSKE OPREME (NIKON-EPS) THE BRIDGE LOADING TESTS USING THE LASER GEODETICAL EQUIPMENT BOŠTJAN KOVAČIČ, ANDREJ ŠTRUKELJ, GORAZD LIPNIK D in a m ič n i in s ta t i č n i p r e iz k u s i k o n s t r u k c i j so o b v e z n i za vse p r e m o s t i t v e n e k o n s t r u k c i je , k a te r ih ra z p o n je v e č j i od 1 5 m etrov . Do se d a j so se p re izkus i izva ja li z in d u k t ivn im i m e r i lc i p o m ik o v in s k la s ič n o g e o d e ts k o iz m e ro . S e d a j je m o ž n o s ta t i č n e m e r i t v e o p r a v i t i s p o m o č jo la s e r s k e g a n ivelir ja in se n zo r je v NIKON - EPS 02A. R ezu lta t i so pokaza li, d a g re za g e o d e ts k i in š t r u m e n t v is o k e n a ta n č n o s t i , ki n a m n u d i n a ta n č n o in h i t r e jš e o p ra v l ja n je m e r i te v . Ključne besede: o b re m e n i ln i p re iz k u s i , d in a m ič n i in s ta t ič n i p re izkus i, g e o d e ts k i in š t ru m e n t N IKON-EPS 02A, S loven ija . D y n a m ic a l a n d s t a t i c a l t e s t a re o b l ig a to r y fo r all b r i d g ­ ing c o n s t r u c t io n s o f w h ic h th e d is ta n c e is g r e a te r th a n 15 m e te r s . T il l n o w th e s e te s t h a ve b e e n d o n e b y th e in d u c t iv e d i s p la c e m e n t t r a n s d u c e r s a n d b y th e c la s s i ­ ca l g e o d e t ic e q u ip m e n t . Now, th e s ta t ic a l ! m e a s u r e m e n ts c a n be p e r fo r m e d b y th e la s e r leve l a n d s e n s o r s N IKO N - EPS 0 2 A . T h e r e s u l t s h a v e s h o w n t h a t w e a re d e a l in g w i th th e g e o d e t ic in s t r u m e n t o f h ig h p r e c is io n , w h ic h o f fe rs th e p r e c is e a n d s ta b le m e a s u r in g re s u l ts . Keywords: Paper, 31. th G e o d e t ic w o rksh o p , R ogaška S la tina 1998 , lo a d in g te s t , d y n a m ic a l a n d s ta t i c a l te s t , g e o d e t ic in s t r u m e n t N IK O N -E P S 0 2 A , S lo v e n ia . (NIKON -EPS) UDK 624.2/.8.04 : 528 P O V Z E T E K S U M M A R Y A v to r ji: m a g . B o š t ja n K O V A Č IČ , m a g . A n d r e j Š T R U K E L J , F a k u lte ta z a g r a d b e n iš tv o , M a r ib o r m a g . G o ra z d U P N IK , F a k u lte ta z a e le k t ro te h n ik o , r a č u n a ln iš tv o in in fo r m a t ik o , M a r ib o r 1. UVOD Obremenilni preizkusi premostitvenih konstrukcij se delijo na statični in dinamičnih del. V skladu z veljavnim standardom (JUS U.M1.046) v okviru statičnega dela preizkusa največja vrednost pomikov in specifičnih deformacij ne sme presegati z izračunom predvidenih vrednosti. Da bi dobili realno sliko obnašanja mostu, je potrebno izmeriti vrednosti statičnih in dinamičnih pomikov na vseh karakterističnih točkah temeljev, opornikov in prekladne konstrukcije, Vertikalne pomike izvajamo z induktivnimi merilci, z geodetskimi meritvami in s pomočjo laserskega inštrumenta Nikon EPS-02A, katerega delovanje bi v članku radi predstavili. B. K O V A Č IČ , A . Š T R U K E L J , G . L IP N IK : O b re m e n iln i p re iz k u s i m o s to v Delovno območje do 350 m Natančnost pri maks oddaljenosti + /-1 mm Rotacijska hitrost 600 obratov/minuto Preg lednica 1: Tehnični podatki laserskeg . ivelirja 2. OPIS IN DELOVANJE LASERSKEGA NIVELIRJA IN SENZORJEV Na podlagi dobljenih rezultatov obremenilnih preizkusov lahko rečemo, da gre za izredno zanesljiv in natančen inštrument za določanje vertikalnih pomikov objektov v prostoru, katerega uporaba je hitra in enostavna. (Slika 1 in Slika 2.) Sistem deluje na podlagi rotirajočega laserskega žarka, ki ga oddaja laserski nivelir (Slika 2, tehnični podatki v Preglednici 1). Senzor (Slika 1, tehnični podatki v Preglednici 2) zazna prehod laserskega žarka in podatek o tem, na kateri višini je prečkal mersko polje, v obliki elektronskega signala posreduje do posebne komunika­ cijske enote, ki digitalizirani signal pošlje preko serijskega vhoda v prenosni osebni računalnik. Celotno meritev ves čas krmili osebni računalnik s posebnim računalniškim programom, ki zagotavlja tudi ustrezno sprotno arhiviranje merskih rezultatov ter hkraten grafični prikaz poteka meritve na zaslonu (Slika 3). Program nudi tudi tabelarični prikaz podatkov (Preglednica 4). namenjeni predvsem opazovanju vpliva obtežbe na obnašanje konst­ rukcije v polju. Poleg geodetskih meritev se beleži tudi časovni potek vertikalnih pomikov podpor in sredin polj ter razvoj specifičnih deformacij. Statični preizkusi so pokazali, da so vertikalni pomiki podpor bistveno manjši od vertikalnih pomikov sredin polj. Vertikalne pomike mostu Mlaka (karakteristika v preglednici 3) pri Veržeju smo opazovali s tremi meto­ dami: z induktivnimi merilci, klasično geodetsko z elektronskim tahimetrom in s pomočjo laserskega sistema. Za primerjavo podajamo dobljene rezultate laserskega sistema in induktivnih merilcev. M in im a ln a m e rs k a en o ta 0.1 m m D o lž in a m e rs k e g a polja n a senzorju 191 m m V h o d n a napetost AC 100 V +/- 15 V (50/60HZ) P reg ledn ica 2: Tehnični podatki senzorjev E P S - 0 2 A Razpon 2 X 15 m Število polj 2 Predvidena posedanja 18.5 mm (sredina polja) P reg led n ica 3: Prikaz karakteristike mostu pr' Veržeju Sistem omogoča zaporedno pove­ zavo 31 senzorjev EPS-02A, katerih signale komunikacijski terminal posreduje računalniku. Za komuni­ kacijo je potreben posebni dvožilni koaksialni kabel z oznako RS-485. 3. MERITVE POSEDANJ NA KONKRETNEM PRIMERU MOSTU PRI VERŽEJU Statični preizkusi konstrukcij so 3.1. Vertikalni pomiki, izmerjeni z laserskim sistemom Preglednica 4 prikazuje z laserskim sistemom izmerjene vertikalne pomike. Računalniški program za krmiljenje sistema zbere podatke z resolucijo 0,1 mm, kar je prikazano v kolonah p1, p2 in p3. Iz teh podatkov program izračuna povprečje zadnjih 100 meritev, kar je prikazano v koloni p o v i, pov2 in pov3. B. K O V A Č IČ , A . Š T R U K E L J , G . L IP N IK : O b re m e n iln i p re iz k u s i m o s to v Časovni potek vertikalnih pomikov je možno prikazati tudi v obliki diagrama (Slika 3). 3 . 2 . M E T O D A I N D U K T I V N I H M E R I L C E V Induktivne merilce pritrdimo na togo konstrukcijo odra, ki je ločeno od mostne konstrukcije postavljena pod sredino razpona posameznega polja mostu. Induktivni merilci, ki so fiksirani na odrski konstrukciji, se dotikajo prekladne konstrukcije mostu v karakterističnih točkah. Zaradi obremenjevanja sledijo njihovi gibljivi deli vertikalnim pomikom konstrukcije. Gibanje tipala induktivnega merilca pomikov povzroči spremembo električne napetosti, ki jo zazna zelo občutljiv hitri voltmeter, vgrajen v analogno - digitalnem pretvorniku. Po pretvorbi iz analogne v digitalno obliko računalniški program, ki meritev krmili, signal ustrezno arhivira na disk osebnega računalnika. V ugodnih pogojih, ko višina odra ne presega 10 m in je postavljena na togi, utrjeni podlagi in kadar ni bočnega vetra ali prometa s težjimi vozili v bližini objekta, so lahko na tak način vertikalni pomiki izmerjeni tudi do 0,01 mm natančno. Običajno pa upoštevamo natančnost 0,1 mm. Podatki so zajeti z analogno digitalnim pretvornikom znamke Hawlett Packard. Program nam izračuna vertikalne pomike za vsak induktivni merilec posebej (pomik 1, pomik 2). Rezultati so zapisani v milimetrih, za vsak induktivni merilec pomikov pa so dostopni tudi podatki o spremembi napetosti v voltih (preglednica 5). n povprečij: 100 osnovni podatki povprečenje [mml pomik f0.1 mm] časfsek] povi pov2 pov3 p1 P2 P3 0 0,06 -0,75 -0,07 -5 -5 0 0,06 -0,77 -0,08 0 -10 0 2 0,06 -0,7 -0,09 0 Ö 0 3 0,06 -0,80 -0,09 5 -10 0 4 0,06 -0,83 -0,1 5 -10 0 5 0,05 -0,85 -0,10 0 -5 o 30 0,05 -0,87 -0,10 0 5̂ 0 31 0,05 -0,89 -0,10 0 -5 0 32 0,05 -0,90 -0,10 0 -5 0 33 0,05 -0,92 -0,10 5 0 0 34 0,05 -0,94 -0,10 0 -10 0 P r e g l e * a 4 : i z r e z iz d a t o t e k e v e r t i k a ln ih p o m i k o v z a č a s o v n i o b m o č j i o d 0 - 5 in 3 0 - 3 1 s 4 3 2 1 0 1 -2 ■3 2500500 1500 čas [sek] 20001000 B. KOVAČIČ, A. ŠTRUKELJ, G. LIPNIK: Obremenilni preizkusi mostov čas[sek] p o m ik i [m m ] po m ik2 [m m ] p o m ik i [V] p o m ik2 [V] 0 14,98 11,78 -2,16 -3,03 4,75 15,13 11,75 -2,12 -3,04 14 14,95 11,75 -2,17 -3,04 15 15,02 11,75 -2,15 -3,04 20,25 14,95 11,75 -2,17 -3,04 80,5 15,02 11,75 -2,15 -3,04 85,75 14,95 11,78 -2,17 -3,03 90,5 15,02 11,71 -2,15 -3,05 95,75 14,98 11,75 -2,16 -3,04 100,5 14,98 11,78 -2,16 -3,03 121,25 14,95 11,75 -2,17 -3,04 125,25 14,95 11,75 -2,17 -3,04 130,5 15,02 11,78 -2,15 -3,03 135,5 14,98 11,82 -2,16 -3,02 Preglednica 5: Del datoteke z rezultati vertikalnih pomikov, dobljenih z induktivnimi merilci Grafični prikaz časovnega poteka vertikalnih pomikov, izmerjenih z induktivnimi merilci pomikov je prikazan na Sliki 4. 3.3. METODA DOLOČANJA VERTIKALNIH POMIKOV S POMOČJO GEODETSKIH MERITEV prizme, ki so zaradi povečanja natančnosti pritrjene na betonske kocke. Na primerni oddaljenosti od konstrukcije postavimo geodetski inštrument (elektronski tahimeter). Elektronski tahimeter Nikon DTM-720 ima vgrajen program, ki nam omogoča sprotno izračunavanje vertikalnih pomikov glede na začetno - nulto meritev (Slika 5). Obremenilne preizkuse izvajamo tudi s pomočjo S to metodo dobimo relativne vertikalne pomike glede geodetskih meritev. Na karakterističnih točkah postavimo na začetno meritev. Na prizme viziramo pred obremenitvijo č a s [s e k ] Slika 4: Prikaz časovnega poteka specifičnih deformacij, dobljenih z merilnimi lističi in vertikalnih pomikov dobljenih z induktivnimi merilci v obliki diagrama B. KOVAČIČ, A. ŠTRUKELJ, G. LIPNIK: Obremenilni preizkusi mostov (ničelna meritev), med obremenitvijo in po razbremenitvi, to pa zaradi tega, da opazujemo morebitne zaostale deformacije na karakte­ rističnih točkah po razbremenitvi konstrukcije. 3.4. PRIMERJAVA DOBLJENIH REZULTATOV - Kot smo v članku že omenili uporabljamo, če je le mogoče, različne merske metode za določanje verti­ kalnih pomikov konstrukcje, ki jo obremenjujemo. To pa predvsem pa so nameščeni induktivni merilci pomikov. V preglednici 6 podajamo primerjavo dobljenih rezultatov. Primerjava rezultatov v preglednici 6 podaja dobljene vertikalne pomike za vsako mersko mesto posebej z različno uporabljeno metodo. Največje posedanje je bilo zabeleženo v polju 1 (1,4 mm), kar je v dopustnih mejah glede na predvideno izraču­ nano vrednost (8,5 mm). Naj omenimo še to, da meritev, izvedena z induktivnimi merilci pomika in z laserskim nivelirjem omogoča regis­ triranje časovnega poteka vertikalnih pomikov konstrukcije. Klasičen 3.5. NATANČNOST POSAMEZNIH METOD Rezultati v preglednici 6 so dobljeni na podlagi terenskih meritev. Ne moremo pa se izogniti natančnosti uporabljenih metod. Za induktivne merilce proizvajalec navaja natančnost tudi do + /- 0,01 mm, vendar zaradi objektivnih razmer na terenu sodimo, da je natančnost te metode + /- 0,1 mm. Pri uporabi laserskega sistema dobimo rezultate na + /- 0,1 mm mersko mesto elektronski tahimeter laserski nivelir induktivni merilci podpora 1 0.2 mm 0.1 mm 0.1 mm polje 1 1.3 mm 1.3 mm 1.4 mm podpora 2 0.0 mm 0.0 mm 0.0 mm polje 2 -0.4 mm -0.3 mm -0.5 mm podpora 3 0.0 mm 0.0 mm 0.0 mm Preglednica 6: Primerjava dobljenih rezultatov posameznih metod zaradi tega, ker s tem izključimo morebitne napake, ki bi se lahko pojavile pri uporabi le ene metode. Poglavitni razlog uporabe vseh metod pa je v tem, da konstrukcijo opa- . zujemo na vseh karakterističnih točkah istočasno. Tako imamo na zgornji -vozni strani konstrukcije postavljene senzorje in geodetske prizme, na spodnji strani konstrukcije, vendar tlorisno gledano na istih mestih, geodetski postopek merjenja pomikov pride v poštev šele takrat, ko na osnovi vsaj ene od prej naštetih metod ugotovimo, da se je konstrukcija po obremenitvi oziroma razbremenitvi umirila. Prav zato je zelo koristno pri takšnih vrstah meritev uporabiti več med seboj neodvisnih postopkov, ki se dopolnjujejo. natančno, vendar to še ni natančnost izmere. Proizvajalec navaja natančnost + /- 0,1 mm pri idealni oddaljenosti senzorjev od rbtacijskega nivelirja. Ker pa je na terenu ta idealna razdalja (150 m) redkokdaj dosegljiva, moramo upoštevati natančnost meritev za večjo razdaljo, ki pa je po navedbah proizvajalca od + /- 0,1 mm do + / - 1 mm glede na oddaljenost. metoda natančnost proizvajalca maksimalna oddaljenost natančnost meritev induktivni merilci +/- 0,01 mm do 8 m +/- 0,1 mm laserski sistem +/-0,1 mm do 350 m +/- 0,5 mm elektronski tahimeter +/-1 mm do 500 m +/-1 mm Preglednica 7: Pregled natančnosti posameznih metod B. KOVAČIČ, A, ŠTRUKELJ, G. LIPNIK: Obremenilni preizkusi mostov Za klasično geodetsko višinsko izmero s pomočjo elektronskega tahimetra pa lahko rečemo, da je natančnost rezultatov v velikostnem razredu + /- 1 mm. Glede na navedbe proizvajalcev in iz lastnih izkušenj lahko sklepamo, da rezultate, ki so manjši od + /- 1 mm, ne moremo šteti kot vertikalni pomik, temveč prej kot napako inštrumenta. Natančnost posameznih metod lahko primerjemo v preglednici 7. 4 . Z A K L JU Č E K Zanesljivost meritev, kjer je to mogoče, povečamo s hkratno uporabo večih merskih metod in primerjavo rezultatov, ki se morajo ujemati v okviru dovoljenih toleranc. Le te dobimo s predhodnim statičnim izračunom konstrukcije. Laserska tehnologija pa omogoča v primerjavi z ostalimi metodami meritev tudi meritve na večjih razdaljah in sprotni vpogled v rezultate. L I T E R A T U R A Slabost, ki jo moramo omeniti, pa je ta, da je rotacijska hitrost laserskega nivelirja premajhna. Uporabo laser­ skega sistema za registriranje odziva konstrukcije na dinamično obreme­ nitev pa onemogoča tudi relativno počasna serijska komunikacija meril­ nega sistema z osebnim raču­ nalnikom. Nadalje je slabost tudi v tem, da sistem še ni prilagojen na Evropskemu napetostnemu omrežju in za delovanje sistema potrebujemo transformator in vzpor­ edni razvod 110V omrežja. E le c t r o n ic P o s i t io n in g S ta f f E P S -0 2 A , R e fe re n c e m a n u a l, N ik o n c o r p o r a t io n , 19 94 , U n iv e rz a v M a r ib o ru , F a k u lte ta z a g r a d b e n iš tv o , 19 98 , P o ro č ilo o o p ra v lje n e m o b re m e n iln e m p r e iz k u s u p re m o s t itv e n e g a o b je k ta 1 8 5 in 18 6 V. MLINARIČ, R. LONČARIČ, T.E.V. ŠIMIČ: Optimalna razmestitev opažev O PTIM ALN A RAZM ESTITEV OPAŽEV Z UPORABO PRILAGOJENE TRANSPORTNE METODE OPTIMAL DISTRIBUTION OF FORMWORK THROUGH APPLICATION OF AN ADOPTED TRANSPORT METHOD UDK 69.057.5 : 519.852 VJERAN MLINARIČ, RUDOLF LONČARIČ, THOMAS E.V. ŠIMIČ P O V Z E T E K V e la b o ra tu je p re d s ta v l je n m a te m a t ič n i m o d e l , ki o m o g o č a is točasno , o p t im a ln o ra zv rs t i te v ve č v rs t o p a že v na ve č je m u š te v i lu ra z l ič n ih s ta v b v iz g ra d n j i . P o k a z a n o je , d a za o d lo č i t e v ne z a d o š č a z g o l j n a jn iž ja c e n a , t e m v e č tu d i a n a l iz a n e k a te r ih d r u g ih v p l iv o v . Pri iz d e la v i m o d e la je u p o ra b l je n a id e ja t r a n s p o r tn e m e to d e l in e a rn e g a p r o g r a ­ m ira n ja . Z o b d e la v o t a k tn e g a n a č r ta je p o t r e b n o v n a p re j d o loč i t i s t ro ške in s ta l i ra n ja p o s a m ič n e g a o p a ž n e g a s is te m a za vsako s ta v b o p o se b e j. U p o ra b a n a v e d e n e g a m a te m a t ič ­ n e g a m o d e la o m o g o č a d o lo č i t e v m in im a ln ih s t r o š k o v insta liranja opažn ih s is tem ov v do ločen em časovnem obdob ju . K l ju č n e b e s e d e : o p a ž , ta k tn i n a č r t , g r a d b iš č e , t r a n s ­ p o r t , o p t im a l i z a c i j a S U M M A R Y The p a p e r p r e s e n ts a m a th e m a t i c a l m o d e l t h a t e n a b le s o p t im a l s im u l ta n e o u s d is t r ib u t io n o f a n u m b e r o f fo rm w o rk ty p e s to s e v e ra l d i f f e r e n t c o n s t r u c t io n s i te s . It is s h o w n th a t fo r m a k in g d e c is io n s th e lo w e s t p r ic e is n o t s u f f i ­ c ie n t , an a n a ly s is o f o th e r in f lu e n c e s is a ls o n e e d e d . For th e d e v e lo p m e n t o f th e m o d e l , th e id e a b e h in d a t r a n s p o r t m o d e l o f l in e a r p r o g r a m m in g w a s u s e d . It is n e c e s s a r y to d e te r m in e a h e a d o f t im e , by d e te r m in in g a c y c le a p p l i c a t io n o f th is m a t h e m a t i c a l m o d e l w e a r ­ r ive a t m in im a l in s ta l la t io n c o s t s f o r f o r m w o r k s y s te m s in a p a r t i c u la r t im e p e r io d . Keyw ords: fo rm w o rk , cyc le plan, c o n s tru c t io n s ite , t ranspo r t , o p t im iz a t io n I Avtorji: dr.sc. Vjeran Mlinarič, dipl.ing.gradb., Građevinski fakultet Sveučilišta u Zagrebu prof.dr.se. Rudolf Lončarič, dipl.ing.gradb., Građevinski fakultet Sveučilišta u Zagrebu Thomas E. V. Šimič, dipl.ing.gradb., Građevinski fakultet Sveučilišta u Zagrebu V. MLINARIČ, R. LONČARIČ, T.E.V. ŠIMIĆ: Optimalna razmestitev opažev 1. UVOD Gradbena operativa določene delovne organizacije pogosto razpolaga z dvema ali več opažnimi sistemi, ki jih istočasno uporablja pri stavbah v izgradnji. Nekatere lastnosti in tehnološke rešitve posameznih sis­ temov so medsebojno različne, kar vse vpliva na ceno uporabe na enoto izdelka, in sicer: velikost opažne ploskve, višina in teža elementov opaža, način reševanja notranjih in zunanjih kotov na stiku med stenami in podobno. Cena je odvisna tudi od števila uporab, nabavne cene kot tudi vrst konstrukcije glede na možnost odplačevanja posamič­ nega opažnega sistema. Z večino opažev je možno izdelati posamezne konstrukcije bolj ali manj uspešno, kar rezultira v različnih učinkih, tako časovnih (tra janje izgradnje) kot tudi gospodarskih ( cena del). Zaradi tega je nujno, za vsako stavbo in razpoložljivo vrsto opažev obdelati taktni načrt opažev, iz katerega izhajajo podatki o količini potrebnega opaža v enem taktu kot tudi cena uporabe določenega opaža za predmetno stavbo na enoto izdelka. Ta postopek omogoča uporaba že izdelanih programov na PC-ju, ki, glede na vrsto in tip opaža, omogočajo izdelavo taktnega načrta in razporeditev opažev v tlorisu dane stavbe. Nastane problem, kako naj bi na podlagi obdelanih taktnih načrtov za več vrst opažev na enakih stavbah ( za različne stavbe, ki se zidajo istočasno) le-te razporedili na posameznih gradbiščih z minimalnimi stroški za njihovo uporabo. Predvsem pa je to zanimivo, če se na enem gradbišču uporablja več vrst opažev oziroma na ( n ) gradbiščih (m) vrst opažev. Ob tem pa se na enem gradbišču lahko instalira 1,2 ali več tipov opažev. Rešitev nakazanega problema izhaja iz ideje transportnega problema linearnega programiranja. 1.1. Transportni problem linearnega program iranja V splošni obliki je transportni problem (TP) formuliran z zahtevo za določitev vrednosti nenegativnih spremenljivk ( odprti problem ) X.J ž 0 ( i = 1 - .. m) ( j = 1 .. ... n) s strukturnimi pogoji: O m e j i t e v i z h o d i š č a : a s s V (1 = 1 .. . . . . m ) o , P o t r e b e c i l j a : m O “ 1 " " . . . n ) (2 ) P o g o j i p o n u d b e in p o v p r a š e v a n j a : Z a . > Z b 1-1 1 i=i i (3 ) tako da funkcija cilja: n m z = Z Z C|j X.. dobi minimalno vrednost ( 4 ) . Pri tem so : m = skupno število razpoložljivih izhodišč n=skupno število razpoložljivih ciljev cr=prevozni stroški na enoto mase ali prostornine na poti ( i - j ) Če pa obstajajo v pogojih transport­ nega problema striktne enakosti, je problem kanonski ali zaprt, oz. je ponudba izenačena s povpra­ ševanjem. 2. MODIFIKACIJA TRANSPORTNE METODE Oj na gradbiščih G. je model transport­ nega problema prilagojen na naslednji način: 0,=vrsta oz. tip opaža i = 1......m Gj=gradbišča j = 1......n Oj=količina opaža O j, ki je na voljo v skladišču ( m2) t =število opažnih taktov n, gradbišču g.=količina potrebnega opaža v enem taktu na gradbišču G. (m2/takt) C j^cena uporabe opaža Oj na gradbišču Gj (cena na enoto izdelka/'m2) cu=Cjj X tj (skupna cena uporabe 1 m2 opaža Oj na gradbišču Gj) Ojj=količina opaža O,, ki bo instalirana na gradbišču Gj v enem taktu Sedaj se modificirani transportrni problem glasi, kot sledi Treba je določiti o > 0 (1 = 1 ■ ■ ■ . m ) , (j = 1 . . . . . . n ) s pogoji: o , > Z o i = i ( i = 1 ■ • . m ) (5 ) m g , = Z o 'J > > ) ki onemogoča razporeditev opaža Oj na gradbišču Gr Taka oblika matrike vrednosti s stroški C- izhaja iz izvedenih analiz in testiranj več različic ter kombinacij stroškov in gradbišč. Če se namreč v matriki vrednosti vpisani stroški nanašajo ü r w ttm G, g 2 Gj G . c „ C12 C „ c ,„ C21 C22 C» C 2n Ci, c i2 Ci, Cjn Cml c mi Cmn Matrika 1: matrika stroškov (C. ) uporabe opažev Ot na gradbiščih G. P r e g l e d n i c a 1 : število taktov t in količina opaža g na gradbišču G, M a t r i k a 2: matrika stroškov c,, G i ... *** G i ... G . F c n 0n O j Olj ... Cin ®ln 01 I : ... ;#l Cii Oil • •• I -Sa — ... [ Cjn Oin I 0, Cim Ojm ... c _____ Ojjji ... Cmn °mn I I n H — ... L— J L _____ ■ . ..V, . i S Oi M a t r i k a 3: splošna oblika matrike prilagojenega transportnega problema samo na opaž na j- tem gradbišču uporab, se dobi drugačna optimalna (C.), in sicer brez navedenega števila vrednost funkcije cilja (z), ki je vedno V. MLINARIČ, R. LONČARIČ, T.E.V. ŠIMIĆ: Optimalna razmestitev opažev O 3 17 19 22 G R A I j-«U2 18 20 17 >b iš č a 19 21 18 22 17 M a t r ik a 1 /1 : matrika stroškov opažov O, - 0 3 na gradbiščih G, - G4 za 1 m2 G R A D B IŠČ A j «cv ilo u k lo v opaž v taktu gj = 1 - 4 m2/ta k t G, 20 210 g 2 20 140 g 3 18 200 g 4 30 270 Preglednica 1/1: število taktov t in količina opaža v taktu '■ s ' / ‘L’ j '« T gradbišča Gf M a t r ik a 2 /1 : matrika stroškov c„ nižja kot vrednost, pri kateri se uporabi predlagana vrednost ( cr ), ki je odvisna od števila taktov (t.) oz. od števila uporab opaža na gradbišču. 3. T E S T IR A N J E M ODELA Na razpolagi naj bi bili trije opažni sistemi O ,, 0 2, 0 3 z razpoložljivimi količinami opažev or o2, o3. Obenem pa obstajajo zahteve gradbišč G, * , G2, G3 i G4 glede potrebnih količin opaža g, , g2 , g3 i g4. Glede na različno vrsto in tlorisne dispozicije stavb, dobivajo cene posameznih opažnih sistemov 0 1 - 0 3 na gradbiščih G , - G 4 vrednosti Cn - C34. Domnevamo, da je problem kanonski oz. povpraševanje za opažem je enako količini opaža na skladišču. Treba je ugotoviti porazdelitev opaža, pri kateri so stroški minimalni. i Za domnevno obdelavo projektov, analizo cen ter izdelavo taktnega načrta so pridobljeni naslednji podatki o cenah Cy (matrika 1/1 ): G , G , G 3 1*4 340 o n 360 Ol2 342 Ol3 600 O14 400 380 021 400 022 378 023 660 O24 200 n 440 031 340 032 324 033 510 034 220 210 140 200 820 M a t r ik a 3 /1 : začetna matrika zaprtega transportnega problema - testni primer G , G 2 g 3 g 4 ° ' 340 „ „ 210 360 140 342 600 50 400 000m 400 378 200 660 200 P @ P | 440 340 324 510 220 220 210 140 200 270 820 M a t r ik a 4: zaključna matrika optimalne rešitve zaprtega transportnega problema - testni in podatki o številu in količini opaža v taktu ( preglednica 1 / 1). Na podlagi matrike 1/1 in preglednice 1/1 se oblikuje matrika 2/1 (matrika stroškov): Razpoložljive količine opažev 0 ] na skladišču so: o, = 400 m2 02 = 200 m2 03 = 220 m2 Na podlagi podatkov je sestavljena začetna matrika za reševanje transportnega problema (matrika 3 /1). Optimalna rešitev je izdelana s pomočjo programa za reševanje transportnih nalog s transportno metodo na PC-ju. V. MLINARIČ, R. LONČARIČ, T.E.V, SIMIČ: Optimalna razmestitev opažev Rešitev: o„ = 210 m2 / takt 012 = 140 m2 / takt o23 = 200 m2 / takt o14 = 50 m2 / takt o,,. = 220 m2 / takt 34 in funkcija cilja znaša: Z . =210 X 340 + 140 X 360 +min -. 200 X 378 + 50 X 600 + 220 X 510 = 3 3 9 . 6 0 0 Če za pridobitev optimalne rešitve stroškov opaža uporabimo samo matriko stroškov na enoto izdelka ( matrika 1/1 ), optimalna rešitev ustreza naslednjim količinam: o,, = 60 m2 / takt °12 = 140m 2 / takt o21 = 150 m2 / takt 013 = 200 m2 / takt o34 = 220 m2 / takt in funkcija cilja znaša: Z = 60 x 1 7 x 20 + 140 x 18 Xmin 20 +150 X 19 X 20 +200 X 19 X 18 + 220 X 17 X 30 + 50 X 22 X 30 = 3 4 1 . 4 0 0 > 3 3 9 . 6 0 0 Ta model omogoča tudi reševanje odprtih problemov oz. če je v skladišču več opaža, kot ga gradbišče potrebuje. V tem primeru se določi najugodnejša razporeditev opaža, presežek pa ostaja v skladišču. Kot primer je obdelana predhodna naloga (spremenjene so količine O, - 0 4 tako da obstaja presežek opaža), začetna matrika pa se glasi (glej matriko 3/2): V G , g 2 G j g 4 o , 340 O il 360 0)2 342 Ol3 600 0)4 500 o 2 00 o o 400 022 378 023 660 024 400 O , 440 031 340 032 324 O33 510 034 150 210 140 200 270 820/1050 M a t r ik a 3 /2 : Začetna matrika odprtega transportnega problema - testni primer G , G2 C3 g 4 O , 340 2 1 0 360 140 342 30 600 120 500 O : 380 400 378 j 170 660 400 170 + 230 O3 440 340 324 510 150 150 i"* :0 HO 200 270 820 + 230 M a t r ik a 4 / 2 : Zaključna matrika odprtega problema - testni primer skladišče: o25 = 230 m2 pri tem ostaja neizkoriščeno 230 m2 opaža 0 2 ki se pošilja v fiktivno gradbišče G5 oz.ostaja na skladišču; funkcija cilja znaša: Z min = 210 X 340 + 140 X 360 + 1 50 X 510 + 30 X 342 + 120 X 600 + 170 X 378 = 3 4 4 . 8 2 0 Če se uporabljajo zgolj cene iz matrike 1/1 in količina opaža v skladišču iz matrike 3/2 , sledi optimalna rešitev razporeditve opaža: gradbišče G5 oz. ostane v skladišču. Funkcija cilja znaša: Z . = 160 X 17 X 20 + 50 X 20 Xmin 19 + 150 X 17 X 30 + 200 X 19 X 18 + 140 X 20 X 18 + 120 X 22 X 30 = 3 4 7 . 9 0 0 > 3 4 4 . 8 2 0 , I kar je ponovno več kot pri optimalizaciji na osnovi stroškov 4. SKLEP in po obdelavi optimalna rešitev (glej matriko 4/2): Rešitve: ° „ = 210 m2 / takt ° i 2 = 140 m2 / takt = 30 m2 / takt ° 1 4 = 120 m2 / takt ® 2 3 _ 170 m2 / takt ° 3 4 = 150 m2 / takt ° i i = 160 m2 / takt °21 = 50 m2 / takt °34 = 150 m2 / takt °13 = 200 m2 / takt °12 = 140 m2 / takt ^24 — 120 m2 / takt skladišče G5 o25 = 230 m2 / takt pri tem ostaja neizkoriščeno 230 m2 opaža 0 2, ki se pošlje v fiktivno Pravilna uporaba opaža na gradbišču zmanjšuje gradbene stroške. Razmestitev opaža ni enostavna kadar je na razpolago več različnih opažnih sistemov, ki jih treba istočasno razporediti na več gradbišč. Pokazalo se je, da zgolj podatek o ceni instaliranja opaža na gradbišču, ki ga dobimo z obdelavo analize cen, ne zadošča, temveč so prav tako bistveni nekateri ostali vplivni elementi, kot je npr. število ponavljanja uporabe opaža na posameznem V. MLINARIČ, R. LONČARIČ, T.E.V. ŠIMIĆ: Optimalna razmestitev opažev gradbišču. Uporaba prilagojenega transportnega problema omogoča hitro reševanje optimalne rasporeditve z minimalnimi stroški instaliranja posameznega opažnega sistema ob poprejšnji pripravi dela, ki vsebuje obdelavo taktnega načrta za vsako stavbo in vrsto opaža posebej. Navedena metoda lahko pomaga pri izbiri različnih opažnih sistemov v podjetjih in pri kooperantih, ki dajejo v najem omejene količine različnih opažev z različnim cenami. L I T E R A T U R A L o n č a r ič , R .: Razmatranje industrijsk ih načina izvedbe i optim alnih postupaka građenja privrednih objekata, Z b o r n ik .D r u g i ju g o s la v e n s k i s im p o z i j “ O rg a n iz a c i ja g r a đ e n ja " , O p a t i ja 1 9 8 6 , G r a đ e v in s k i in s t i tu t , Z a g re b ., str. 3 9 5 -4 1 2 . L o n č a r ič , R .: Organizacija izvođenja gradite ljskih projekata , H rv a ts k o d r u š tv o g r a đ e v in s k ih in ž e n je ra , Z a g re b , 1 9 9 5 . s tr. 1 8 0 - 2 2 4 . M a r t ič , L j . : Nelinearno program iranje -odabrana poglavlja, I n f o r m a t o r , Z a g re b , 1 9 7 3 M a r t ič . L j . : Matematičke metode za ekonomske analize, II s v e z a k , N .N , Z a g re b , 1 9 7 9 M lin a r ič , V.: Racionalizacija tehnoloških sustava horizontalnih i vertikalnih nosivih konstrukcija u visokogradnji, D is e r ta c i ja , Z a g r e b , 1 9 9 6 . P ro g ra m : TP P ro g ra m : T IP O S ( D O K A ) P ro g ra m : E L P O S ( P E R I) M. ZBAŠNIK-SENEG AČN IK, J. KRESAL: O zelen jene strehe OZELENJENE STREHE GREEN-CLAD ROOFS UDK 728.043 : 692.415 MARTINA ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, JANEZ KRESAL P O V Z E T E K O z e le n je n a s t r e h a je e le m e n t b io k l im a ts k e a r h i t e k tu r e , ki se m n o ž ič n o p o ja v l ja p r e d v s e m v s k a n d in a v s k ih d e ž e la h . Z m a n jš e v a n je z e le n ih p o v rš in v m e s tn e m o k o l ju in e k o lo š k a p r o b le m a t ik a pa n a r e k u je ta p o g o s te jš e iz v a ja n ja t e g a g r a d b e n e g a e le m e n ta tu d i v n a š e m p r o s to r u . V p r is p e v k u so i z p o s ta v l je n i u g o d n i v p l iv i , ki j ih im a jo o z e le n je n e s t r e h e na o k o l je in č lo v e k a . P re d s ta v l je n i so n a č in i o z e le n i t v e s t re h te r s e s ta v o z e le n i t v e n ih p la s t i . j Ključne besede: o z e le n je n e s trehe , b io to p s k a oze le n ite v , e k s te n z iv n a o z e le n i te v , in te n z iv n a o z e le n i te v S U M M A R Y G r e e n - c la d ro o fs a re an e le m e n t o f b i o - c l im a t i c a r c h i ­te c tu re th a t is w id e s p re a d m a in ly in S cand ina v ian co u n tr ie s . H o w e ve r , e c o lo g ic a l p r o b le m s c a u s e d b y th e c o n t i n u ­ ing la c k o f v e g e ta t io n in th e u rb a n e n v i r o n m e n t a re d i c ­ ta t in g th e u se o f th is b u i ld in g m a te r ia l a lso in o u r r e ­ g io n . T h e a r t i c le s ta te s th e p o s i t iv e e f fe c t s t h a t g r e e n - c la d ro o fs h a v e on th e e n v i r o n m e n t a n d h u m a n s . A ls o s ta te d a re th e w a y s o f c la d d in g th e ro o f a n d th e c o m ­ p o s i t io n o f th e la y e rs o f c la d d in g . Key w ords: g r e e n - c la d ro o fs , b io - t o p ic c la d d in g , e x ­ te n s iv e c la d d in g , in te n s iv e c la d d in g A v to rja : a s is t . dr. M a r t in a Z b a š n ik - S e n e g a č n ik , u n iv .d ip t . in ž .a rh . , U n iv e rz a v L ju b l ja n i, F a k u lte ta z a a r h i te k tu ro , p ro f.d r . J a n e z K re s a l, u n iv .d ip t . in ž .a rh . , U n iv e rz a v L ju b l ja n i, F a k u lte ta z a a r h i te k tu ro . 1. UVOD Zelene strehe so znane že od najstarejših časov, saj so pokrivale naravna zavetja (jame, votline...), v katerih so naši davni predniki iskali zaščito predvsem pred vremenskimi vplivi. V kasnejši megalitski tehnologiji so ljudje že ustvarjali prave podzemne zgradbe (predvsem grobnice in kultne prostore), jih zasuli in zaščitili z zeleno streho. Med najbolj znanimi dosežki te tehnologije sta Atrejeva zakladnica v Mikenah (1350 p.n.š.) in grobišče Newgrange na Irskem (3200 p.n.š.). Kasneje, v že civiliziranem svetu, so se zaradi nevarnosti pred poplavami pojavile terasaste nadzemne zgradbe, ki kar kličejo po ozelenjeni strehi. Najbolj znan primer te tehnologije so Semiramidini vrtovi na Nebukad- nezarjevi palači (9.stol.p.n.š.), ki so s svojo lepoto in smelostjo burili sodobnike in tudi kasnejše raziskovalce. Spomin nanje se je ohranil v pisani besedi, Grki so jih uvrstili med sedmero čudes tedanjega časa. Rekonstrukcije teh vrtov so navdihovale številne slikarje še stoletja (primer iz 16. stol). Morda so prav ti Semiramidini viseči vrtovi, ki so bleščeč primer sožitja tehnike in lepote, pomagali pri uvajanju ozelenjenih streh v današnjem času. Danes je zelena streha razširjena predvsem v skandinavskih deželah. Pri nas je zelenje na strehi še vedno le izjema (razen nakaj primerov vkopanih garaž), čeprav ni razlogov za odklanjanje te ekološke bio- M. ZBAŠNIK-SENEG AČNIK, J. KRESAL: O zelen jene strehe Slika 2: Semiramidini viseči vrtovi, kakor si jih je predstavljal neznani slikar v 16 stol. (5) klimatske rešitve. Kvalitetna gradiva in čedalje bolj razvita tehnika gradnje omogočata hitro, učinkovito in cenovno ugodno rešitev. Če je še pred kratkim veljalo, da zdrži zelena streha 20 - 30 let, je danes življenjska doba take strehe od 70 do 100 let. 2. PREDNOSTI OZELENJENIH STREH Izpostavimo lahko številne ugodnosti ozelenjene strehe: - Strešna hidroizolacija je z oze­ lenjeno plastjo zaščitena pred temperaturnimi in vremenskimi vplivi, kar podaljšuje življenjsko dobo strehe (pri neozelenjeni strehi je temperatura na površini +80°C, pri ozelenjeni pa +25°C) - Ozelenjena streha zagotavlja zaščito izolacije pred staranjem, krčenjem in pojavom krhkosti materiala zaradi UV-žarkov. - Ozelenjena streha izboljšuje zvoč­ no in toplotno-izolativnost str'e- he (nekateri sistemi tudi do 50%). Poleti deluje zelena streha kot zaščita pred soncem, pozimi pa varuje zgradbo pred toplotnimi izgubami. - Ozelenjene strehe, ki so pohodne, razširjajo življenjski prostor za človeka, nepohodne pa nudijo prijetnejši pogled kot nekatere druge kritine. - Ozelenitvena plast deluje kot goba, saj zadržuje deževnico in s tem razbremenjuje kanali­ zacijsko mrežo. Shranjuje mete­ orno vodo tudi do 3 mesece (do 90% vode zadrži, ostalih 10 % pa odteče s časovno zakas- nitvijo). - Rastline na strehi absorbirajo prah, C02 in druge škodljive snovi (tudi do 85%), pri fotosinzeti pa tvorijo 0 2. - Ozelenitveni sestav s svojo lastno težo izključuje v ibracije (in s M. ZBAŠNIK-SENEG AČNIK, J. KRESAL: O zelenjene strehe tem poškodbe) na hidroizolaciji zaradi srka vetra. - Strešno izolacijo ščiti pred mehan­ skimi poškodbami in vandaliz­ mom. Množica navedenih argumentov jasno kaže, da vegetacijska plast na strehi ugodno vpliva na okolje in človeka in zagotavlja učinkovito strešno konstrukcijo. Z ozelenitvijo streh lahko deloma povrnemo izgubljajočo pokrajino, do česar prihaja predvsem v mestih zaradi urbanizacije zelenih površin. 3. O Z E L E N IT V E N I S IS T E M I Obstajajo trije različni principi ozelenitve streh - biotopska, eksten­ zivna in intenzivna ozelenitev. 1. Biotopska ozelenitev temelji na naravni mineralni nosilni plasti, na kateri raste izključno samorasla avtohtona vegetacija, ki ne zahteva nege in vzdrževanja ter brez težav prenese sušna obdobja. 2. Ekstenzivna ozelenitev običajo pomeni nizko rastoče rastline, ki ne zahtevajo veliko nege, vgradnja in vzdrževanje pa sta poceni. Hoja po taki strešni povr­ šini je navadno omejena le na nujno potrebno vzdrževanje. Ekstenzivna ozelenitev zahteva posebej pripravljen substrat. Zaradi sorazmerno nizke plasti (6-18 cm, izjemoma tudi manj) je izbira rastlin omejena na nezah­ tevno zelenje. Zalivanje in dogno­ jevanje je potrebno le v fazi rasti, dokler vegetacija ne zaraste 60 % površine in se prilagodi pogo­ jem rastišča. Ekstenzivna ozelenitev Ima majhno lastno težo, zato je primerna za lahke strehe, naknadno ozele­ nitev že zgrajenih streh ter sanacije streh. 3. Intenzivna ozelenitev je sistem ozelenitve, ki dopušča neomejeno in zelo različno uporabo zelenih površin. Vegetacijski substrat Ima glede na vrsto posaditve višino 12 - 60 cm, kar omogoča celo rast grmičevja in nizkorastočih dreves. Na ta način je možno oblikovati tudi javne zelene površine kot npr. parke in peskovnike. Intenzivna ozelenitev zahteva pravilno nego, redno dognojevanje in odstranjevanje plevela ter zalivanje rastlin v daljših sušnih obdobjih. Ozelenitev strehe lahko izvedemo na vsaki hladni, topli ali obrnjeni strehi, upoštevati pa je potrebno gradbeno-tizikalne zahteve: - pri hladnih strehah ni gradbeno- fizikalnih omejitev - tople strehe morajo imeti dobro parno zaporo - pri obrnjenih strehah nad toplotno izolacijo ne sme biti nobene plasti, ki bi onemogočala izhajanje vodne pare V načelu so za ozelenitve primerne strehe z naklonom do 35 %, v določenih primerih tudi do 45 %. Ravne strehe z naklonom do 1 % veljajo kot posebne strehe. V odvisnosti od( naklona strehe je potrebno izvesti drenažo, ki preprečuje poškodbe hidroizolacijske plasti. Pri strmejših strehah mora biti konstrukcija izvedena tako, da preprečuje zdrs in erozijo substratne plasti. Izbor rastlin je odvisen od vrste ozelenitve (intenzivna ali ekstenzivna, bitopska ozelenitev nima umetno sajenih rastlin), višine substrata, vrste želenega nasada itd. Če so rastni pogoji primerni, je rastline mogoče med seboj poljubno kombinirati. M. ZBAŠNIK-SENEG AČNIK, J. KRESAL: O zelen jene strehe P r i m e r i r a s t l i n z a e k s t e n z i v n o o z e l e n i t e v s t r e h e : višina substrata 6 cm višina substrata 12 cm višina substrata 18 cm at. ime slov. ime višina - cm lat. ime slov. ime višina - cm lat. ime slov. ime višina - cm Achi l lea rman 10-30 Agrost is šopul ja 20-50 Buxus pušpan 20-60 Al l ium drobnjak 10-25 Bromus stoklasa 30-100 Campanula zvončnicado 80 Cerast ium smi l jka 15 Carex šaš 20-80 Clematis srobot do 300 Dianthus nagel j 10-40 Artemisia pel in do 40 Iris perunika 40-80 Linum lan 10-25 Aster astra 15-30 Pinus bor 60-80 Sedum homul j ica 3-20 Erigeron hudoletnica 30-100 Robinia robini ja do 200 Semperviv. netresk do 8 Lavandula sivka 40-70 Rosa šipek do 80 P r i m e r i r a s t l i n z a i n t e n z i v n o o z e l e n i t e v s t r e h e : višina substrata nad 12 cm višina substrata nad 15 cm višina substrata nad 25 cm lat. ime slov. ime višina - cm lat. ime slov. ime višina - cm lat. ime slov. ime višina- cm. Alyssum grobel jnik 15-30 Aqui legia orl ica 25-50 Achi lea rman 100 Cerast ium smil jka 10-15 Calendula ognj ič 30-60 Alchemi l la plaht ica 30-50 Dianthus nagel j 3-15 Campanula zvončnica 20-50 Anemone vetrnica 80 Iris perunika 20-30 Chrisantem. krizantema 30-50 Papaver mak 80 Prunel la črnoglavke 5-20 Cosmos kozmos 30-100 Rudbekia rudbeki ja 60 Veronica jet ičnik 5-6 Delphinuim ostrožnik 30-70 Salvia kadul ja 60 višina substrata 25-6C cm majhna drevesa grmovje vzpenjalke in ovi jalke at. ime slov. ime višina - m lat. ime slov. ime višina - mlat. ime slov. ime višina -m Acer javor do 15 Berberis češmin do 1,5 Clematis srobot 5-7 Corylus leska do 20 Cornus dren do 6 Hydrangea hortenzi ja 2-3 Fraxinus jesen do 10 Hydrangea hortenzi ja do 3 Jasminum jasmin do 5 Prunus sl iva do 20 Ribes ribez do 2 Lonicera kosteničev. 3-6 Pinus bor do 20 Rosa šipek do 3 Rubus robida 2-6 Thuja klek, tuja do 20 Viburnum brogovita 3,5-9 vrtnice vzp. 1,5-3 P r e g l e d n i c a l : Primeri rastlin za ekstenzivno in intenzivno ozelenitev streh vLr;'7£&j 4. SESTAVA OZELENITVENE PLASTI Ozelenjena streha je sestavljena iz več plasti. Glede na izbrano gradivo ena plast lahko prevzame več funkcij. Optimalno zagotovitev vseh funkcij strehe omogočajo naslednje plasti: 1. Vegetacijska plast je plast, ki jo preraščajo rastline. Plast zemlje ali substrata daje rastlinam oporo ter jih oskrbuje z vodo in hranilnimi snovmi. Sestava vegetacijske plasti je zelo različna. a) Čiste mineralne vegetacijske plasti so sestavljene iz ekspan­ dirane gline, ekspandiranih skrilavcev, perlitov, koščki lave, plovca, peska ter proda s premerom zrn 2- 16 mm ter opečnega drobirja. Tak susbstrat je primeren za zasa­ ditev z mahovi in humulico. b) Vegetacijske plasti z zrnatostjo 0-16 mm z 20 % organskih dodatkov v obliki šote in lubja so primerne za rast trav, zelišč in humulice. M. ZBAŠNIK-SENEG AČN IK, J. KRESAL: O zelenjene strehe c) Vegetacijske mešanice z 20 % organskih dodatkov lahko pripravimo sami. Regionalnim materialom se dodajo koščki opeke, ekspandirana glina ali koščki plovca. d) Substratne plošče iz modifi­ cirane penaste mase ali mine­ ralnih vlaken imajo podobne lastnosti kot mineralne vegeta­ cijske plasti z 20 % organskih dodatkov, so pa ekološko nesprejemljive zaradi visoke vgradne energije. 2. Filtrska plast preprečuje izpiranje finih delcev iz substrata v drenažno plast. 3. Drenažna plast skrbi za odvajanje in zadrževanje vode. Vodo, ki pronica, najprej shrani, ko pride do presežka, pa jo odvede. Drenažna plast je sestavljena iz grobozrnatega mineralnega drobirja, kot npr. ekspandirana glina, lava, prod in plovec. Drenaža je lahko tudi v obliki drenažnih blazin ali drenažnih elementov iz umetnih snovi (posebej so primerni pri nagnjenih strehah, kjer lahko pride do zdrsa drenažnega drobirja). 4. Zaščita pred zdrsom ie potrebna pri strehah z naklonom prek 20 %. V določenih primerih pri manj­ ših naklonih zadostuje posebna oblika drenažnih elementov, pri večjih naklonih so potrebne diago­ nalno križane rešetke iz letev, strehe s prek 35 % naklonom pa zahtevajo posebne pragove. 5. Zaščitna plast nudi spodnjim plastem zaščito pred mehanskimi poškodbami in prodirajočimi kore­ ninami (ekstenzivne ozelenitve je ne potrebujejo, ker niso pohod­ ne in je možnost mehanskih poš­ kodb manjša). Običajno se vgradi zaščitna koprena iz geotekstilij, pa tudi plošče npr. iz recikliranega gumijastega granulata in plasti iz betona in litega asfalta. Če je kritina iz zlepljene bitumenske lepenke, lahko zaščitna plast odpade. Ta plast ni potrebna, kadar jo proizvajalci že vgradijo na drenažne elemente. 6. Vmesna plast ščiti streho pred napetostmi zaradi termičnih vpli­ vov (segrevanje zaradi sončnega sevanja) ali pa mehanskih vplivov (npr. hoja in vožnja po površini). Vmesna plast ločuje kemijsko nezdružljive snovi in s tem prepre­ čuje nezaželjene kemične reakcije. Navadno je iz folije ali geotekstilij. 7. Zaščita pred koreninami ščiti strešno izolacijo pred poškodbami zaradi rastlinskih korenin. Običajo rabijo za ta namen strešni trakovi na bazi bitumna, gume ali umetnih snovi. 8. Strešna hidroizolacija mora biti izvedena strokovno in s kakovost­ nimi gradivi, da se popolnoma izključi možnost zamakanja. 5. P O Ž A R N A V A R N O S T O Z E L E N J E N IH STR E H Ozelenitvena plast ustreza požarno­ varnostnim predpisom, kadar je izvedena kot trda kritina. Kot take veljajo biotopska in intenzivna ozelenitev, ki imajo višje plasti substrata. Ekstenzivna ozelenitev ima lastnosti trde kritine takrat, kadar ustreza naslednjim zahtevam: - plast substrata mora biti debela najmanj 3 cm - substrat sme vsebovati največ 20 % organskih delcev - pri velikih ozelenjenih površinah morajo biti najmanj vsakih 40 m narejeni 1 m široki požarni odseki (npr. s pasovi iz proda, oblogami iz plošč). - na strehah morajo biti izvedene vsaj vsakih 40 m požarne stene (ali robovi iz negorljivih materalov) z višino najmanj 30 cm - pred odprtinami v strešni površini V \D w M 2 3 5 6 7i / 8 S l i k a 3 : Sestava ozelenitvene plasti M. ZBAŠNIK-SENEG AČNIK, J. KRESAL: O zelen jene strehe «S (svetlobne kupole, strešna okna) in pred stenami z odprtinami morajo biti najmanj 0,5 m široki pasovi iz grobega proda, masivnih plošč ipd. V danih primerih je ozelenjena streha popolnoma požarno varna. 6. ZAKLJUČEK Pretekla arhitektura nam daje mnoge oblikovalske in vsebinske pobude. Med njimi so tudi ozelenjene strehe, ki so se v zgodovini že pojavljale. V času, ko se naravne zelene površine v mestih umikajo novonastajajočim zgradbam, ozelenjene strehe delno nadomeščajo izgubljajočo se pokrajino. Sodobna gradiva ter čedalje bolj izpopolnjene tehnike omogočajo izvedbo zanesljivih strešnih konstrukcij, ki ne le, da izpolnjujejo gradbeno-fizikalne zahteve, ki jih ima streha, temveč jih povezujejo s težnjo po ohranjanju naravnega ekosistema v mestih. Morda se sliši patetično, pa vendar ni daleč od resnice - »ozelenjene strehe so strehe prihodnosti, ko bo gozd, divji travnik ali zelenjavni vrt na strehi v mestih nekaj samoumevnega in ko si bo težko predstavljati mrtve strehe brez življenja in vegetacije« (1). L I T E R A T U R A 1. A lth a u s D. e t a l : Ö K O L O G IS C H E S B A U E N IM A U F T R A G D E S U M W E L T B U N D E S A M T E S , H a n n o v e r , 1 9 8 0 . 2. D a n ie ls , K . : T E C H N O L O G IE D E S Ö K O L O G IS C H E N B A U E N S , B ir k h ä u s e r V e r la g , B a s e l, 1 9 9 4 . 3. D re fa h l, J . : D A C H B E G R Ü N U N G E N , R u d o l f M ü lle r , K ö ln , 19 95 . 4. G u e d e s , R : E N C Y C L O P E D IA O F A R C H IT E C T U R A L T E C H N O L O G Y , M c G r a w - H i l l B o o k C o m p a n y L o n d o n , 1979 . 5. G ö ö c k , R .: VSA Č U D A S V E TA , M la d in s k a k n j ig a , L ju b lja n a , 1 9 8 2 . 6. H a e fe le , G. e t a l : B A U S T O F F E U N D Ö K O L O G IE , E rn s t W a s m u th V e r la g , T ü b in g e n , 1 9 9 6 . 7. H IS T O R IC IR E L A N D , G i l l a n d M a c m il la n , D u b l in , 1 9 9 3 . 8. K ö n ig , H ., W E G E Z U M G E S U N D E N B A U E N , Ö k o b u c h V e r la g , S ta u fe n b e i F re ib u rg , 1 9 9 1 . 9. K ö p f, H ., B A U K U N S T IN F Ü N F J A H R T A U S E N D E N , V e r la g W .K o h lh a m m e r , S tu t tg a r t , 1 9 8 5 . 10. N o rv ic h , J ., J . : V E L IK E A R H IT E K T U R E S V IJE T A , p r e v o d Z e l ić , V , M la d o s t , Z a g re b , 1 9 8 1 . 11. O 'K e lly , C . : N E W G R A N G E , s a m o z a lo ž b a , I rs k a , 1 9 9 3 . 12. T o m m , A ., Ö K O L O G IS C H P L A N E N U N D B A U E N , V ie w e g , W ie s b a d e n , 1 9 9 2 . 13. Z b a š n ik - S e n e g a č n ik , M .: N E G A T IV N I V P L IV I G R A D IV N A Č L O V E K A IN O K O L J E , d o k to r s k a d is e r ta c i ja , F a k u lte ta z a a r h i te k tu r o U n iv e rz e v L ju b l ja n i, L ju b l ja n a , 1 9 9 6 . ZDGITS: Zapisn ik redne skupščine ZAPISNIK redne skupščine Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije, ki je potekala 22. junija 1999 na Inštitutu za metalne konstrukcije v Ljubljani, Mencingerjeva 7 in pod pokroviteljstvom imenovanega gostite lja . P r i s o t n i : delegati iz 5 društev GIT in vseh 4 specializiranih društev, predstavnik gostitelja in pokrovitelja skupščine ter drugi vabljeni gostje. D n e v n i r e d 1. Otvoritev skupščine - izvolitev organov - sprejem poslovnika 2. Poročilo predsednika ZDGITS 3. Poročilo predsednika Nadzornega odbora 4. Poročilo glavnega in odgovornega urednika “Gradbenega vestnika” 5. Razprava o poročilih 6. Podelitev priznanj 7. Razno A d 1 / 1 . Predsednik ZDGITS, g. Janez REFLAK, otvori skupščino in pozdravi vse prisotne. Delegatom predstavi skupščinski poslovnik in ga da na glasovanje. 1 . S K L E P : Skupščinski poslovnik je soglasno sprejet. Za tem predlaga v izvolitev delovno predsedstvo, in sicer: za predsednika delovnega predsedstva g. Boruta GOSTIČA, u.d.i.g., za člana g. mag. Črtomirja REMCA in g. inž. Matijo BLAGUŠA. 2. S K L E P : S člani delovnega predsedstva soglašajo vsi delegati skupščine. Po izpeljanih formalnostih zaželi izvoljenemu delovnemu predsedstvu uspešno vodenje skupščine. A d 1 / 2 . Po izvolitvi, spregovori predsednik delovnega predsedstva, g. Borut GOSTIČ. Zahvali se za izkazano čast in zaupanje, delegatom in gostom za udeležbo, posebno zahvalo pa nameni gostitelju in pokrovitelju skupščine, IMK, in njegovemu direktorju, g. mag. Remcu. Prav toplo in z velikim zadovoljstvom pozdravi med prisotnimi g. Jakoba PRESEČNIKA, poslanca v Državnem zboru RS in naše tri znamenite častne člane prav tako častitljivih let, g. Cirila STANIČA, g. Franca ČAČOVIČA in g. prof. Sergeja BUBNOVA. A d 1 / 3 . V imenu gostitelja nato spregovori njegov direktor, g. mag. Črtomir REMEC. Izrazi zadovoljstvo v tej svoji vlogi, nakar predstavi Inštitut s poslovne, projektne in kadrovske plati, pri čemer poudari zasedbo gradbenih strokovnjakov in povabi v njihovo sredo še morebitne nove. j A d 1 / 4 . Predsednik delovnega predsedstva se direktorju gostitelja zahvali za prijazni nagovor, za tem pa se da na glasovanje dnevni red ter predloge za ostale potrebne organe skupščine. 3 . S K L E P : * Dnevni red je sprejet * V preostale organe skupščine so izvoljeni: - Zapisnikar: Anka FIOLOBAR - Overovatelja zapisnika: Anton ŽERJAL in Gorazd FIUMAR ZDGITS: Zap isn ik redne skupščine Verifikacijska komisija: Leander LITERA (predsednik), Boris JUKIČ (član), Darinka OMAHEN (član) Komisija za sklepe: dr. Janez REFLAK (predsednik), Borut GOSTIČ (član), mag. Črtomir REMEC (član). Ad 1 / 5. Za veljavnost skupščine se nato preveri sklepčnost, zato predsednik delovnega predsedstva prosi za poročilo predsednika verifikacijske komisije, g. Leandra LITERO. Poročilo se glasi: Verifikacijska komisija v sestavi: Leander LITERA (predsednik), Boris JUKIČ (član) in Darinka OMAHEN (član), je opravila svoje delo in seznanja skupščino z naslednjo ugotovitvijo: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS) ima v svoji sestavi 8 aktivnih območnih društev gradbenih inženirjev in tehnikov, in sicer: 1. DGIT Maribor 2. DGIT Celje 3. DGIT Velenje 4. DGIT Pomurje 5. DGIT Novo mesto 6. DGIT Gorica-Ajdovščina-Tolmin 7. DGIT Koper 8. DGIT Kočevje in ima 4 specializirana društva: 1. Specializirano društvo potresnih inženirjev 2. Specializirano društvo konstrukterjev 3. Specializirano geotehnično društvo 4. Specializirano društvo za zaščito voda. Na podlagi 17. člena Statuta ZDGITS in 4. člena skupščinskega poslovnika se skupščina formira po delegatskem principu: po 5 delegatov iz vsakega društva. Po 5. členu skupčinskega poslovnika je skupščina sklepčna, če ji prisostvuje več kot polovica delegatov in delegacij. Po pregledu poverilnic, s katerimi so delegati izkazali svojo udeležbo, je le-ta naslednja: 1. DGIT Maribor........................................ 4 ...delegati 2. DGIT Celje............................................. 4 ...delegati 3. DGIT Velenje.......................................... 5 ...delegatov 4. DGIT Pomurje....................................... 0 ...delegatov 5. DGIT Novo mesto.................................. 5 ...delegatov 6. DGIT Gorica-Ajdovščina-Tolmin........ 5 ...delegatov 7. DGIT Koper.............................................0 ...delegatov 8. DGIT Kočevje......................................... 0 ...delegatov 9. Specialitirano društvo potresnih inženirjev............................................... 2 . . . delegata 10. Specializirano društvo konstrukterjev...................................... 1...delegat 11. Specializirano geotehniško društvo.................................................. 4 ...delegati 12. Specializirano društvo za zaščito voda.........................................1...delegat S k u p n o š te v i lo p r is o t n ih d e l e g a t o v je ........... 3 1 , kar pomeni, da je s k u p š č i n a s k l e p č n a in lahko nadaljuje svoje delo. ZDGITS: Zap isn ik redne skupščine A d 2 / Sledi poročilo predsedniga ZDGITS, g . d r . J a n e z a R E F L A K A , v katerem predstavi delovanje ZDGITS v letih 1997 in 1998. (Priloga 1.) A d 3 / , Poročilo predsednika Nadzornega odbora g . F e l i k s a S T R M O L E T A . (Priloga 2.) 4 . S K L E P : * Sprejme in potrdi se zaključni račun za leto 1997 in zaključni račun za leto 1998. * Sprejme in potrdi se poročilo Nadzornega odbora. * Materialno in finančno poslovanje ZDGITS za leti 1997 in 1998 se oceni kot pozitivno in uspešno. A d 4 / Poročilo glavnega in odgovornega urednika Gradbenega vestnika, g . F r a n c a Č A Č O V I Č A . (Priloga 3.) V svojem nagovoru je g. Franc ČAČOVIČ dal v slovo še nekaj dragocenih napotil novemu uredniškemu odboru ter mu zaželel pri delu veliko uspehov. A d 5 / Predsednik delovnega predsedstva, g . B . G O S T I Č , povabi prisotne k razpravi, pri čemer jih v povzetku poročil usmeri k najbolj izpostavljenim problemom, kot so članarina, izobraževanje in revija Gradbeni vestnik. Ad 5 / 1. Prvi pristopi za govornico g . J a k o b P R E S E Č N I K , u . d . i . g . , ter pozdravi skupščino ZDGITS s strani Državnega ZDGITS: Zapisnik redne skupščine zbora RS in njegovega odbora za infrastrukturo in okolje, v katerem aktivno deluje. Takoj ugotavlja, da je ZDGITS za razvoj stroke izredno pomembna, prav tako pa tudi njeno sodelovanje z zakonodajalcem, kar se je pokazalo pri uspešni izpeljavi dopolnil zakona o graditvi objektov, kjer je ZDGITS sodelovala s svojimi pobudami in predlogi. Podobnega sodelovanja se nadeja pri skorajšnji obravnavi zakona o urejanju naselij. Skupščini zaželi uspešno delo, ZDGITS in njenim članom pa veliko nadaljnje uspešne strokovne aktivnosti. Ad 5 / 2. Skupščino pozdravi naš najstarejši aktivni član, g . C i r i l S T A N I Č . V svojem govoru poseže v zgodovino, v čas porajanja organiziranih stanovskih društev. Spomni se kolegov, ljudi, ki so pri ustanavljanju društev sodelovali in veliko naredili. Izpostavi družbeni pomen gradbene stroke in njenih strokovnjakov s pripombo, da je vendarle ves čas nekoliko zapostavljena in da je dobro, da se sama organizirano oglaša in opozarja na morebitne napake in nepravilnosti. Čestita kontinuiteti izhajanja Gradbenega vestnika, ki nas informira in izobražuje že 48 let, in njenim vestnim snovalcem. Pozdravi tudi prisotnost konkurenčne revije Gradbenik s tem, da predlaga, v čem naj bi se reviji dopolnjevali in tako zadovoljili strokovne potrebe slovenskega gradbeništva. Ad 5 / 3. G . A d i L E S N I Č A R , delegat DGIT Maribor, najprej izpostavi problem izobraževanja operativnega kadra na gradbiščih. Ugotavlja, da se srednje gradbene tehniške šole z izrazitim krčenjem strokovnih predmetov spreminjajo v tehniške gimnazije. Njegove dolgoletne izkušnje na gradbiščih ga zavezujejo k izpostavitvi tega problema, saj ve, da je na samem gradbišču nujno potreben kvalificirani gradbeni kader. Pri Ministrstvu za šolstvo je treba sprožiti vprašanje, ali je obstoječa organiziranost srednjih tehniških šol primerna ali ne. Kar zadeva problem članarine in njene predlagane višine 4 tisoč SIT, se le-ta zdi, glede na razmere, neprimerna in preuranjena. Veliko gradbincev je trenutno brezposelnih; ne bi bilo pa prav, da jim stanovsko ZDGITS: Zapisn ik redne skupščine ne stojimo ob strani in jih izločimo iz kroga in edinega naslova, ki jim omogoča soodločanje v gradbeni stroki. Na koncu spregovori še o zadnji varianti spremeb in dopolnil zakona o graditvi objektov, kjer ugotavlja, da se je ponovno vzpostavila vez med inženirji in tehniki. Uspešni izpeljavi zakona pa, poleg drugih pristojnih dejavnikov, predvsem botruje pri ZDGITS pooblaščena komisija za problematiko gradbenih tehnikov in njen predsednik, g. Sandi CARLI, ki mu velja vsa zahvala. Ad 5 / 4 . G . S t i p a n M U D R A Ž I J A , u . d . i . g . , predsednik DGIT Maribor, predstavi svoje društvo in obstoječe pogoje delovanja. V primerjavi z drugimi društvi po Sloveniji imajo zaenkrat vsaj prostore, kjer se zbirajo. Društvo je še zmeraj zelo aktivno in številčno močno. S pojavom Inženirske zbornice Slovenije je društvo edini naslov, ki združuje vse profile gradbenikov v regiji. Kakor vsako leto so tudi letos pripravili svojo številko Gradbenega vestnika, vendar pa pripomni, da to v reviji ni nikjer pribeleženo, kar bi v bodoče veljalo popraviti. Kar zadeva strokovno izobraževanje gradbenih tehnikov, se navezuje na predhodnikovo diskusijo. DGIT Maribor je podprlo učitelje strokovnih predmetov na srednjih tehniških šolah, ki ugotavljajo absurdnost zmanjševanja obsega strokovnih predmetov v prid obsega splošnih predmetov. A d 5 / 5 . INŽENIRJEV in TEHNIMp SLOVENI.!* Slika 3: Predsednik Zveze dr. Janez Reflak (v sredini), Sergej Bubnov, u.d.i.g. (levo), Franc Čačovič, u.d.i.g. (desno) Predsednik delovnega predsedstva, g. B o r u t G O S T I Č , kot aktivni član Izvršnega odbora ZDGITS razloži, da Zveza veliko deluje na področju izobraževanja; da je o problematiki strokovnega izobraževanja na srednjih šolah Izvršni odbor že tudi razpravljal; vseskozi pa Zveza organizira seminarje, na katerih pripravlja kandidate za strokovni izpit. Delegate želi zdaj opozoriti na drugi pereči problem, t.j. članarina. A d 5 / 6 . G . M U D R A Ž I J A predlaga, da bi društva nakazovala določen fiksni znesek, ker je od posameznih članov težko pričakovati predlagano članarino. A d 5 / 7 . Predsednik ZDGITS, g . d r . J . R E F L A K , opozori delegate, da ima Zveza redne finančne obveznosti tako do krovne ZIT-s, FEANI in do ECCE, vključujoč vse poštne storitve, potne stroške naših predstavnikov na shodih in sejah teh organizacij v tujini. Do leta 2000 se moramo dogovoriti za članarino, da bo Zveza ZDGITS: Z ap isn ik redne skupščine skladno s svojimi obveznostmi in cilji do članstva in do asociacij, v katere je vključena, lahko delovala. A d 5 / 8 . G . I n ž . M a t i j a B L A G U Š , predsednik DGIT Velenje, ponuja skupščini v razmislek dva predloga v zvezi s plačevanjem članarine, in sicer: 1. Glede na večino obveznosti, ki jih ima Zveza do inženirjev, bi naj društva plačevala Zvezi določeno članarino za vse svoje člane - inženirje. 2. Zveza naj bi pobirala od društev pavšalni znesek. Glede na število članstva posameznega društva, bi se višina članarine delila v tri razrede: manj kot 50 članov, od 50 do 100 članov, nad 100 članov. Višina pa bi se določila glede na konkretne stroške, ki jih ima Zveza s posameznim društvom. Skladno s statutom ima Zveza vendarle kolektivne člane. A d 5 / 9 . Podpredsednik ZDGITS, g . G o r a z d H U M A R , u . d . i . g , najprej izrazi veselje, ker se je naše skupščine udeležil g. Jakob Presečnik, poslanec v Državnem zboru RS in s tem dal naši skupščini dodatno težo. Potem se naveže na vsebino predsednikovega poročila v zvezi z vključevanjem naše ZDGITS v evropske asociacije, kar je neposredno povezano tudi s potrebno članarino, o kateri teče diskusija. Najprej predstavi FEANI kot evropsko zvezo nacionalnih društev, katere članica je tudi Slovenija. V tej Zvezi je sodeloval kot član slovenske komisije, ki je pripravila verifikacijo slovenskih srednješolskih in visokošolskih izobraževalnih programov. Slovenija torej ima vstopnico v Evropi, kjer so ti programi verificirani. Druga stopnja je pridobitev naziva evroinženir, ki ga podeljuje zveza FEANI, in meni, da je ta naziv v bodoči Evropi izredno pomemben. Druga zveza na evropskem nivoju, v katero je vključena ZDGITS, je ECCE - Evropska zveza gradbenih inženirjev, v katero je iz bivšega vzhodnega bloka Slovenija druga po vrsti sprejeta kot stalna članica. Ta zveza ima zelo obsežen program. Ena od njenih pomembnejših nalog je priprava evropskega etičnega , kodeksa gradbenih inženirjev, ki bi veljal za vso Evropo enotno. Pripravlja tudi veliko izobraževalnih programov, veliko strokovnih seminarjev, kjer so naši strokovnjaki že tudi aktivno sodelovali (s področja računalništva, v Lahtiju - Finska, 1998). G. Humar meni, da je naše članstvo v teh evropskih organizacijah pomembno in koristno, ker bomo le na tak način v toku z evropskimi dogajanji. Seveda pa moramo tem pridobitvam plačevati svoj prispevek. Povprečna letna članarina v taki evropski zvezi znaša 100 tisoč SIT, kar ni veliko; je pa veliko, če naša Zveza denarja nima. Vemo, da naša Zveza vključuje inženirje in tehnike in za oboje v svojih dejavnostih tudi skrbi. Zato se mu ne zdi primerno, da bi pri plačevanju članarine tehnike izključevali. Veliko stane tudi naš Gradbeni vestnik. Pravi, kako se moramo zavedati, da smo edini naslov, ki nas povezuje in v katerem lahko organizirano izražamo svoje interese in imamo lastno dragoceno revijo, ki izhaja že 48 let. Zelo težko je ustvariti nekaj novega, enostavno pa je ustvarjeno ukiniti. Premalo nas je vseh skupaj, da bi se delili na ene (inženirje) in druge (tehnike) in sčasoma izničili vse, kar smo skupaj naredili, kar nas je združilo in nam dalo svoje mesto in pomen v družbi. A d 5 / 1 0 . G . p r o f . S e r g e j B U B N O V predlaga aktivnosti v zvezi s pridobivanjem sredstev prek t.i. sponzorstva. P r e d s e d n i k d e l o v n e g a p r e d s e d s t v a se zahvali vsem razpravljavcem za predloge in pripombe in prosi za oblikovanje sklepa v zvezi s temeljnim problemom: plačevanjem članarine. 5 . S K L E P : Skupščina pooblašča Izvršni odbor, da skupaj s predsedniki društev oblikuje višino in strategijo plačevanja članarine, ki bi se začela plačevati leta 2000. A d 6 / Skladno z 19. členom Statuta ZDGITS podeljuje skupščina izjemnim članom za svoje dosežke in aktivno društveno delovanje naziv zaslužnega in častnega člana. Predlaganim članom na današnji skupščini podeli priznanja predsednik ZDGITS, g. dr. Janez Reflak. 6 . S K L E P : Skupščina ZDGITS je izvolila za z a s l u ž n e g a č l a n a Z D G I T S : 1. Ivo Lobnik, inž.gradb. 2. SORTIMO d.o.o. Maribor 3. Jožeta Bariča, u.d.i.g. ZDGITS: Z ap isn ik redne skupščine 4. Tatjano Miklič 5. Ivana Parklja, u.d.i.g. 6. Branko Kramperšek 7. Leopolda Supina 8. Jožefa Lemuta, u.d.i.g. 9. Pavla Kovačiča, u.d.i.g. 10. Dr. Ivana Jeclja. č a s t n e g a č l a n a Z D G I T S : 1. Stipana Mudražijo, u.d.i.g. 2. Franca Hribernika, inž. gradb. 3. Anico Kolenc 4. Jožeta Vengusta 5. Slavka Kukovca 6. Boruta Gostiča, u.d.i.g. 7. Vlasto Lederer A d 7 / Pred zaključkom skupščine še enkrat spregovori predsednik ZDGITS, g . d r . J a n e z R E F L A K , in jo zaokroži z zahvalno počastitvijo dveh naših uglednih članov, ki se na lastno željo poslavljata od dolgoletnega aktivnega delovanja v naši Zvezi. Prvi je g . F r a n c Č A Č O V I Č , u . d . i . g . , nekdanji predsednik Zveze, njen častni član, ki je zadnjih 11 let kot glavni in odgovorni urednik urejal Gradbeni vestnik. Drugi je g . p r o f . S e r g e j B U B N O V , u . d . i . g . , naš svetovno priznani gradbeni strokovnjak, ki je 40 let aktivno deloval v naši Zvezi in 25 let urejal Gradbeni vestnik ter ga promoviral širom po svetu. G. dr. Janez Reflak v svojem imenu in v imenu vseh slovenskih gradbincev izrazi obema čast in zahvalo za njun prispevek slovenski gradbeni stroki in ZDGITS, kateri sta vsa svoja ustvarjalna leta zvesto služila. V imenu ZDGITS ob tej priložnosti poklanja obema skromno spominsko darilo. P r e d s e d n i k d e l o v n e g a p r e d s e d s t v a se za tem vsem prisotnim zahvali za aktivno sodelovanje in sklene skupščino s povabilom na družabno srečanje v bližnjem gostišču. Zapisnikar: Anka HOLOBAR Overovatelja zapisnika: 1. Anton ŽERJAL, u.d.i.g. 2. Gorazd HUMAR, u.d.i.g. Predsednik Delovnega predsedstva: Borut GOSTIČ, u.d.i.g. j ZDGITS: Zapisnik redne skupščine PRILOGA 1 Spoštovani gostje, spoštovane kolegice in kolegi! Od zadnje skupščine ZGITS je minilo nekaj več kot dve leti. Današnja skupščina je v skladu z 18. členom veljavnega statuta redna skupščina, na kateri bomo obravnavali delo naših organov od zadnje skupščine ter se dogovorili za prioritetne naloge do konca našega mandata. Vsi, ki ste bili delegati na zadnji skupščini, ali pa ste poročilo prebrali v našem glasilu Gradbenem vestniku, se spominjate dveh glavnih tem takratne skupščine. To sta bila novi zakon o graditvi objektov ter začetek ustanavljanja in vloga Inženirske zbornice Slovenije. Obe temi sta aktualni za vse naše člane tudi danes. Vsi organi naše zveze so se s temi problemi aktivno ukvarjali ves čas po zadnji skupščini. Vzrok je bil nov zakon o gradnji objektov, ki je z določenimi členi korenito posegel v pravice in dolžnosti posameznih strokovnjakov, ki so udeleženci v procesu graditve. Na svoji 1. seji v januarju 1997 je IO ZDGIT Slovenije razpravljal o kandidaturah naših članov za organe Inženirske zbornice Slovenije in pozval vsa društva, da pripravijo predloge za kandidate. Na isti seji je bil prvič poudarjen problem ZGO glede pristojnosti dejavnosti gradbenih tehnikov ter o nemožnosti sodelovanja vrhunskih strokovnjakov iz inštitutov in obeh fakultet pri revizijah in projektiranju gradbenih objektov. IO je tudi obravnaval ter pozval vsa društva, naj pripravijo pripombe na Pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov po ZGO. Na naslednji seji v marcu 1997 je IO ZDGIT Slovenije na osnovi predlogov društev oblikoval kandidatno listo za člane IO IZS Matične sekcije za gradbeništvo. Za njenega predsednika je bil izvoljen g. mag. Gojmir Černe. V IZ Slovenije je sedaj včlanjenih 4.809 inženirjev raznih strok, med njimi največ gradbenikov, in sicer 1760, torej slabo tretjino. Gradbenikom je tudi uspelo, da je bil iz njihove srede izvoljen prvi predsednik Inženirske zbornice Slovenije. Marsikdo se sprašuje, zakaj imamo dve skoraj podobni organizaciji. Odgovor je zelo jasen. IZS je organizacija, ki jo zahteva ZGO in ima pravico in dolžnost izvajati javna pooblastila v skladu z zakonom in v soglasju z MOP. ZDGIT Slovenije pa je zveza regijskih in specialnih strokovnih društev gradbenih inženirjev in gradbenih tehnikov Slovenije na osnovi civilne zakonodaje ter edini legitimni predstavnik naše stroke v Sloveniji in v svetu v nevladnih organizacijah. Članstvo v DGIT ni pogojeno z nobenim zakonom, torej je prostovoljno. Le člani DGIT lahko po določenem postopku dobijo naziv EUR ING, le takšnemu inženirju bodo v Združeni Evropi odprta in dostopna vsa delovna mesta. Naša dolžnost je, da o tem temeljito informiramo predvsem mlade kadre. Vsak, kdor želi pridobiti priznanje naziva EUR ING, mora biti član ustreznega strokovnega društva inženirjev in tehnikov Slovenije. Prav zato naša zveza aktivno sodeluje v FEANI-ju, to je federacija, ki združuje 1,500.000 inženirjev iz 27 evropskih držav. Sedež za Slovenijo je v Mariboru. Za vse svoje člane letno poravnavamo ustrezno članarino in stroške sodelovanja FEANI-ja. Poleg tega je ZDGITS članica ZITS. V letu 1998 smo po velikem naporu in prizadevanju g. Flumarja in delno z mojo aktivnostjo postali redni član ECCE (European Council of Civil Engineers). Biti član obeh zvez pomeni aktivno se udeleževati sestankov po Evropi ter redno plačevati ustrezno letno članarino. Udeležbe na teh sejah zahtevajo precej časa in stroškov. Na vseh teh organih so zastopani interesi naše gradbene stroke. Da bodo te aktivnosti mogoče tudi v bodoče, se bomo morali na današnji skupščini dogovoriti za enotno letno članarino na člana v vseh društvih, katere 2/3 naj pripadata matičnemu društvu, 1/3 pa ZGITS. (Konkreten predlog je: enotna letna članarina je 4.000 SIT letno, od tega 2.600 SIT za matično društvo, 1.300 SIT za ZGITS, 100 SIT pa za bančne in poštne stroške). Prosim delegate, da se v razpravi o predlogu posebej opredelimo. Od tega sklepa bo v bodoče odvisen tudi obseg dejavnosti ZGITS. ZGITS namreč od države ne dobiva nobenih dotacij in njena aktivnost je odvisna izključno od aktivnosti članstva, od katerega je tudi finančno odvisna. Tudi na strokovnem področju je bita dejavnost ZGITS v tem obdobju zelo aktivna. V času od zadnje skupščine smo organizirali 13 pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite za skupaj 445 udeležencev. Naši dosedanji predavatelji in tudi člani izpitnih komisij za strokovne izpite so bistveno pripomogli pri prenovi in dopolnitvi novih programov za strokovne izpite v skladu z novim Pravilnikom, ki smo jih pripravljali pri IZS. Glede na dosedanjo aktivnost in uspešnost menim, da bi morala skupščina obvezati IO, da te aktivnosti opravlja tudi v bodoče, kajti 6.a člen našega statuta določa, da smo poleg ostalega dolžni skrbeti za strokovno izobraževanje gradbenih inženirjev in tehnikov. Posamezni predstavniki ZGITS smo aktivno sodelovali tudi v programskem odboru Gradbenega sejma MEGRA v Gornji Radgoni. Bili smo soorganizatorji ekskurzije na gradbene sejme v Bologno in München. Junija 1997 je IO na svoji seji imenoval posebno komisijo za reševanje problema pravic gradbenih tehnikov po ZGO. Na tej seji je prišlo prvič do jasnega spoznanja, da del stroke potrebuje pomoč ZGITS kot institucije. Ob tem pa smo tudi ugotovili, da so pričakovali in celo zahtevali to pomoč tudi gradbeniki, ki sploh niso bili člani DGIT. Težko je vedno iskati samo koristi. Menimo, da je s pravilnim pozitivnim odnosom in aktivnostjo ZGITS, na osnovi strokovnih argumentov, pripomogla k temu, da so tehniki, ki imajo dolgoletne izkušnje in primerno znanje, uspeli s spremembo ZGO v njihovo korist. Enako se je ZGITS prizadevala za spremembo v tistih členih ZGO, kjer bi lahko vidni strokovnjaki iz inštitucij in obeh fakultet opravljali revizije zahtevnih projektov. Tudi tu smo bili uspešni. Prevladalo je razumevanje za znanje in stroko pred posameznimi interesi. Na področju izobraževanja gradbenih strokovnjakov je v zadnjem času prišlo do bistvenih sprememb. Ukinjen je višji študij (t. i. prva stopnja), ki je izobraževal za poklic gradbeni inženir. Evropa namreč takšnega profila ne pozna. Uveden je nov tri in polletni visoki strokovni študij gradbeništva, ki po končanem študiju daje strokovni naziv dipl.gradb.inž.. Visoki strokovni študij je v prvi vrsti namenjen študentom, ki bodo delali v gradbeniški praksi (na gradbišču); sedanji univerzitetni študij, ki daje strokovni naziv univ.dipl.gradb.inž., pa je predvsem namenjen poznejšim projektantom zahtevnejših objektov in raziskovalcem v inštitutih in razvojnih oddelkih ter na fakultetah. Problem pri visokem strokovnem študiju je, kako organizirati kvalitetno 6-mesečno prakso, pri kateri bi morala sodelovati gradbena podjetja. Prav tako menim, da nimamo primerno organiziranega in dorečenega t. i. »stažiranja« oziroma pripravništva za mlade inženirje. Na tem področju bomo morali skupaj z združenjem gradbeništva nekaj urediti. Istočasno ugotavljam, da v primerjavi z razvitim svetom vse premalo posvečamo pozornost t. i. organiziranemu permanentnemu dopolnilnemu izobraževanju po končanem šolanju. Razvoj in tehnologija gresta naprej z izjemnim tempom in vsako znanje zastara že v petih letih. Velika gradbena podjetja so se v glavnem razbila na drobne neodvisne enote in s tem v podjetjih ni več močnih razvojnih oddelkov, ki bi skrbeli za stalen razvoj'. V splošnem pa se na področju gradbeništva premalo daje za raziskovalno in razvojno delo, tako na nivoju podjetij kot na nivoju države. Delna osvežitev na tem področju je aktivnost Gradbenega centra, ki s svojim svetovanjem in seminarji na določenih segmentih bistveno prispeva k stroki. V tej luči je potrebno omeniti tudi Znak kakovosti v gradbeništvu, ki postaja vedno bolj prestižno priznanje za dosežke na področju gradbeništva. Ne morem mimo tega, da ne bi omenil problema učnih programov v srednjih gradbenih šolah. Srednje gradbene šole naj bi dajale dober strokovni kader za gradbišča in istočasno tudi primerno znanje s področja matematike, ZDGITS: Zap isn ik redne skupščine PRILOGA 1 ZDGITS: Zap isn ik redne skupščine PRILOGA 1 fizike in mehanike, da bi lahko ti dijaki uspešno nadaljevali študij na visokih strokovnih šolah. Ustrezno ministrstvo za šolstvo v Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje za gradbeništvo ni imenovalo nobenega člana, ki bi imel izobrazbo gradbene stroke. Glavno besedo imajo družboslovci. Obe fakulteti, vse srednje gradbene tehniške šole ter ZDGIT so se 22.1. letos sestali na skupnem sestanku v Ljubljani in s skupno deklaracijo opozorili ustrezne forume na problem vsebin programov za srednje tehnične šole. Na tem mestu bi pozval vsa društva in člane, da v zvezi z izobraževanjem in učnimi programi na vseh nivojih svoja gledanja in dejanske potrebe pisno posredujete naši zvezi, kajti le tako se bomo lahko aktivno vključili v oblikovanje pravih programov za našo stroko. Videti je, da smo z vsakodnevnimi problemi iz naše stroke premalo seznanjeni. * Imamo svoje glasilo Gradbeni vestnik, ki že nekaj let, kljub prizadevanju odgovornega urednika in uredniškega odbora, išče svojo pravo identiteto. To je revija, ki jo delno sofinancira MZT. V letih 96-98 je bilo v GV objavljenih 20 izvirnih znanstvenih člankov, 21 preglednih člankov, 82 strokovnih člankov ter 20 ostalih prispevkov. Vsi članki in prispevki revije GV so katalogizirani tudi v sistemu COBISS. Naročnikov GV je nekaj več kot 1300. Trenutno smo v fazi iskanja novega odgovornega urednika, kajti gospod Čačovič iz zdravstvenih razlogov ne želi več opravljati tega odgovornega dela. IO je o problemu GV nekajkrat razpravljal in vedno ugotovil, da je revija nujna in naj bi izhajala mogoče tudi le 6-krat letno. Ko bo imenovan novi odgovorni urednik, se bomo temu problemu znova temeljito posvetili. Pri vseh teh aktivnostih pogrešam večjo prisotnost in aktivnost mladih ljudi, ki naj bi prevzeli del naše, predvsem pa svojo strokovno prihodnost. Smo na pragu Evrope in zato moramo vso našo gradbeno regulativo prilagoditi direktivi Evropske unije. To ni naloga ZDGIT, je pa njena naloga in naloga njenih članov, da zahteva od resornega ministrstva in USM, da zagotovita ustrezna sredstva, da bi lahko strokovnjaki inštitutov in obeh fakultet čimprej uskladili ali pripravili takšno regulativo, ki bo omogočala našim gradbenikom nemoteno delo. Po približnih ocenah je te regulative za ca. 50.000 strani. To je le nekaj problemov, ki bistveno vplivajo na normalno strokovno delo gradbenikov. Če bodo ti problemi uspešno rešeni (k temu lahko tudi člani ZGDIT veliko pripomorejo), potem bo delo v gradbeništvu v bodoče lepše in prijetnejše. Kljub vsem problemom, ki nas ta trenutek tarejo, moram reči, da sem optimist glede jutrišnjega dne. V lanskem letu so kolegi s Primorske ustanovili novo društvo s sedežem v Kopru (glavni iniciator je bil g. Kovačič), pred nekaj meseci pa kolegi iz Tolmina in Kobarida svoje društvo (glavni iniciator g. Lemut). Moram reči, da mi je bila udeležba na teh dveh ustanovnih zborih najprijetnejše opravilo v dosedanjem mandatu. Opažam, da gradbeniki počasi spoznavajo, da je dobro biti cehovsko organiziran po lastni meri in podobi in ne tako, kot nekdo predpisuje. Ob koncu svojega nagovora bom še enkrat opomnil vse delegate, da je le od nas odvisno, kako bodo naša društva in ZDGIT delovala v bodočnosti v dobro naše stroke. Preden končam, bi se želel zahvaliti vsem članom IO ZDGIT za aktivno sodelovanje na dosedanjih sejah, enako članom nadzornega odbora za korektne ocene delovanja in napotke. Prav tako iskrena hvala odgovornemu uredniku GV, g. Čačoviču, ki se počasi poslavlja iz te funkcije. Iskrena hvala gre tudi vsem dosedanjim članom izpitnih komisij in predavateljem za strokovne izpite. Hvala vsem za pozornost. ZDGITS: Zap isn ik redne skupščine Z D G I T S , K a r i o v š k a 3 , L j u b l j a n a NADZORNI ODBOR L j u b l j a n a , 0 9 . 0 6 . 1 9 9 9 POROČILO NADZORNEGA ODBORA O DELOVANJU IN POSLOVANJU ZDGITS V LETIM 1997 IN 1998 V mandatnem obdobju med obema skupščinama je Nadzorni odbor deloval skladno s pristojnostmi, ki mu jih nalaga statut. Sestal se je trikrat, in sicer: 06.02.1998, 26.11.1998 ter 17.05.1999. Sklicana je bila tudi seja dne 10.3.1997, vendar zaradi izredno slabih vremenskih razmer ni bila sklepčna. Predsednik oz. pooblaščeni predstavnik Nadzornega odbora se je udeleževal tudi sej Izvršnega odbora in na njih poročal o delu in ugotovitvah odbora. Pri svojem delu je Nadzorni odbor posvečal največ pozornosti finančnemu in materialnemu poslovanju ZDGITS; preverjal pa je tudi izvajanje statuta in drugih aktov ter izvajanje sklepov organov ZDGITS. Redno je pregledal zapisnike inventurne komisije, stanje sredstev, glavno knjigo, fakture dobaviteljev. Pri tem ni odkril nobenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri poslovanju in evidentiranju poslovnih dogodkov. Poslovanje je potekalo skladno z letnimi plani in smernicami, ki jih je vsako leto sprejel Izvršni odbor. Pregledana dokumantacija je bila vodena vzorno in ažurno ter v skladu z veljavnimi predpisi. Za leti 1997 in 1998 sta bila pravočasno izdelana, pregledana in s strani Izvršnega odbora sprejeta zaključna računa. Na osnovi navedenega Nadzorni odbor predlaga skupščini ZDGITS v sprejem naslednje sklepe: 1. sprejme in potrdi se zaključna računa ZDGITS za leti 1997 in 1998 2. sprejme in potrdi se poročilo Nadzornega odbora 3. materialno in finančno poslovanje ZDGITS za leti 1997 in 1998 se oceni kot pozitivno in uspešno. Članom Nadzornega odbora se zahvaljujem za vestno in konstruktivno sodelovanje, za uspešno sodelovanje pa izrekam zahvalo tudi Izvršnemu odboru ter delavkama strokovnih služb. za Nadzorni odbor ZDGITS Feliks Strmole, u.d.i.g., I.r. ZDGITS: Zapisnik redne skupščine PRILOGA 3 POROČILO GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA “GRADBENEGA VESTNIKA” Spoštovani predsednik, delegatke, delegati in gostje! Prejšnje poročilo je bilo dano na skupščini dne 28.11.1996. Od takrat do danes je Gradbeni vestnik izhajal relativno redno. Lansko leto so bile celo izdane vse številke še pred zaključkom koledarskega leta, to je brez zamude. V vsebinskem smislu je Gradbeni vestnik ohranil zasnovo zadnjih desetih let, kar ga urejam. V vsakem letu so bile izdane 3 dvojne in 2 trojni številki. Tudi v tem obdobju je Gradbeni vestnik ohranil finančno pomoč Ministrstva RS za znanost in tehnologijo. V zadnjem letu je Gradbeni vestnik izšel v 1000 izvodih. Ker se mi v tem letu izteka mandat glavnega urednika, se zahvaljujem vsem, ki so v tem obdobju prispevali gradivo, lektorici, tehničnemu uredniku, uredniškemu odboru in drugim sodelavcem. Bodočemu glavnemu uredniku in sodelavcem želim uspešno delo z željo, da bi Gradbeni vestnik postal za svoje bralce še koristnejši in privlačnejši. Glavni in odgovorni urednik GRADBENEGA VESTNIKA Franc Čačovič, u.d.i.g. V Ljubljani 07.06.1999 BRANKO OZVALD: Pom isleki ob naših novih akadem skih naslovih POMISLEKI OB NAŠIH NOVIH AKADEMSKIH NASLOVIH BRANKO OZVALD Avtor obravnava in kritizira nesmiselnost naših novih akademskih naslovov, ki so bili objavljeni v zvezi z ustreznim zakonom v Uradnem listu Slovenije 2. 4. 1999. Zavzema se za naš dosedanji, to je avstrijski, nemški in švicarski sistem, ki pozna v tehniki le nižjestopenjskega inženirja ter višjestopenjskega diplomiranega inženirja. Z uvedbo treh stopenj oziroma univerzitetnega diplomiranega inženirja namesto dosedanjega diplomiranega inženirja pa je porušen mednarodno zakoreninjen sistem akademskih naslovov, ki velja v velikem delu Evrope. Analogno velja seveda še za druge akademske stroke. V Uradnem listu Slovenije od 2.4.1999 so bili objavljeni akademski naslovi, ki jih po novem zakonu podeljujejo naše univerze oziroma visoke šole. Ti naslovi so konkretno za tehniške stroke po dve do dve in polletnem, tj. višjem študiju, inženir, po triletnem, tj. visokem strokovnem študiju, diplomirani inženir ter po štiri do štiri in polletnem, tj. univerzitetnem študiju, univerzitetni diplomirani inženir. Analogno velja za druge stroke, npr. ekonomist, diplomirani ekonomist, univerzitetni diplomirani ekonomist itd. Izjeme so med drugim nekatere stroke, ki nimajo večstopenjskega študija, npr. medicina (6 let). Pri tem gre predvsem za novi, naknadno interpolirani študij oziroma naslov, v naši stroki konkretno za naslov med dosedanjim inženirjem in diplomiranim inženirjem. S tem smo dobili poleg treh podiplomskih kar tri dodiplomske akademske naslove, česar ne poznajo domala nikjer po svetu. O tej nerazumljivi novosti sem že dosti pisal v raznih časopisih, najprej v Delu 7.7.1999 v članku “Nesmiselni akademski naslovi”. Na to mi je odgovoril v istem časopisu in z istim naslovom dne 10.7.1999 predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport g. Tone Vrhovnik Straka. Vendar me (in še marsikoga!) s svojim nedorečenim ter jedru stvari izogibajočim se pisanjem ni niti najmanj prepričal o smiselnosti tega posega v sistem naslovov, ki so bolj ali manj standardni vsaj v znatnem delti Evrope, predvsem pa v vseh naših sosednjih državah. V svojih člankih se med drugim zavzemam za čim večje mednarodno poenotenje takih naslovov ter seveda ustreznih študijev. Saj bi to nedvomno olajšalo meddržavne kvalifikacijske nostrifikacije diplom ter izmenjavo strokovnjakov med državami. Vendar piše g. Vrhovnik, da za poenotenje takih naslovov ni posebnega razloga, da je zanje najpomembnejša prepoznavnost ter da nacionalnih posebnosti ni smiselno odpravljati. Le kako naj torej govorimo o neki prepoznavnosti, če je npr. diplomirani inženir v Hrvaški, Avstriji, Nemčiji, Švici, v nekem, smislu v Italiji (dott. ing.) ter drugod naslov za diplomante štiri do petletnega študija, medtem ko velja pri nas po novem za triletni študij. Naslova univerzitetni diplomirani inženir (ekonomist, pravnik itd.) pa ne poznajo nikjer drugod po svetu. In kar zadeva nacionalne posebnosti, se nam ob tem vsili samo po sebi vprašanje, zakaj je bilo potem treba uvesti skoraj po vsem svetu in s strogimi sankcijami mednarodni sistem merskih enot Sl ter drugih, npr. denarnih enot z decimalno delitvijo? Menim, da tega poenotenja ali “posega v nacionalne posebnosti” sploh ni treba pojasnjevati. Dalje se zavzemam za sistem akademskih naslovov, ki ga je uvedla v najnovejšem času sosednja Avstrija, s katero nas veže tradicionalna splošna in tehnična kultura in katerega štejem za najbolj doslednega na svetu. Tam namreč dobi vsak diplomant štiri do petletnega študija na univerzi oziroma visoki šoli naslov magister (npr. prava, ekonomije itd.) z izjemo inženirjev (dipl. inž.) ter zdravnikov (dr. med.). Pri tem pa ni nič narobe, če se pojavljata dva naslova dvakrat, npr. magister farmacije in magister znanosti ter doktor medicine in doktor znanosti. Če pa Avstrijci (in še drugi) ne poznajo naslova magister znanosti, da ne govorimo o našem podiplomskem specialistu, najbrž vedo, zakaj to ni potrebno. Avtor: Branko Ozvald, univ. dipl. inž. profesor FAGG univerze v pok. Prijateljeva 19, 1000 Ljubljana BRANKO OZVALD: Pom isleki ob naših novih akadem skih naslovih Ko omenja g. Vrhovnik v svojem Stališču razliko med naslovoma inž. ter dipl. inž. v Nemčiji, ki smo ju prevzeli pri nas ob uvedbi dvostopenjskega študija, kaže, da si o tem ni povsem na jasnem. Saj bi tudi po našem novem zakonu lahko ostalo pri tem, to je za dvo do triletne diplomante naslov inženir ter za štiri in večletne diplomante diplomirani inženir. Vendar je z našim novim zakonom naslov diplomirani inženir, ki velja v Nemčiji in še marsikod za štiri do petletni študij, degradiran na triletni, torej krajši študij, zato ga zunaj ne morejo nostrificirati kot enakovrednega. Vsekakor zmeda! Po pojasnilu g. Vrhovnika obravnavana “nepotrebna novost” (tako jo imenujem jaz) ni pomembna za telefonske imenike, dokumente ipd., vendar naj bi bila nujna za prepoznanje pridobljene izobrazbe kjerkoli. Ob tem pa zopet ne moremo mimo ugotovitve, da našega novega diplomiranega inženirja nikakor ne moremo primerjati npr. z enako se glasečim nemškim naslovom. Le za kakšno prepoznavanje naj bi torej po vsem tem šlo, kot piše g. Vrhovnik? In kar zadeva telefonske imenike, naj bi le-ti bili nekakšni priročni adresarji, kot je to drugod po svetu. Kot pa lahko hitro ugotovimo, mnogi diplomantje po uvedbi dvostopenjskega študija pred kakimi 40 leti svojih akademskih naslovov v imenikih ter drugod vse do danes še niso izpopolnili npr. od naziva inženir na diplomirani inženir ter seveda tudi ne pošta oziroma Telekom sam od sebe. Tako bo tudi sedaj najbrž trajalo še veliko desetletij, da bodo vsi dosedanji diplomirani inženirji izpopolnili svoj naslov na univerzitetni diplomirani inženir. Zato v imenikih še dolgo ne bomo zanesljivo vedeli, kdo je (le) inženir, kdo diplomirani in kdo (celo) univerzitetni diplomirani inženir. Vse to pa pomeni ne le določeno degradacijo, ampak pravcato izničenje dosedanjih, po svetu zakoreninjenih akademskih naslovov, torej zmešnjavo in kaos, kakršnega doslej še nismo doživeli! Končno piše g. Vrhovnik, da bodo po novem odpravljene težave pri opredeljevanju delovnih mest. Le kakšne težave naj bi se pojavljale doslej pri opredeljevanju kvalifikacij npr. inženirja ter diplomiranega inženirja? Vsekakor pa si ne predstavljam, kako naj bi po novem natančneje opredelili delovno zadolžitev inženirja, diplomiranega inženirja ter univerzitetnega diplomiranega inženirja. Tako novi naslovi napeljuejo kvečjemu na to, da je potreben za vsako leto študija poseben naslov, čemur se v tujini lahko le posmehujejo. Nenazadnje s pojavom brezposelnosti pri nas skoraj ni več delovnih mest ter povpraševanja po nižjestopenjskih diplomantih in nameščajo namesto njih diplomante z najvišjim dodiplomskim naslovom, kar še dodatno zanika potrebo po tolikšnih stopnah akademskih naslovov. Seveda ob tem tudi ni nepomembno, da so se nekatere prvostopenjske, to je višje ali nekakšne hitre zidarske, tesarske, kovinarske in podobne šole izrodile v ceneno pridobivanje nasplošno malo vrednih naslovov. V š t e v . 6 - 7 I. 1 9 9 9 j e v č l a n k u S . B u b n o v a : D I L E M E P O P O T R E S N E O B N O V E V P O S O Č J U p r i š l o d o n e t o č n o s t i . N a s t r . 1 3 7 s e m o r a j o o d s t a v k i p r a v i l n o g l a s i t i : Odgovornost za posledice potresa je torej večstranska. Država je odgovorna ker ni izdelala kart seizmične rajonizacije svojega ozemlja, če ni izdala zakonov in predpisov za protipotresno gradnjo in sanacijo potresno neodpornih zgradb, oziroma če takšni akti obstojajo če ni zagotovila izvajanja teh aktov v praksi. Občine so odgovorne, če niso izdale karte seizmične mikrorajonizacije svojega ozemlja in določila lokacije, ki so bolj primerne za protipotresno gradnjo in če ni zagotovila učinkovitega nadzora nad gradnjo v občini, s katerim bi bila zagotovljena protipotresna gradnja na njenem ozemlju. Posamezniki so odgovorni če so gradili svoje stavbe brez ustreznih lokacijskih in gradbenih dovoljenj in tudi brez upoštevanja protipotresnih predpisov. Sicer so posamezniki v tem primeru kot črnograditelji odgovorni tudi po drugih zakonih. Razen posameznikov, katerim je odgovornost možno dokazati, je identificiranje, konkretne odgovornosti v okviru države in občine praktično nemogoče. Če odgovornost povežemo z obvezo povrnitve škode, potem je tudi ta obveza ravno tako neugotovljiva, kot je neugotovljiva tudi razmejitev odgovornosti. Z a n e t o č n o s t s e a v t o r j u o p r a v i č u j e m . G l a v n i u r e d n i k F r a n c Č A Č O V I Č J U B I L E J Prof. dr. Janko BLEIWEIS - 9 0 tet Dne 1. decembra 1999 praznuje 90. rojstni dan prof. dr. Janko BteiiVeis, dolgoletni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze V Ljubljani. Njegovi bivši sodelavci smo srečni, da mu lahko čestitamo ob tako Visokem jubileju. Ves čas nam je b il zgled strokovnjaka in učitelja, ki je poleg Vsega dela Vedno zna! prisluhniti tudi osebnim problemom svojih sodelavcev in jim pomagati. Pri njem smo tudi Videli Vzor človeka z izredno pozitivnim mišljenjem, k i ga je znaI prenašati na sodelavce, in jim dajati Voljo, energijo in Veselje do dela. Zato je praV, da V kratkem pogledamo njegovo bogato življenjsko pot. Strokovno delo je priče! kot konstrukter V Železarni Jesenice, dalje pa je Ves čas detoVat na področju hidravlike in hidrotehničnih objektov. Tudi kot do­ cent in pozneje kot profesor na Univerzi je bil Vodja hidravličnih raziskav V Vodogradbenem laboratoriju. V času po Vojni, ko V Sloveniji ni bito mnogo izkušenj pri projektiranju hidroelektrarn, je izdelal projekte za HE Moste in HE Medvode na Savi. Sodeloval pa je tudi p ri modelnih raziskavah in projektiranju številnih hidroelektrarn V Sloveniji in Jugoslaviji, kot npr. HE Završnica, HE Gojak, HE ZVornik, HE Čapljina in drugih, V kasnejšem obdobju tudi p ri kanalski elektrarni Srednja DraVa I. Posebno se je ukvarjat s hidravliko dovodnih in odvodnih roVoV, jezov in VodostanoV. Vodi! je tudi razne znanstvene in strokovne raziskave na drugih področjih, npr. za določanje izgub V pravokotnih razcepih in za hidravlične izpopolnitve hladilnih stolpov termoelektrarn. Priznanje njegovi strokovni usposobljenosti je gotoVo tudi dejstvo, da je bi! skoraj 13 let direktor Vodogradbenega laboratorija V Ljubljani. Že V letu 1938 je dobiI enoletno štipendijo francoskega ministrstva za izpopolnjevanje V Parizu. Pozneje se je še nekajkrat po Več mesecev izpopolnjeval V Toulousu in Grenoblu, kjer je teta 1969 obranit doktorsko disertacijo z naslovom: Eksperimentalna raziskava hidravličnih izgub, k i jih p ri stalnem in alternativnem gibanju povzroča hrapaVostni element posebne oblike. Svoje znanstvene izkušnje je objavljal na Večini kongresov Jugoslovanskega društva za hidravlične raziskave in Jugoslovanskega društva za Visoke pregrade ter tudi na nekaterih kongresih Mednarodnega društva za hidravlične raziskave. Objavljat je tudi V mnogih domačih in mednarodnih glasilih. Dolga leta je deloval kot recenzent za Applied Mechanical Review. Več let je deloval kot član komisije Sklada Borisa Kidriča za podeljevanje Kidričevih nagrad in nagrad Sklada Borisa Kidriča. Nekaj let je bil tudi član zvezne komisije za znanstveno delo. Da je bit zelo spoštovan V krogu jugoslovanskih raziskovalcev na področju hidravlike, poVe dejstvo, da je bil od leta J U B I L E J 1962 do 1966 predsednik Jugoslovanskega društva za hidravlične raziskave, leta 1966 pa ga je društvo izvolilo za zaslužnega etana. Leta 1971 je od istega društva dobit nagrado za znanstveno in raziskovalno delo na področju hidravličnih raziskav. Prof. BleivVeis je že V obdobju po drugi svetovni Vojni prevzet celo Vrsto predavanj s področja hidromehanike, hidravlike in hidrotehničnih objektov in to tako na dodiplomskem kot na podiplomskem študiju in tudi na posebnih izobraževalnih tečajih. Ker je Vsa teta raziskoval tudi kot sodelavec Vodogradbenega laboratorija, je sVoje praktično znanje znal uspešno prenašati študentom na fakulteti. Izredno izstopa njegova sposobnost in zavzetost, da je znat študentom na svojih predavanjih na zelo zanimiv način prikazati poskuse in meritve na hidravličnih modelih in jim *- prikazati filme, k i jih je ob svojem delu posnet V Vodogradbenem laboratoriju. S tem je prenašal sVoj entuziazem in zanimanje za stroko tudi na študente. To je bilo V časih po Vojni, ko je bito malo možnosti in sredstev za take prikaze, še posebno dragoceno, saj so biti predmeti prof. Bleiu/eisa nekaj časa edini, p ri katerih so študentje direktno sodelovali p ri poskusih in meritvah. Treba je tudi poudariti njegovo široko razgledanost V stroki, ki jo je prenašat na mlajše. Za primer lahko omenimo, da je še V obdobju, ko so se pri nas šele začeti pojavljati računalniki (okrog let 1966-67), takoj sprevidel nujnost razvoja V to smer in je Vedno z razumevanjem pomagat mlajšim sodelavcem pri nabavah in izobraževanju na tem področju. Svoje znanje je Vedno nesebično prenašal na mlajše ljudi in znal Vzgajati sVoje naslednike. V letih 1951-1952 je biI prodekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, V letih 1971-1973 je bil prodekan in V letih 1973-1975 dekan FAGG. Dolga leta je bit predsednik ali član številnih fakultetnih ali univerzitetnih komisij. Mnogo je deloVal V Zvezi gradbenih inženirjev in tehnikov, k i mu je V priznanje 1962 podelila naziv zaslužnega člana. Od teta 1959 pa Vse do 1971 je bit direktor Vodogradbenega laboratorija V Ljubljani. Posebej še lahko poudarimo njegov trud za stike s sVetom. Vedet je, da morajo mladi ljudje sVoje znanje širiti na tujih univerzah in inštitutih. Posebno dobre stike je Vas čas svojega delovanja imel s profesorji na francoskih univerzah in je Več mlajšim ljudem omogočil, da so tam lahko pogledali čez ograjo nacionalne znanosti. Tudi na področju družbenega deta je njegovo delo izredno bogato, saj je bit zelo spoštovan prav zaradi dveh lastnosti, k i sta tu morda najvažnejši: široka strokovna razgledanost ter tope! človeški odnos do sodelavcev. Vedno je ljubit naraVo in gore. Bil je med prvimi slovenskimi navdušenimi turnimi smučarji in (e redkokdaj je spomladi, ko se začnejo idealne snežne razmere, manjkal na Komni. Že pred drugo sVetoVno Vojno je obiskal grški Olimp in med svojimi bivanji V Franciji so ga spoznale mnoge gore V okolici Grenobla. Zato je med njegovo bibliografijo tudi kar precej člankov V Planinskem Vestniku. Tudi tu je sVoje izkušnje prenašal na sodelavce. Predvsem je zanj značilna tista umirjena ljubezen do narave, kjer so gore en bistven element, drugi pa je - Voda, ki j i je posvetil Vse sVoje življenje. Njegovi nekdanji sodelavci Verjamemo, da mu je prav pozitivno mišljenje omogočilo tako trdno zdravje. Vedno nam je bit svetel Vzor, ne nazadnje zaradi tega, ker ob svojih skoraj devetih križih še Vedno hodi po gorah. Ob njegovem častitljivem jubileju mu iskreno čestitamo in mu nazdravljamo: Se na mnoga leta! Rudi Rajar M. TOMAŽEVIČ: Ob 50-letnici delovanja ZAG OB 50 -L E T N IC I DELOVANJA ZAVODA ZA G RADBENIŠTVO SLOVENIJE Zavod za gradbeništvo Slovenije - ZAG, ki je po imenu sicer mlada organizacija, letos praznuje 50-letnico nepretrganega delovanja. Dejavnosti ZAG kot dela nekdanjega ZRMK so po ustanovitvenem sklepu identične z dejavnostmi, za katere je bil predhodnik ZRMK ustanovljen leta 1949 - uporabljene so le sodobnejše besede. Dosežki ZAG-ovih strokovnjakov na področju raziskav, razvoja in skrbi za kakovost v gradbeništvu so tako že 50 let jasno razpoznavni doma in v tujini, že 50 let pa nepretrgano delujejo tudi naši laboratoriji, ki jim je bila letos z akreditacijskimi listinami tudi formalno potrjena vrhunska usposobljenost. Kljub deljenim odmevom v strokovni javnosti o upravičenosti ustanovitve, je ZAG, zavedajoč se nove odgovornosti in novih obveznosti, v slabih petih letih obstoja v novi obliki izključno s svojim delom upravičil zaupanje ustanovitelja in že dokazal, da je osrednja slovenska inštitucija za gradbeništvo. ZAG ni toga organizacija. Strokovnjaki različnih profilov in dobra opremljenost laboratorijev omogočajo hitro prilagajanje zahtevam naročnikov. ZAG lahko ponudi celovitost storitev, multidisciplinarnost znanj, vrhunski kader, odlično raziskovalno in preskuševalno opremo in ne nazadnje, bogate reference in v praksi ničkolikokrat izkazano moralno in strokovno kompetentnost svojih sodelavcev. 180 zaposlenih, med katerimi ima polovica univerzitetno izobrazbo, številni med njimi tudi akademske nazive, je jamstvo, da je v časih, ko se obenem z izgradnjo avtocest odpirajo novi projekti nacionalnega pomena, med njimi modernizacija in dograditev železnic, izgradnja verige savskih elektrarn, investicije na področju ravnanja z odpadki, ko doživljamo razcvet visokogradnje, ZAG pripravljen na nove izzive. Da bi izpolnil tako ambiciozno zastavljene cilje, kot so izpolnjevati zahteve slovenskega gradbeništva in ostati konkurenčen tudi takrat, ko bo Slovenija postala članica EU, se ZAG že sedaj povezuje z uglednimi evropskimi strokovnimi združenji; njegovi strokovnjaki in raziskovalci so kot aktivni soustvarjalci razvoja gradbeniških znanj v Evropi vključeni v različne mednarodne odbore, sodelujejo v akcijah COST in CEN ter v številnih mednarodnih raziskovalnih projektih. ZAG-ovi dosežki, zaenkrat bolj kot doma odmevni v tujini, niso majhni. Na področju prometnic, kjer je pri nas danes gradbena dejavnost najbolj intenzivna, je bila metoda tehtanja vozil med vožnjo razvita pri nas, pred nedavnim uspešno predstavljena na Švedskem, zanjo pa se zanimajo tudi v Veliki Britaniji, na Madžarskem in v Maleziji. Izkušnje in metodologija pregledovanja mostov in ugotavljanja preostale življenjske dobe, ki jo je ZAG razvil za DRSC, so prav tako deležne mednarodne pozornosti z zahtevami, da se ZAG kot ekspert vključi v vzpostavitev nekaterih nacionalnih sistemov. Prav tako je bilo odmevno ZAG-ovo sodelovanje v številnih akcijah COST s področja cestogradnje, predvsem na področju uporabe nevezanih mineralnih agregatov in meritev ravnosti vozišč z doma razvito enostavno in ekonomično metodo. Na dr,ugih področjih velja omeniti dva dosežka: ZAG-ovi raziskovalci so prvi na svetu potrdili, da je mogoče z elektrokemijskim šumom odkriti nastanek napetostne korozije, na področju potresnega inženirstva pa je bilo dolgoletno raziskovalno delo, opravljeno na ZAG, kronano s knjigo, ki je izšla pri ugledni mednarodni založbi. Z akreditacijo laboratorijev je ZAG izpolnil tudi zahteve, ki jih njegovi vlogi M. TOMAŽEVIČ: Ob 50-letnici delovanja ZAG na področju skrbi za kakovost v gradbeništvu postavlja zakonodaja. Akreditacija je zahtevala nekaj let temeljitih priprav, usposabljanja kadrov in vlaganj v opremo, ki so v petih letih obstoja zavoda občutno presegla pol milijarde tolarjev. Za osem laboratorijev in približno 300 metod preskušanja je akreditacijo v sodelovanju z nemškimi presojevalci izvedla Slovenska akreditacija, dva laboratorija pa je akreditirala švedska akreditacijska hiša SWEDAC. To smo izbrali ne le zato, ker je ena najpomembnejših v Evropi, pač pa predvsem zato, ker je podpisnica multilateralnega sporazuma v okviru Evropskega sodelovanja za akreditacijo. Ker bodo rezultati naših preskušanj na področju, ki ga je akreditirala SWEDAC, veljali povsod v Evropi, bodo slovenski naročniki preskušanj lahko bistveno zmanjšali stroške za pridobivanje ustreznih potrdil o skladnosti pri izvozu na evropske trge. Z domačo in tujo akreditacijo preostalih laboratorijev * nadaljujemo, pri čemer se bomo držali načela pridobiti mednarodno priznano akreditacijo za vsa preskušanja, ki so ekonomsko upravičena tako za ZAG kot za naročnike preskušanj. Metrološkemu laboratoriju je za kalibracije, ki jih laboratorij izvaja na področju momenta sile, podelil akreditacijo nemški akreditacijski organ PTB. Tudi to je bila le prva od načrtovanih štirih akreditacij metroloških veličin. Tako nemški kot švedski presojevalci so pohvalili usposobljenost ZAG-ovih strokovnjakov, tehnično opremljenost laboratorijev in tudi za evropske razmere zgledno vpeljan sistem kakovosti. Akreditacija po standardu SIST EN 45001 namreč ne pomeni samo, da so laboratoriji usposobljeni za preskušanja, pač pa tudi, da imajo vpeljan sistem upravljanja kakovosti, ki je skladen z zahtevami standardov SIST ISO 9001 in 9002. Upamo, da bo po vsem tem tudi država, ki se je zavezala v kratkem sprejeti po evropskih merilih pripravljeno zakonodajo o gradbenih proizvodih, ZAG- u dodelila vlogo, ki mu gre v novem sistemu, in ga tudi na sedežu EU priglasila kot predstavnika Slovenije. To bo zavodu omogočilo, da se bo še bolj kot doslej lahko posvetil nalogam, za opravljanje katerih je bil ustanovljen. Miha Tomaževič direktor Zavod za gradbeništvo Slovenije Slovenian National Building and Civil Engineering Institute Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA, Telefon: + 386 61/188 81 00, Telefaks: + 386 61/188 84 84 Elektronska pošta: info@ zag.si, WWW: http://www.zag.si/ • temeljne in uporabne raziskave • potrjevanje skladnosti in certificiranje gradbenih materialov, proizvodov in izvedenih del • razvoj novih metod preskušanja in meritev • študije, preiskave, meritve, pregledi in opazovanja, ekspertno svetovanje in sodelovanje pri revizijah ter analize stanja na področjih: gradbenih objektov, transportnih naprav, prometnic ter naravnega in bivalnega okolja • kalibriranje in overjanje meril, etalonov in referenčnih materialov Materiali mineralna veziva in malte kamen in agregat beton in betonski izdelki kovine, korozija in protikorozijska zaščita keramika in ognjevzdržni materiali polimeri Gradbena fizika akustika toplotna in hidro zaščita, stavbno pohištvo požarna preskušanja požarno inženirstvo Konstrukcije stavbe in mostovi kovinske konstrukcije in transportne naprave lesene konstrukcije potresno inženirstvo dinamika konstrukcij Geotehnika in prometnice geomehanika in geotehnika okolja vzdrževanje in gospodarjenje s cestami geotehnično opazovanje inženirska geologija in mehanika hribin geomehanske preiskave asfalti, bitumen in bitumenski proizvodi M etrologija Preskušanje upogibne trdnosti betonskega strešnika Preiskave parametrov akustike v športni dvorani Meritve deformacij med prevozom uparjalnika za JE Krško Meritve konvergence v predoru J U B I L E J Prof. Sergej BUBNOV - 8 5 p tortnih tet Pred k ra tk im je prof. Sergej BubnoV dopoln it 85 le t svojega Peč ko t plodnega ž iv ljen ja , k i ga je po strokovn i p la t i morda V najVečji meri posvetit prav problematiki potresnega inženirstva, tako V Sloveniji ko t tu d i V tu jin i. Zdi se mi, da je bito sete pred kra tk im , ko smo prof. BubnoVu ‘ na takratnem sedežu ZDGITS, na Erjavčevi 15 V Ljubljani, nazdraviti s kozarcem dobrega Vina ob njegovi osemdesetletnici. Čas nam Vsem Vedno bolj beži izpod rok. Slovenija je V zadnjik petih le tih doživela izreden razmah gradbene dejavnosti in gradbeništva samega; Vsi smo zelo obremenjeni z Vsakdanjimi težavami in problem i, zato se res težko utegnemo posvetiti drug drugemu... V tem intenzivnem dogajanju pa postaja Vedno bolj pomemben človek ko t osebnost, k i poteg rednega dela utegne še delovati na številn ih področjih, povezanih z gradbeništvom . To je prof. BubnoVu Vsekakor Vidno uspevalo. Ne poznamo ga samo ko t dolgoletnega (25 le t) urednika Gradbenega Vestnika, pač pa tu d i kot aktivnega nosilca š tev iln ih dejavnosti, k i j ih je razvita in Vodila Zveza društev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije. Ž iv ljen jska pot je prof. Sergeja, BubnoVa od rojstnega Petrograda, k je r se je ro d i! 21. novembra 191 h, Vodita prek Dubrovnika, Sarajeva in Beograda do Ljubljane, k je r se je u s ta lil in si ustvaril dom. To, kar sem ob njegovi osem desetletnici zapisal, da je državljan sVeta z domom V Sloveniji, drž i dobesedno. Delovanje prof. BubnoVa je poteg tega, da je S loveniji posve til najVečji de l sVoje ustva rja lnos ti, segalo daleč prek n jenih meja. Leta 1996 je na Dunaju dob il častno diplomo Evropskega združenja za potresno inženirstvo (EAEE) "za njegovo dolgoletno znanstveno delo na področju potresnega inženirstva, za njegova prizadevanja za razVoj Združenja in za pospeševanje sodelovanja med evropskim i znans tven ik i." Kot že omenjeno, je prav potresno inženirstvo tis ta dejavnost, k i se j i je pro f. BubnoV najbolj posvetil. Svoje široko znanje o potresih je zanimivo in uspešno s trn il V k n jig i z naslovom Potresi (M ladinska kn jiga 1996), k je r je , ko t je sam zapisal "p rikaza ! geofizikalne las tnos ti tega pojava na način, k i bo razum ljiv javnosti, brez navajan ja form ul in zapletenih gradbenotehničnih postopkov, k i j ih za p ro jek tiran je posameznih gradbenih kons trukc ij uporablja sedanja znanost" (c ita t) . V te j k n jig i je prof. BubnoV opozoril na dimenzije in posledice tega naravnega pojaVa, k i je že Večkrat usodno zaznamovat številne predele Slovenije in mnoge kra je po sVetu. Knjiga je pomembna tud i zato, ker so V n je j zbrane njegove Več ko t petdesetletne izkušnje s področja potresnega inženirstva. Prof. Sergej BubnoV - ob Vašem Visokem življenjskem ju b ile ju , ko lahko z zadovoljstvom pogledate na sVojo dosedaj prehojeno pot, Vam V imenu ZDGITS in V lastnem imenu želimo še Veliko Vedrih in zdravih let. Gorazd Humar t o * * e 1000 LJUBLJANA, GREGORČIČEVA 25A • 061/126 32 19 • FAX 061/218 646 Cenjeni poslovni partnerji! N u d im o vam k va lite tn e in h itre u s lu g e s tav ljen ja , p re lo m a , o fs e tn e g a tiska, k n jig o tiska in ra z lič n e vezave. O b iš č ite n a s in se p re p r ič a jte ! N u d im o k va lite tn e iz d e lk e p o k o n k u re n č n ih c e n a h . Iz d e lu je m o vse v rs te fo to k o p ij in vezav. ' v j w Ä v 'l l lB Ö - M - ; STROKOVNI IZPITI ZA GRADBENIŠTVO, ARHITEKTURO IN KRAJINSKO ARHITEKTURO TER SEMINARJI ZA STROKOVNE IZPITE V LETU 2000 MESEC SEMINAR IZPITI GRADBENIKI ARHITEKTI KRAJINARJI Januar 24.-28. pisni: 8. 1. ustni: 17.-21. 1. pisni: 8. 1. ustni: 17.-21. 1. pisni: 8. 1 ustni: 17.-21.1. Februar 21.-25. s - pisni: 19. 2. pisni: 19. 2. ^— pisni: 19. 2. Marec 20.-24. ̂ ustni: 6 - 9. 3. pisni: 25. 3. ustni: 6 .-9 . 3. ̂ ustni: 6 - 9. 3. April 17.-21. ̂ ustni: 3 .-6 . 4. pisni: 22. 4. s - pisni: 22. 4. Maj 22.-26. f - pisni: 20. 5. ustni: 8 .-1 1 .5 . ̂ ustni: 8 .-11 .5 . Junij v ustni: 5 .-8 . 6. September 18.-22. Oktober 23.-27. pisni: 21. 10. pisni: 21. 10. pisni: 21. 10. November 20.-24. ustni: 6 .-9 . 11. f - pisni: 18. 11. ' ustni: 6 .-9 . 11. ̂ ustni: 6 .-9 .11 . December 18.-22. v ustni: 4 .-7 . 12. A. PRIPRAVLJALNE SEMINARJE za strokovni izpit organizira Zveza društev grad­ benih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), 1000 Ljubljana, Karlovška 3 (tel./fax: 061/221-587). Sem inar ni obvezen. Cena sem inarja je 65.000,00 SIT. U deleženca prijavi k sem inarju plačnik. Prijava se pošlje na naveden naslov v obliki dopisa, ki mora vsebovati: priim ek, ime, poklic (zadnja pridobljena izobrazba), naslov prijavljenega kandi­ data te r naslov in davčno številko plačnika. Sam oplačnik m ora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu. Žiro račun ZD G ITS 50101-678-47602. B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Dunajska 104, 1000 Ljubljana. Inform acije je m ogoče dobiti po te lefonu (061/168-57-16, 168-46-71) vsak de lavnik od 10. do 12. ure pri ga. Terezi Rebernik. Vsem stro ko vn i izpiti m g rad ben ištvo IN ARHITEKTURO TER PRIPRAVLJALNI SEM INARJI ZA STROKOVNE IZPITE ¥ LETU 1999 Rok Leto ASEMINAR B IZPIT pisni ustni II. 1999 od 15. do 19. februar 13. februar od 1. do 5 marec III. 1999 od 15. do 19 marec 20. marec od 6. do 9. april IV. 1999 od 19. do 23. april 17. april od 3. do 7. maj V. 1999 od 17. do 21. maj 22. maj od 7. do 11. junij VI. 1999 od 20. do 24. september 16. oktober od 2. do 5. november VII. 1999 od 18. do 22. oktober 13. november od 1. do 7. december Vlil. 1999 od 15. do 19. november IX. 1999 od 13. do 17. december A. P r i p r a v l j a l n e s e m i n a r j e za strokovni izpit organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), 1000 Ljubljana, Karlovška 3 (Telefon/ fax: 061/221-587), če 1 teden pred pričetkom seminarja prispe na naslov najmanj 20 pisnih prijav. Prijava naj bo v obliki dopisa, iz katerega je razvidno: ime, priimek, zadnja strok, izobrazba, naslov udeleženca ter rok seminarja in naslov plačnika seminarja. Samoplačnik mora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu. Cena sejminarja znaša 65.000,00 SIT. B. S t r o k o v n i i z p i t i potekajo pri inženirski zbornici Slovenije (IZS), 1000 Ljubljana, Dunajska 104 (telefon: 061 168-57-16; 168-46-71. Informacije dobite po telefonu od 10.00 do 12.00 ure pri ga. Terezi Rebernik. Cena izpita znaša 70.000,00 SIT.