Leto XV., St-16.
V Ljubljani,
V	organizaciji Ja mol, kolikor mo(l — toliko pravico.
mr-
•H />/;
IAMSTEMAMJ
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gradišče štev. 2
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dn« v mesecu.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po. I.— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko	dotične
organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poitnine proste.
NaSi mladi tovariši vajenci.
V obrtih in industrijah so vajenci najbolj siromašni in prezirani del delavstva. Vajenec je bil v prejšnjih dobah pravi nebodigatreba v delavnici. Za vajenca ni imel prijazne besede ne gospodar, ne njegova žena in otroci, ne pomočniki v delavnici. Vajeniško dobo ‘je m bral naš mlad tovariš odslužiti z delom v obrti in s strežbo mojstra, njegove žene in pomočnikov. Vajenec je bil pri hiši hlapec, dekla, pastir, pestunja itd., vrhu-tega so ga pa psovali in pretepali, komur se’ je zljubilo.
Ne moremo pa trditi, da so te žalostne razmere že odpravljene. Vajenec ima sedaj sicer zakonito učno pogodbo, obiskovati mora obrtnona-daljevalno šolo in po nekaterih strokah, kjer imajo delavci dobre strokovne organizacije, že zmaguje načelo, da se mora dati vajencu v učni dobi zadosti strokovne, to je, poklicne izobrazbe v interesu napredka obrti kakor tudi v interesu bodočega kvalificiranega1 delavca z ozirom na njegovo eksistenco v poklicu.
Pač torej opažamo napredek v interesu bodočega kvalificiranega delavca z ozirom na njegovo eksistenco v poklicu.
Paj^jtorej opažamo napredek v vajen^^^^vpTašanju, ki pa vendar v socijajJB^pogledu ni tak, kakršnega mora želfti razrednozavedbo delavstvo. Zlasti je pet pomanjkljiva vzgoja vajencev v moralnem in socialnopolitičnem pogledu.
V šoli se vzgaja mladina v kapita-listično-Mapčevskem duhu. Šola vzgaja sužnje kapitalističnega družabnega sistema, kar ni v skladu z duhom mladine. Ko otrok zapusti šolo, se ga iloteva kljub temu, da je bila vzgoja njegova nenaravna, ker je ovirata duševni raizvoj njegov, nova nada, da bo odslej svoboden, da postane človek, ki si bo ustvaril lepo bodočnost in koristil človeštvu. Mož postane, ki bo ponosen na delo in delovanje svojega duha. Imel bo prijatelje in znance, ki bodo delali z njim. Vsemu človeštvu želi tak mladi človek srečo, vsem je prijatelj, ves svet bi najraje objel1 in mu zaklical: Svobodni smo, ustvarimo si zlate čase!
Kdo ni imel takih občutkov takrat, ko je zapuščal šolo in premišljeval, kakšen poklic bi si1 izbral?
Niso to fraze!
Todia, zakaj naglašam to tipično razpoloženje dečkov in deklic, ko jih tirajo socijalne razmere v razne poklice?
Povedati hočem, da v mladini kljub nje suženjski vzgoji vendarle tiči človeški ponos, zdrava volja, naravni instinkt samoobrambe, naravna žiVljenska sija, ki zasluži, da ji posvetimo vso brigo in mladino navrnemo v pravo smer.
Mladi vajenec vstopi ▼ uk ali tovarno prepojen z najplemenitejšim idealizmom, Njega duša in srce sta večinoma podobni rodovitni njivi, ki naj bi ju obdelal tisti, ki z njim dela in živi; mojster, pomočnik, rodbina in dobra delavska organizacija. Ta živ Ijenska doibai tvojega mladega tovariša j© najpripravnejša, da mu sukce-sivno in blagahotno vcepiš trdna načela, da ga naučiš, presojati življenje realno, da utrdiiš v njem značaj in zavest ponosa. Pripraviti moraš že vajenca na tako življenje, kakršno je, da ne bo pozneje razočaran. Uvesti
Stavka steklarjev Je v polnem teku.
Osem tednov že stavkajo. Boj je trd, ali solidarnost in disciplina je motna opora. Borbeni duh je na viSIni.
Stavka kovinarjev v Mariboru v podjetju Jeiek, trajajota disciplinirano 14 dni, Je prinesla stavkajočim kolektivno pogodbo in izboljšanje položaja.
Zopet dokaz, kaj pomeni razredno-bojevna strokovna organizacija, ako je motna in disciplinirana.
Stavka Žagarjev v Banjaluki je prenehala. Bitko
so dobili delavci.
Stavka livarjev v Vareiu traja dalje. Kapitalizem misli, da bo zmagal, pa se moti. Delavstvo je od-
loino in borbeno.
ga moraš v življenske boje, povedati mu, da je delavec in da ima milijone tovarišev, ki vodijo enak boj za svoj obstanek, kakor ga bo moral voditi tudi on v kapitalistični družbi. Človeška družba1 ima dva razreda: ra z? red kapitalistov in razred delavcev, to je, razred izkoriščevalcev in razred izkoriščanih. Ako vcepiš mlademu tovarišu to spoznanje, si ustvaril iz njega bodočega moža razredno zavednega.
Vzgoja vajencev v tem smislu ni lahka- Upoštevamo, da po delavnicah še vedno velja stara tradicija, da je^ vajenec pri hiši kakor pes, ki ga sme vsakdo psovati in pretepati, ampak ravno to je dokaz, da še nismo na pravi poti. Najprej je treba odpraviti te predsodke pri mojstrih, zlasti pa pri pomočnikih in delavcih. Vajenec, ki^ stopi v uk, je postal moj ožji tovariš, moj sobojevnik, enako kakor vsi drugi delavci. Sprejeti ga moramo medse kot tovariša, občevati z njim kot s tovarišem, vljudno, resno, stvarno, da dobi do nas zaupanje in tovariško spoštovanje. S prijateljsko besedo si ga pridobimo, z resnostjo ga vzgojimo v resnega in ponosnega tovarna, ter vzbudimo ▼ njem čut delavske solidarnosti, ki je za delavca najlepša in najbolj potrebna čednost. Vajenec mora takoj spoznati, da je prišel mied resne ljudi, med prijatelje in zaveznike za življenske boje, za cilje delavstva. Taka ljubezniva vzgoja^ bodisi strokovnoobrtna ali sodjalnopolitična, je naloga strokovno organiziranega delavstva že pri vajencih, ne Sele pri pomočnikih, če hoče vzgojiti značajen in kremenit naraščaj.
Resnica je, da smo sami često slabo vzgojeni in ne pokažemo na-pram vajencem niti potrebne družabne inteligence. Rohnenje nad vajenci, zmerjanje, pretepanje je surovo. Vajenec ni smrkavec in tudi ne paglavec, ampak naš tovariš, k| mora ▼ideti v nas popolnejše, boljše ljudi, da se dviga tudi sam, ne pa posurovi. Surovost je najslabša vzgojiteljica.
Jako slabo vpliva na vzgojo vajencev tudi neslano ali surovo govor« nje v delavnici. Mnogokrat sem opažal, da nekateri silno radi, kakor pravimo, kvantajo in fpri tem s sadi-
stično naslado opaizujejo, kako obliva mladino rdečica po licih. Z nevljudnim postopanjem in z neokusnim surovim govorenjem se jemlje vajencem na eni strani veselje do življenja, vzbuja v njih pesimizem, na drugi strani se jim pa vzame resnost, ker se jih odtuji s tem duševnim za-poslenjem ravno od one poti, po kateri naj bi hodili kot naši tovariši.
Ne rečem pa s tem, da bi se vajenca ne smelo poučiti o bistvu življenja, o raznih vprašanjih, toda metoda te vzgoje mora biti taka, da služi vajencu {in delavski organizaciji, to je resna, dobrohotna.
Poleg zgoraj navedenih vzgojnih metod je potrebno, da se vajenca u-vede v delavske kulturne, športne in tudi strokovne organizacije.
V	strokovnih organizacijah se vajenci uvajajo v praktično življenje, se uče spoznavati socijalne probleme in delati lorgan&zatorično. Marsikdo se boji, da bi vajenci v organizaciji čuli kritike in ostre debate ter zaruditega izgubili rešpekt pred' pomočniki. To je na eni strani velik predsodek, na drugi strani je pa tudi dolžnost organiziranega delavstva, da vodi stvarne in resne dbbate na zborovanjih, ki jih sme vsakdo slišati. Vajencem bi se pa tudi te prilike ne smelo jemati, prilike, da se čilnprej užive v realno življenje. Naša zborovanja se morajo torej vršiti tako, da nas ne bo treba biti sram niti pred vajenci; naša zborovanja morajo biti odmev visoke inteligence organiziranega delavstva.
Ofcolo dvaindvajset let sem bil pomočnik v večjih obratih. V vseh svojih šestih službah sem ravnal z vajenci po teh metodah, kakor sem jih navedel. In vsi, ki so kdaj delal; kot vajenci z menoj, se še danes z veseljem spominjajo na dobo, ko so jih drugi psovali, a jaz sem jim bil tovariš. Nikdar se tudi nisem sramoval prijateljstva >z vajenci. Ti spomini mojih bivših vajencev vesele tudi mene in me prepričujejo, da sem ravnal prav.
Z vzgojo vajencev naj bi pričele v prvi vrsti strokovne organizacije, ker imajo največ prilike, da ustvarijo močne strokovne organizacije z inte ligentnim naraščajem. Po njih pri haja naša delavska bodočnost.
Klerikalna diktatura v zavodu za socialno zavarovanje.
Imperialistični klerikalizem, steber kapitalistične družbe, ki ima' sedaj v naši državi nekaj več politične moči, ker je njega pripadnik predsednik vlade in notranji minister dr. Korošec ter minister socialne politike hrvaški klerikalec dr. Barič, je postal izredno požrešen. Ne bavi se samo s prilaščevanjem politične oblasti, marveč je začel posezati tudi po javnopravnih socialnih institucijah, kjer hoče zavojevati vse postojanke, čeprav se prej dvatisoč let ni brigal za socialni položaj delavstva. Edino, kar je delal vso to dolgo dobo, je bilo, da Je s poniževalno miloščino kupoval in zavojeval siromašne sloje, da so služili njemu, fevdalni in kapitalistični družbi.
Težki boji delavstva so bili potrebni, da so se ustanovili socialni in delavsko-varstveni zavodi, kakor bolniška blagajna, nezgodno zavarovanje, delavske zbornice, posredovalnice dela in obrtno nadzorni-štvo. Niso ti zavodi še moderni in zadostno urejeni. Toda delavstvo si jih je priborilo, jih ustvarilo in ustvarjalo ter se trudilo, da jih izp6polni.
Pa komaj so bili zavodi ustanovljeni, je že prišla buržuazija, ki se teh zavodov polašča, da prepreči njih izgradbo, čeprav ni upravičena do njih.
V ljubljanski okrožni urad (kateremu je tudi buržuazija odvzela dvetretjinsko zastopstvo zavarovancev) je lani imenoval dr. Gosar nekai ljudi, ki se v upravi odločno zavzemajo za poslabšanje zavarovanja. Ali ni to nezmisel, če se imenuje v tak zavod ljudi, ki hočejo uničiti še to zavarovanje, ki ga imamo.
Najnovejši čin sedanje vlade pa je, da je vse štiri zastopnike iz Slovenije pri u-pravi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu odstavila in imenovala na njih mesto izključno klerikalce.
V upravi Osrednjega urada je bil doslej edini socialist iz Slovenije sodrug Co-bal, ki je bil s to izpremembo tudi odstavljen.
Posebno značilno pri tem imenovanju novih članov v upravo v Zagrebu je dejstvo, da se je imenovanje izvršilo brez zaslišanja Delavske kakor najbrže tudi Obrtne in trgovske zbornice, dasi sta ti dve korporaciji zakonito opravičeni predlagati kandidate. Kako naj bi prišlo tem diktatorjem šele na misel, da bi vprašali za predloge celo strokovne organizacije, ki so edini pravi interesenti na socialnem zavarovanju?
Kje je tukaj dembkracija, kje načelo, da socialno zavarovanje spada delavstvu, kakor so trdili še nedavno slovenski klerikalci? Alt ni tako imenovanje moralna tiranija, ali ni to nezakonita diktatura?
Sodrugi in sodružice! Tako dela buržuazija z našimi pravicami do socialnih zavodov, ki smo si jih priborili in ustvarili zase, z zavodi, ki smo hoteli napraviti iz njih čim boljše zavetišče za delavstvo! Sedaj nam poizkuša buržuazija, ki nas je prej smatrala za pse, za objekt izkoriščanja, iztrgati vse pridobitve iz rok, da jih politično izkorišča in sukcesivno poslabša.
Delavske institucije so delavske. In kdor misli, da bo vladal v njih proti delavski volji, proti interesom delavstva, ta se moti, ker dovolj je, da delavstvo nosi težke družabne krivice in ni voljno prenašati, da bi se mu ropalo na diktatorski način njegove institucije po političnih eksponentih te ali one stranke.
Delavstvo najodločneje protestira proti izvedenemu diktatu, proti postopku, ki zanj nima moralne kvalifikacije.
Sodrugi, danes protest, jutri boj do zmage; to bodi naše geslo tudi proti temu nasilstvu!
In volitve!
§ 1154Ib.
Proti temu paragrafu Zveza in-dustrijcev stalno rovari. Izdaja o-krožnice z navodili, kako naj podjetniki ravnajo, da se tega paragrafa odkrižajo. Izgovarjajo se, da je ta paragraf samo za Slovenijo ter da našim! podjetjem onemogoča konkurenco z ostalimi podjetji v državi. Resnica je pa ta, da Zveza industrijcev vidi delavsko pasivnost v strokovnih organizacijah. Ta ugoden moment hoče izrabiti in se od-križati tega paragrafa. Zveza industrijcev bo ta svoj namen tudi dosegla, ako bodo sodrugi simpatizerji še nadalje pričakovali čudežnih dejanj od peščice v strok, organizacijah se borečih delavcev.
V	trditvi Zveze industrijcev, da je s tem paragrafom obremenjena le naša slovenska industrija, je pa tudi resnica. Na Hrvatskem, Bosni, Vojvodini in Srbiji tega paragrafa ne poznajo. Na jugu se v strokovnih organizacijah rešuje vprašanje Am-sterdiam-Moskva, dnevna vprašanja, socijalno politični zakoni, stvari, ki prihajajo delavcu v tovarni vsaki dan na tapet, za taka vprašanja pa na jugu ni časa.
Državni kongres URSSJ je pred vrati. Objavljeni dnevni red pa ne vsebuje točke, ki bi morala biti za URSSJ ena najvažnejših, kako razširiti in uveljaviti § 1154 b v celi državi.
Zato opozarjamo vse naše strokovne organizacije, da naj pazno zasledujejo kretanje Zveze industrijcev ter spravijo na dnevni red kongresa URSSJ tudi § 1154 b.
Da pa bo vsak vedel, kako se glasi ta paragraf, ga tukaj navajamo. Bil je tudi obrazložen v »Delavskem koledarju 1927«.
§ 1154 b. Službojemalec obdrži svojo pravico do plačila, če je po najmanj štirinajstdnevni službi zaradi bolezni ali nezgode za razmeroma kratko, vendar ne nad teden dni trajajočo dobo zadržan od dela, ne da bi bil to zakrivil sam1 namenoma ali iz velike malomarnosti. Isto velja, če je zadržan od dela iz drugih važnih, njegove osebe se tičočih vzrokov, ne da bi jih zakrivil sam.
Zneske, ki jih prejema nameščenec v času, ko je zadržan, in sicer na podstavi javnopravnega zavarovanja, sme delodajalec v celoti odtegniti od plače.
To je besedilo zakona.
Kako naj si delavec ta zakon razlaga?
Ta zakon ureja službeno razmerje tako, da ima delavec v gotovih slučajih, tudi takrat, kadar ne dela, pravico do svoje plače. Pogoji za to so sledeči:
1. Delavec mora biti že 14 dni zaposlen v podjetju.
2. Zapreka je morala nastati radi bolezni, nezgode ali drugih važnih vzrokov, ki se tičejo delavca samega.
3. Zapreko ne sme delavec povzročiti namenoma ali iz malomarnosti.
4. Zapreka sme trajati le razmeroma kratko dobo in ne sme presegati dobe enega tedna.
Vsak delavec, ki je že 14 dni zaposlen pri kakem podjetju, ima torej pravico do eflotedenske plače, ako je od dela zadržan brez lastne krivde, radi bolezni, nezgode ali radi druge važne zapreke. Vsakršni odtegljaji od plače so radi tega izključeni. Neutemeljene zamude delovnega časa so seveda izvzete.
Vsekakor se bo pa moralo ozirati na zamude delovnega časa, ki so u-temeljene. V slučaju, da je delavec sam bolan, v slučaju, da njegova žena, otroci ali bližnji sorodniki nenadoma obolijo (ponesrečijo) in on ra-
di tega z dela izostane, bi se mu moralo zamujeni čas plačati.
Tam pa, kjer se je delavec v službeni pogodbi zavezal, da ne bo zahteval odškodnine po paragrafu 1154 b, ta paragraf ne velja.
DuSevni proletarijat.
»Odio profan um vulgus« (Mrziin preprosto maso) ali »Poedinec je najmočnejši tedaj, kadar je sam« so navadno vzkliki, ki prihajajo iz ust našega inteligenta. S prvimi besedami želi dokazati, da je posestnik matural-nega spričevala in da je čital rimskega pesnika Horaca, a z drugim izrekom, da odi časa do časa zahaja v gledališče in da je tami svoje-časno poslušal — Ibsena!
Pijan — in ničesari drugega! — od teh fraz individualistične ideologije, pozablja na realne življenske pogoje in na svojo lastno bedo.
Prav za prav, kaj je to masa?
Masa, to smo mi vsi! Izobražen, inteligenten človek ni danes redkost, katera bi se morala ob belem dnevu iskati z lučjo, nego se oni nahajajo povsod — na tisoče in toliko, da inteligent sploh ne more naleteti še na neko drugo maso, katera bi v razmerju napram njegovi kulturni višini bila tako — profana. Inteligent, kar se vulgarno tolmači izobraženec, se producira danes v masi, torej je tudi ona masa. Kateri vzroki k tej produkciji, prav za prav hipAprodiukciji mas inteligence vodijo, je lahko pogoditi, čim pogledamo, na evolucijo produkcijskih sred-' stev. Toda to je poglavje, o katerem bomo drugič obširneje izpregovorili. Ugotavljamo samo dejstvo, da je splošna izobraženost znatno narastla in da individuum, izobraženi poedinec ne stoji tako visoko iznad ostale mase, kakor za časa rimskega vladanja. Napram temu tudi ni sodlobno danes prilike meriti z isto mero, s katero jih je meril pred 20timi .stoletji Honac.
Masa danes ni več tisti mon-strum, kot nekdaj. Masa ima danes drugi pomen in diruge naloge. Ogromna razdelitev dela je dovedla individualistično pojmovanje življe-
nja na mrtvo točko in s tem tudi na rob propasti. Robinson je danes popolnoma izključen, hemogoč pojav. Ker danes se sploh ne da zamisliti, da bi človek lahko živel kot civiliziranec, ako bi hotel, da individualizem izvede do kraja t. j. da vse sam proizvaja kot Robinson. Človeku je danes nujno potrebno družabno delo in on more obstojati le kot družabno bitje.
Ako uvažujemo samo te primitivne refleksije na današnje življenske odnošaje, potem! nanx besede Horaca v ustih modernega človeka zvenijo' nepravilno in smešno. Isto-tako je brez pomena tudi Ibsenova fraza — ker dandanes poedinec v socialnem življenju sam za sebe ne pomeni napredek, ne pomeni pro-gres — nego regres.
Razlogi temu so jasni, da jih je nepotrebno naštevati in tolmačiti. In kadar stvari tako stoje, tedaj je tudi dolžnost duševnega delavca, da uvidi zablodo, v kateri živi in da se otrese misli, da lahko sam osvoji ono kan rabi, in da je on najmočnejši, pa zato'more prezirati — maso.
Storjene pogreške so velike, toda širom celega kulturnega sveta že deloma popravljene. Tudi inteligenca
— v prvi v*sti privatni nameščenec
— je občutila, da je geslo modeme dobe masa, da se človek osvobojuje ne kot poedinec, nego kot kolektiva.
— Radi tega se tudi inteligent danes poslužuje orožja delavske borbe, organizacije. Tudi duševni proletarijat je priznal potrebo sindikalnih organizacij, ker je izprevidel, da je od kapitala r^vnotako eksploatiran kot ostale mase manuelnih delavcev.
Zato se tudi duševni proletarijat zateka v krilo delavskega razreda (iz katerega izhaja in kamor edino spada) in usvaja principe razrednega boja!	—ada.
Glas delavskega razreda.
Protestni shod Strokovne komisije in privatnih nameščencev, ki je bil v Ljubljani 3. avgusta t. 1. za osemurnik, je bil akcija, ki se je nadaljevala 12. avgusta t. 1. po celi Srbiji. Tam so se vršili številni shodi, ki jih je sklical URSSJ za osemurnik in proti naredbi ministrstva, ki ga z naredbo
o	odpiranju in zapiranju trgovin in obratov krši, ki so bili vsi zelo dobro obiskani. Na čelu je bil Beograd. Nato so bili še shodi v Skopi ju, Nišu, Kragujevcu, Zaječaru, Cačku, Smederevu. Ti shodi so pokazali,
kako obupen je položaj delavstva glede delovnega časa in osebne svobode in kaj vse si delodajalci dovoljujejo. Tisoče jn tisoče delavskih glasov je ta dan jasno in glasno povedalo, da tako več iti ne more in ne sme in da se zakon o zaščiti delavcev mora izvajati in da bodo delavci tisti, ki bodo-prisilili delodajalce in oblasti, da ga izvajajo.
Močne strokovne organizacije bodo garancija, da se bo to vršilo.
Strokovne organizacije so velesila.
V	poročilu, ki ga je Strokovna komisija v Avstriji podala strokovnemu kongresu, ki je pred kratkim zboroval v Avstriji, je bil videti razvoj strokovnih organizacij v zadnjih petih letih ter je bil ta razvoj v tem poročilu pregledno naslikan. Strašna brezposelnost, ki je bila največja v letih 1924 in 1925, je neugodno delovala tudi na strokovne organizacije in gibanje delavstva. Leta 1923 so imele avstrijske strokovne organizacije 896.763' člatoov; leta 1926 pa 756.392 članov. Ko se je zboljšal gospodarski položaj v splošnem, so jele strokovne organizacije zopet rasti. Koncem leta 1927 so imele 772.762 članov, torej 16.000 članov več, kakor eno leto poprej.
Strokovne organizacije so izborno razumele prilagoditi se s svojo borbeno taktiko gospodarskemu položaju. Mezde in plače, ki jih je inflacija naravnost razrušila, so vedele zopet upostaviti, v času težke krize so umele pridobljene ugodnosti braniti in jih očuvati. V času inflacije so mnogi, premnogi gledali na strokovne organizacije kot na nekakšne stroje za povišanje mezd. Te člane je veljalo v dolgotrajnih in napornih bojih, v času stabilizacije valute, vzgojiti za strokovničarje. Ta veliki vzgojni smoter se je strokovnim organizacijam posrečil. Strokovne organizacije so tudi v polni meri vršile vzgojno delo in vse kulturne potrebe in stremljenja delavstva in nameščenstva v največji meri podpirale. Posebno pažnjo so posvetile delu mladine in ženskemu delu na polju strokovnega gibanja.) Zelo važen instrument strokovnih organizacij v gospodarski in socialnopolitični smeri so postale Delavske zbornice.
Kakšen razvoj so strokovne organizacije dosegle kakor v Nemčiji tako tudi v Avstriji po vojni, se lahko vidi v društvenih in gospodarskih muzejih. Tako se predstavlja moč strokovnih organizacij v letu 1915 v podobi moža, ki je bil samo eden.
V	letu 1925 jih je že postavljenh osem. Strokovne organizacije so v Avstriji kakor v Nemčiji daleč močnejše, kakor so bHe pred vojno.
Vse grupe avstrijskih strokovnih organizacij so v zadnjih letih imele težke boje. Vedno zopet se jim je posrečilo, da so s temi boji zboljšale vsaj nekoliko življenske potrebe delavnega človeka. V vseh teh bojih pa so delavci in nameščenci spoznali, da čim močnejša je bila organizacija, čim manj delavcev alt nameščencev te grupe, ki je bila v boju, Je stalo ob strani strokovne organizacije, ki niso imeli smisla ali zavesti ali pa bilo kako drugače fflnapja, da to ni revolucionarno, boriti se zMjjboljša-nje današnjega položaja, tem	bil
uspeb.
NI tu šlo za »pravilno« ■^nepravilno« taktiko, za »relormlstlčno« ali »leninistično« metodo boja, nego šlo je za to, da vsi kakor eden stoje na barikadah za vsakdanjo potrebo, za nekoliko večji košček kruha ali drugo pravico, ki Je delavcu in nameščencu danes potrebna. In čim manj Je bilo tistih, ki so gledali ob strani, ali morda samo kritizirali, tem večji uspeh se je dosegel.
To pribijamo. Dokazi kažejo in pričajo, da je tako in ne obratno. Cim slabša pa je bila strokovna organizacija, čim več je bilo ob strani stoječih, tem manj so bili podjetniki pripravljeni, ugoditi zahtevam organiziranega delavstva in tem težja so bila pogajanja, tem daljše je trajal boj. Ravno zadnje čase smo doživeli več primerov, da podjetniki naravnost špekulirajo na slabost strokovnih organizacij. In sicer na slabost razrednih organizacij. Tam, kjer so se delavci dali zavesti in so pristopili žoltlm zakotnim in podjetniškim organizacijam, tam so podjetniki posebno
Cilj in smer Delavske Telovadne Enote (DTE).
Posameznik sam ne more nikdar tako izkoristiti telovadbe v svoj prospeh, kakor se mu to nudi v telovadnih društvih — v naših delavskih telovadnih enotah.
Središče našega telovadnega gibanja je telovadnica. Mi s tem ne zahtevamo, da bi borci in telovadke ostajali vedno zaprti med štirimi stenami naših telovadnic, ampak da jih povedemo ven v prosto naravo, na solnce, na čisti zrak in tam vse vaje uspešno gojimo. Vsled tega gradimo prostorna telovadišča in igrišča, kjer moremo neomejeno izkoristiti solnčne žarke. Poleg umetne telovadbe na orodju in poleg prostih, redovnih in raznih vaj z orodjem vadimo tudi razne prirojene vaje. To so igre, lahka atletika, plavanje, veslanje itd. Ne branimo se novo objavljenih telesno-vzgojnih metod, če moremo ž njimi program' naše telesne vzgoje razširiti in obogateti. Ali imamo od telovadbe pričakovati vidnih uspehov? Telovaditi moramo od mladosti in brez prekinjenja. Mi nočemo imeti samo zdravih mož, ampak tudi žene, vsled tega se morajo telovadbe redno udeleževati kakor možje in mladeniči tudi žene in mladenke. Zato je bilo nujno, da smo ustanovili v telovadnih enotah člane in članice, obrtni naraščaj in gojenke, dečke in deklice. Kjer je telesna vzgoja potrebna tudi doraslim, uvajamo telovadbo tudi za starejše članstvo.
Mnogo je ljudi, zlasti med mladimi, ki ne znajo drugače porabiti prostih večerov, nedelj in praznikov kakor v kavarnah ali na pustnih
l
plesih v zastrupljenem' zraku gostiln. Ti si uničujejo svoja pljuča, odnašajoč z njih množico kali jetike. Ali moremo mirno gledati na to, kako si naša mladina zastruplja pljuča z nikotinom in pitjem alkoholnih pijač ustroj telesa. Moremo ii'to mirno prenašati, da bi se sama tako ubijala? Ne! A, kako jim to zabrammo? Privedimo. jih v naše telovadne enote. Dopovedati jim moramo predvsem, da telovadba pokaže tem nesrečnikom, kako se da bolje in prijetneje preživeti prosti čas, nauči jih spoznavati druge ple: menitejše zabave in drugače uživati razkošje, ki ga jim nudi življenje. Naučimo naše mlade borce in telovadkifije na red in snago doma, v delavnicah, pisarnah in povsod, kamor pridejo. Vedno in vedno jih opominjajmo na nujnost telesne čistoče in potrebo čistega zraka, če hočejo obdržati zdrava pljuča.
Telovadba je velikega pomena tudi za potomstvo. Ce so zdravi in močni roditelji, morajo imeti tudi zdrave in močne otroke, ^dravi otroci so poroštvo za uspevanje celega naroda. Zato je neodpustljiv zločin, ne toliko vsled samega sebe, ampak radi svojih otrok, če kdo svoje telo ne vadi, če ga zanemarja, ker s tem ga nagiblje k nevztrajnosti in slabosti.
V	naprednejših državah se polaga velika važnost na zdravje vsakega posameznika in ^ v to svrho podpira telovadne organizacije. . nas se država zelo malo briga za to, za zo1 J delovnega ljudstva pa sploh ne v tej men kakor bi to morala. Podpira samo meščanske telo ne in športne organizacije kakor sta	_
»Orel«, mladini pa sploh prepoveduje vstop v DTE. Kljub temu moramo ‘stremeti, da postane
DTE organizacija delavskih, množic, ki bo spo-redno z vsem ostalim delavskim pokretom korakala v vrstah razredno zavednega proletariata, ki se bori za boljšo bodočnost vsega človeštva, za brezrazredno socijalistično družbo.
S telesno vzgojo delovnega ljudstva stremimo tudi za duševno in nravno vzgojo.
Kaj zopet to pomeni?
Hočemo z vsemi silami, z vsemi možnimi sredstvi delati za splošno izobrazbo našega članstva, hočemo da iz njih postanejo značajni inteligentni in zavedni socijalisti, kateri bodo v socialističnih načelih vedno dosledni, jih zagovarjali in širili. To dosežemo s podrobnim^ čistun in zavednim delom. V tem je drugo tezisce našega truda. K duševni povzdigi vzgajamo duševno. Duševna vzgoja stremi v glavnem k popolnemu razumevanju življenja in sveta. Učimo delavca da ne bo lutka v rokah kogarkoli. Nočemo imeti med seboj ljudi, ki omahujejo kakor trsje med pravico in lažjo, temveč takih, ki .stoje neupogljivi za priznano pravico in so trdno odločeni korakati po cesti, katero so spoznali za pravo. Vsiljujemo jim zlasti, to, da bi bili vir omike, neomajano trdni, zvesti sodrugi. Kakor je neizobraženost zasužnjevalka ubogih ljudi, tako vodi omika k življenskim uspehom, zagotavlja razen zdravega telesa tudi živi jensko srečo. Zato hočemo, da se bodo naše šole vodile v modernem, naprednem duhu; dokler’ ni delavstvu dan možen dostop na vse šole, si mora pomagati s- samoizobrazbo. Možnosti k temu nudi enota dovolj.
(Nadaljevanje sledi.)
25. avgusta 1928.
»DELAVEC#
Stran 3
ošabni, tam se zahtevani razrednih' strokov- J nih organizacij posebno trdovratno upirajo. Rezultat štajerskih bojev delavstva ni posebno zadovoljil. Ali ta rezultat je bil le posledica slabosti strokovne organizacije, je bil rezultat, da se je dalo mnogo delavcev omamiti od podjetnika, da so se organizirali pri žoltih. Povsod drugod v Avstriji so strokovne organizacije močne in strnjene; nikjer drugod podjetniki niso tako brutalni, kakor na Zgornjem Štajerskem.
In ravno proti razrednim strokovnim organizacijam je naperjeno to sovraštvo, ravno proti njim je postavljen teror podjetnikov. Ravno razredne strokovne organizacije bi radi uničili z vsemi sredstvi.
V	poslednji dobi se je izvedelo, da so žolti »delavski zaupniki® kupljeni od podjetnikov.
Vendar, če bi se to tudi ne izvedelo tako jasno in točno, mora vendar vsak misleči delavec vedeti in biti prepričan, da žolte organizacije podjetniki zagovarjajo in jih negujejo. Dobesedno povedano in nikomur se to ne more zdeti čudno, ako gleda okrog sebe in to, kar čuti na svoji koži, tudi premišlja, kako to, da čuti. Vsak delavec se vendar mora vprašati: Zakaj poskušajo podjetniki delavce pripraviti, celo prisiliti, da Izstopajo iz razrednih strokovnih organizacij in da se vpišejo v žolte? Ali pa da se sploh nikjer ne vpišejo, ozi-
roma celo odpuščalo tiste, ki se poskušajo organizirati v razrednih strokovnih organizacijah? Za vsakega delavca, ki samo nekoliko misli in zna premišljevati, mora biti jasno, da žoltt niso nič drugega kakor Žolnirji (plačanci) podjetnika, kot Izdajalci delavstva. In toliko žalostneje je, da se da še tu in tam kak delavec od teh agentov žolte baže premotiti in ujeti.
Tudi krščanske strokovne organizacije so pri podjetniku Istotako ljubljene, kakor žolte. Saj so tudi »krščanske« strokovne organizacije pripravljene vsak čas pasti razrednim strokovnim organizacijam v hrbet, s podjetnikom za delavstvo neugodne posebne dogovore	sklepati in	opravljati
stavkolomske usluge. Da »krščanske« strokovne organizacije niso zmožne in niti nimajo resne volje zastopati interesov delavstva in nastopati	odločno in	pozitivno,
spozna vsak delavec in nameščenec prav lahko. Zakaj so vkljub temu nekateri delavci člani krščanskih strokovnih organizacij? Ker mislijo, da je to njihova — krščanska dolžnost. Ni redko na prižnici poudarjeno, da je zveličanje duše delavca v tem, da ie ponižen in ubogljiv in da je trpljenje poslano od Boga za grehe.
Da kapitalist, vsega sit in vsega poln, ne gladuje in ne trpi pomanjkanja, ne govori pridigar. Ne	graja, da »krščanski«
podjetnik odtrguje	najemnikom	in delav-
cem zaslužek. A če graja, je tisto grajanje milo in pretnja za kazen tega greha bo na onem svetu.
In še se najdejo, ki to verujejo ter potrpežljivo trpe glad in bedo in so hlapci.
V	vaseh in v manjših mestih je delavstvo, ki ne ve, kaj je to: strokovna organizacija. V takih podjetjih se socialnopolitične zakone sploh ne upošteva. Tam ni osem-urnika, nobenega plačila za čezurno delo. Nobene zaščite delavca in delavke in otrok. Tam je delavstvo izkoriščano in izmoz-gavano do nezasllšanja.
Organizirajo se delavci v strokovno organizacijo, jih poskuša podjetnik od tega odvrniti z vsemi sredstvi. Dela se s sladkimi besedami in z bičem, z raznimi obljubami — navadno pa se »neposlušne«, ki se ne dajo »prepričati« — odpusti, ali pa vsaj zapreti, da se jih odpusti. In zgodi se, žalibog, da se delavstvo da prestrašiti in zapusti organizacijo. S tem podjetniku dajo polno moč, da jih izkorišča še nadalje, da veljavne zakone o zaščiti delavcev tepta po svcui mili volji.
Tako slabost morajo delavci krvavo plačati. Da tak delavec, ki neče biti organiziran pri strokovni organizaciji, ne more najti varstva, je razumljivo. Zakaj dolžnosti, katere se kot delavec do svojega razreda, do delavstva ne zaveda in neče zavedati, ne more potem tudi zahtevati od
tistega foruma, ki ga, ko slučajno ne čuti, ne priznava.
Ta članek, to poročilo avstrijske Strokovne komisije strokovnemu kongresu naj si prečita točno vsak delavec in naj se zamisli vanj. Zakaj za nas v Jugoslaviji in posebej še v Sloveniji velja vse tako, kakor je pisano v tem poročilu in še vse v večji meri.
Strokovne organizacije so velesila. O
tem ni dvoma, samo zavedati se tega treba. Razredne strokovne organizacije morajo imeti disciplino — to velja posebej za Slovenijo — in njihov boj je vedno zmagovalen. Le tam, kjer se zaletavajo v strokovne organizacije neodgovorni elementi — kar velja zopet za Slovenijo —. tam je delo težje, uspehi manjši.
Tudi to treba vedeti vsakemu zavednemu delavcu. In vsakega, ki direktno ali Indirektno razdira strokovne organizacije, treba smatrati za izdajalca in se ga ogibati kakor gobavca. Ker naša moč je v nas samih in kdor se trudi In poskuša okužiti našo moč z gobavostjo nezaupanja v to moč, je zločinec.
Torej sodrugi, na delo za okrepitev naših strokovnih organizacij, ker je to ob enem okrepitev naše velesile — strokovne organizacije.
- IfS
aBdSŽCSgdS
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Sijajna zmaga livarjev v Mariboru.
Podjedi e K. R. Ježek v Mariboru je bilo dolgo časa orjunaška trdnjava. Po .nacionalističnih kričačih zapeljani delavci niso imeli časa, da bi si uredili delovne pogoje s svojim po-slodavcem. To situacijo je pa izkoristil podjetnik ter prikrajšava! svoje delavce kjerkoli je le mogel. Zniža val je urne temeljne plače, reduciral plače na akord. Zapeljani delavci so si pustili mimo dopasti, da jih podjetnik prikrajšava pri želodcu, v veri, da na ta način1 služijo nacijonalni stvari. Ali tudi ta1 mera je bila polna. Zaposleni livarji so uvidela, da se z naci-jonailriimi frazami ne morejo nasititi. Zato so sklenili organizirati se v razredno bojni strokovni organizaciji. Potom svoje strokovne organizacije so predložili podjetniku svoje zahteve, katere je pa flcraikoanalo odklonil, na kar so livarji napovedali starko. Po štirinajstdnevni stavki, ki je bila disciplinirana, so stavkajoči sijajno zmagali, ter sklenili naslednjo pogodbo:
Kolektivna pogodba
nanašajoča se na delovno in plačilno razmerje delavstva zaposlenega pri tvrdki K. & R. Ježek, tovarna strojev v Mariboru, Meljska cesta 103.
L SociJalna zakonodaja.
Zakon o zaščiti delavcev se izvaja v polnem obsegu.
II. Temeljne plače.
a) livarji:	I. kategorije Din 9.— na uro
II.	»	»	7.50	»	»
III.	»	»	6.-—	»	»
IV.	»	»	5.—	»	»
do 1 leta po končani učni dobi.
b) Pomož. delavci: I. kategorija Din 5.—
II. »	»	4.—
na uro.
Dl. Akordno delo:
Delavci, zaposleni pri akordnem delu, imajo zasigurane temeljne plače. Akordni nastavki, ki so za vse enaki, se določajo sporazumno z zaupnikom. Pri oddaji dela v akord dobi delavec tudi takoj označeno ceno akorda za dotična d«la.
IV. § 1154 b.
§ 1154 b se izvaja v polnem obsegu.
V. Sprejem in odpust.
Vodstvo tovarne naznani Savezu me-talskih radnika Jugoslavije sprejem in odpust pri njem zaposlenih livarjev.
VL Veljavnost in odpoved pogodbe.
Pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa in je odpovedljiva obojestransko koncem vsakega meseca na mesec dni.
V	Mariboru, 7. avgusta 1928.
Za JnSpekcijo dela:
“fi. Šorli, 1. r.
Za Savez MetaUkih Radnika:
J. Pogačar, 1. r.
Za tvrdko K. & R. Ježek:
Podpis nečitljiv.
Za Delavsko zbornico:
J. Kopač, 1. r.
Strajk livarjev v Varešu.
Strajk livarjev v Varešu traja dalje. Štrajka 200 livarjev, kvalificiranih in nekvalificiranih. Postavili so svoje zahteve, ki so:
1.	Da se delavcem, ki delajo v akordu, plača 25 odstotkov več od temeljne mezde in 200 odstotkov draginjskih doklad, kakor to določa kolektivna pogodba. Tudi se naj to izplača tistim delavcem, ki za junii niso dobili.
2. Da se akordne cene, ki so postavljene proti volji delavskih zaupnikov, regulirajo na novo.
3. Da	se za	škodo, ki	nastaja radi	slabega materijala,	ne dolži	delavcev.
4. Da	se delavcem ' plača čezurno	delo,	kakor	je to	določeno	v kolektivni	po-
godbi.
.5. Da se delavcem izplačuje odškodnina za uporno lastnega orodja.
6. Da se odstavi poslovodja Fischer.
Delavci so s svojimi zahtevami popolnoma soglasni in so v stavki vsi do poslednjega.
Zato livarji, ne potujte v Vareš!
RUDARJI.
Državni zavod za izstradanje rudarjev.
Pred nedolgim časom smo poročali o škandaloznih življenskih razmerah rudarjev drž. rudnika Velenje. Ne samo to. Rudarji so pod težo razmer bili primorani, da so vložili spomenico na direkcijo drž. podjetij v Sarajevu. Ob enem so poslali to spomenico tudi ministru za šume in rude v Beogradu, raznin*poslanskim klubom in sodr. J. Petejanu.
Sele po daljši dobi Je na intervencijo sodr. J. Petejana odgovoril minister za šume in rude po izjavi generalne direkcije približno sledeče: Redno se pojavlja, da je konzum premoga poleti manjši nego pozimi. To povzroča, da je poleti delavstva odveč, ker se premog deponirati ne more zaradi kvare. Iz socialnih razlogov državni rudniki v takih slučajih le redko kdaj reducirajo svoje delavstvo, zaradi tega se uvaja takozvano praznovanje šihtov, kar je manjše zlo od prvega. Ce bi pa hoteli prvo zlo upotrebiti, bi morali odpustiti iz službe 100—200 rudarjev.
Tako se glasi odgovor ministra »strokovnjaka« za socialno pojmovanje življenskih potreb velenjskih rudarjev. Da se rabi poleti manj premoga kakor pozimi, ali pa da je velenjski premog slab, to ve danes vsak lajik in je to najmanj potreba, da nam to kak minister razlaga. Kaj je boljše, da Ii se dela z reduciranimi šihti aii pa da se delavstvo reducira, to tudi zadnji velenjski rudar ve brez ministrove modrosti; da z 18 šihti in z 32—36 Diti plače na mesec ne more rudar preživljati in oblačiti niti sebe, še manj pa svoje družine; da, ako se ga pa vrže na cesto, pa1 tudi od zraka ne more živeti.
Obžalujemo to modro ugotovitev g. ministra. Po našem .mnenju bi minister neke druge države najbrž moral konsekvence izvajati za tako »strokovnjaško« ugotovitev. Mi bi bili veliko bolj zadovoljni, če bi se g. minister skušal potruditi, kako ta premog na trg spraviti. Ali pa z modernizacijo obrata ga napraviti uporabno boljšega. V Neihčlji h. pr. že danes kurijo brzovozne stroje s prahom (Staub) rujavega premoga, pa le gre; ali pa benzol in še druge koristne tvarine se delajo iz njega. Pa zakaj tam gre? Zato, ker se nemški državniki zavedajo, da ako hočejo imeti zdrav in zadovoljen narod; ki bo svojo domovino ljubil, mu morajo dati predvsem možnost poštenega zaslužka in s tem obenem preživljanja. Zaradi tega se trudijo, da, kar je slabega, zboljšujejo; nikdar pa ne čakajo, da se bo samo zboljšalo.
Pred vsem pa ugotovitev, da rudarji niso prosili g. ministra, da jim pove, kdaj se premog bolj rabi ali pa v koliko je slabe kakovosti. Ne, temveč velenjski rudarji zahtevajo povišanje obstoječih plač, zakaj s sedanjimi več živeti ne morejo. Zakaj uprava drž. rudnikov je bila tista, ki je plače svojemu delavstvu vedno najprva zniževala, ona je bila tista, ki je s svojim modrim gospodarstvom napravila že pred in med vojno aktivne premogovnike pasivnim. Gospodje! Ali naj mi rudarji nosimo breme za Vašo krivdo? Gospod minister in gg. pri generalni direkciji, blagovolite biti tako prijazni, pa pridite k nam z nami v rove “elati; priženite tudi svoje družine s seboj, pa jih blagovolite preživljati z nezabeljenim koruznim zdrobom, pa boste prišli do prepričanja, da prazna vreča ne stoji pokonci, pa če je premog še tako dobre kakovosti.
Rudarji.
Dobra konjunktura — bič radarjev, in slaba
konjunktura — tudi bič radarjev.
Trboveljska družba se pa letos vendar ne bo mogla pritožiti, da ima krizo v oddaji premoga. Lahko se reče, da že od 1923. leta ni šel premog in to posebej v poletnem času tako v denar, kakor letos. Ne samo, da so se obstoječe zaloge premoga boljše kakovosti že skoro čisto izpraznile, temveč letos gre tudi v denar že leta deponirani zgrob. Dela se ponoči, podnevi, ob praznikih in nedeljah s polno paro.
Mi ta razvoj v našem premogovnem gospodarstvu pozdravljamo in želimo celo, da gre ta razvoj še dalje. Zakaj, dobro se zavedamo, da brez dobro razvite industrije in poljedelstva je vsak gospodarski napredek naroda nemogoč.
Ali Ae strinjamo se in odločno obsojamo
v	imenu vsega socijalno čutečega človeštva načjln postopanja Trboveljske družbe na-pram njenemu že itak do kosti izmozganemu delavstvu.
Če konjunkture ni, takrat se goni delavstvo k največji storitvi, češ, če ne boste toliko vozičkov dali, se Vas bo reduciralo. Delavstvo iz strahu pred odpustom gara in gara, a ko naročil ni, tak.-at družba reče: ta in ta dan se ne bo delalo. Rudarji ostanejo brez zaslužka. S čim se bodo preživljali, kaj je družbi to mar. Ko pa pride konjunktura, takrat pa zopet ne bi bilo dosti, če bi vsi rudarji »baggerji« bili. Kako grozno trpinčijo in tirajo rudarje v nemogočo storitev bodi v dokiz, da so v Kisovcu pri Zagorju iz obratne pisarne (seveda po nalogu še višjih) kar z listki odredili, koliko vozičkov mora dati ta ali ona nasadba. Kaj zato, če se potem varnostne odredbe ne upoštevajo in se rudarjem pri tem kosti lomijo; glavno je premog in zopet premog. Kaj človeško življenje. Kako grozen strah pred predpostavljenimi in nemožnostjo storitve imajo nekateri rudarji, je znak, da se je rudar pred paznikom razjokal, ko mu je ta določil, koliko vozičkov mora šiht dati, češ, saj ne bom mogel toliko dati. Nočno partije se dajejo na takozvani »Raubau«. ICje se premog vzame in kako se dela, za to se nobeden ne briga. Ja, res je, če ne bi rudarjev Trboveljske družbe ščitila Sv. Barbara (kdor verjame), bi jih že mnogo mnogo zasulo. Le sreči slučaja je pripisati, da se še več nesreč ne zgodi.
Pa ni vsega Trboveljska druiba kriva. Ne! Rudarji v svoji nezavednosti gredo sami tako daleč, da če hočejo (Verdienst) zaslužek napraviti, da ta ali oni kamerad kar 16 ur v jami ostane za 1 šiht, samo da »Verdienst« dvigne. Zopet drugi, ki iz depo-a premog nakladajo, kar tvoje žene in otroke naženejo filat, samo da »Verdienst« napravijo. Tako se dela v revirjih, kakor bi bil pojutrišnjem sodni dan, a premog mora biti ves izkopan.
Vendar tudi človek omaga. Starejši in tudi mlajši pešajo. Obratna vodstva, posebno zunanji ^obrat v Trbovljah, te opešane kot »manjvredne« odpušča v množicah. Bratovske skladnice jih upokojavajo. Kako dolgo bodo rento dajale, ni več veliko vprašanje. V Hrastniku se mlade, v rudniku izmozgane rudarje na cesto meče radi bolehnosti. Govori se, da rudnik rabi samo zdrave in močne ljudi. Tako se melje človeški nerazum za profit Trboveljske dražbe v času »Hochkonjunkture«.
Ali bodo kedaj slepci spregledali?
LESNI DELAVCI.
Končana stavka lesne Industrije v Banjaluki.
Stavka delavcev lesne industrije v Banjaluki je likvidirana z uspehom. Rezultat stavke je povišanje mezd za 5, 7 in 10 odstotkov, ki je z novo kolektivno pogodbo specificirana. Stavka je trajala devet dni. Vzrok stavke je bil ta, da podjetje ni hotelo obnoviti stare kolektivne pogodbe, ki je potekla letos aprila. Ker v kaotičnem stanju, kjer ni kolektivne pogodbe, se lahko dela kar in kakor se hoče in izmozgava delavstvo. In se je podjetje tudi pripravilo, da če delavci stopijo v stavko, da to stavko zlomi. Ali podjetje se je prevarilo. Delavci, opazivši, kako se pripravlja podjetje za slučaj stavke, niso stopili v stavko, nego počakali ugodnega momenta. Tako se je zgodilo, da je podjetje že mislilo, da so
delavci zadovoljni in ni več mislilo, da bo stavka. Naenkrat pa so delavci sedaj zahtevali kolektivno pogodbo s povišanjem mezd. Podjetje pa je to zahtevo, misleč, da delavci niso sposobni za stavko, odbilo. Delavci so pa kompaktno, kakor eden, za-stavkali. Ker ima podjetje ogromna naročila, se je moralo vdati in je podpisalo kolektivno pogodbo s povišanjem mezd. Stavko je vodila Splošna delavska zveza.
4o priobčujemo kot vzgled vsem delavcem. Organizirani kompaktno zmorejo vse. Slabo organizirani in neorganizirani pa.so podvrženi izkoriščevanju podjetnikov po mili volji.
Zato naj žive enotne strokovne organizacije!
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
V	polnem jeku boja.
Osem tednov se bije že boj za življen-ski obstanek steklarjev. Stavka steklarjev v industriji stekla je vroča. Upravi podjetja je postala stavka že zelo neugodna in poskušava jo zlomiti. Išče tuje delavce, da bi našla stavkokaze in da bi znčcl.i delati, dasi dobro ve, da se ji to ne b} posrečilo, ker so steklarji, posebno pa še v inozemstvu, zelo dobro organizirani in ne bodo stavkokazi. Ali uprava podjetja vendar išče in to samo zato, da bi preplašila stavkajoče, češ, če nočete delati pod starimi pogoji, pa dobimo druge.
Združene steklarne votlega stekla imajo tudi svojo steklarno v Oberdorfu v Avstriji. Kupili so jo nekako pred enim letom. Da zlomijo stavko je uprava skušala iz Obtr-dorfa premestiti eno grupo steklariev v Hrastnik. Ali to ji ni uspelo, ker so dehvci, ki so bili za to premestitev določeni, delo odpovedali in si poiskali raje delo v drugih steklarnah v Avstriji, kakor da postanejo stavkokazi v Jugoslaviji. Zato_ se uprava nahaja v neprijetnem položaju in ne ve, kaj naj stori. Blaga v skladiščih nima več, a trgovci ga zahtevajo, ker je sedaj konjunktura. Mnogi trgovci so, videč, da ne morejo dobiti stekla od domačih steklarn, začeli naročati isto iz Čehoslovaške, In zgodi se lahko, da ujedinjene steklarne ostanejo brez odjemalcev.
Kolikor mam je znano, je minister so-cijalne politike dal nalog oblastni inšpekciji dela v Zagrebu, da skliče pregovore in naj gleda, da se stavka likvidira. Mi nimamo nič proti temu, da se minister zanima za naše gibanje, ie več, mislimo celo, da je to prav, da ministrstvo intervenira in da pritisne na delodajalca, naj ugodi delavskim zahtevam. In to tem bolje, ker so združene steklarne od strani države zaščitene z visokimi carinami tako, da uživajo v naši drža-
vi	neke vrste monopoL Ko se kakšno industrijo zaščiti z visokimi carinami na škodo domačih odjemalcev, potem je v redu, da se delavstvo, zaposleno v taki industriji, dobro plača, da vsaj tudi ono nekaj zasluži. Ne pa, da podjetje s _ pomočjo države in na račun odjemalcev in izdelovalcev (to so steklarji) kasira ogromen zaslužek, da lahko zida in kupuje tovarne v inozemstvu, kakor delajo to naše združene steklarne.
Stavka steklarjev poteka v najlepšem redu. Solidarnost in disciplina je popolna. Borbeni duh je na višini. Pozdravljamo stavkajoče steklarje in jih pozivamo, da vztrajajo v borbi do končne zmage. Naj se ne ustrašijo nikakih intrig.
Moste, kemična tovarna.
V	zgodbah sv. pisma stoji, da so v starem veku hoteli Babilonci sezidati stolp, po katerem bi šli, ko bi se naveličali življenja na zemlji, peš v nebesa. Ali v tem velikem razpoloženju pri tako podjetnem delu kar naenkrat niso več razumeli eden drugega. Vsak delavec je napravil ravno narobe, kakor so drugi zahtevali. Tako se je delo končalo nesrečno za graditelje-delavce. — Slična legenda je nekoliko podobna za nas kemične delavce v Mostah. Razlikujemo se samo v tem, da so Babilonci hoteli doseči svoj cilj s svojo pridnostjo, mi pa bi radi naš cilj, zboljšanje položaja, dosegli tako, da držimo roke križem in čakamo, da nam bo samo podano in padlo kar z neba. Mi kemični delavci nočemo razumeti, da je v
razredni strokovni organizaciji tista naša moč, ki ustvarja zb.oljšanje našega položaja, ako hočemo.
in ker tega nočemo razumeti, ter smo raje izven razredno - bojevne organizacije, ali pa v takšni, ki s prstom ne gane v našo korist, nego raje pazi, da se podjetniku ne godi »krivica«.
Da je neorganiziran delavec - delavka eden največjih škodljivcev zboljšanja delavskega položaja, to nekako vsi vedo in čutijo. Da bi se pa organizirali in postavili močno četo za dosego svojih pravic, tega pa ne store, nego gledajo in čakajo, kaj bodo za nje dosegli tisti, ki so organizirani. Neke sorte trotje so taki ljudje, paraziti, da jih moram tako imenovati. Tarnati, stokati, kako slabo se jim godi, znajo, čakati, sprejemati, ako organizirani kaj dosežejo, znajo. Z nami bojevati se za svoje in vseh delavcev pravice, pa se ne zganejo'.
Poživljam vse, da se odločijo in vstopijo v naše vrste.	Organizirani.
Stavka v Vevčah.
V	četrtek popoldne so zaupniki papirnice v Vevčah proklamirali stavko. V Vevčah je klerikalna organizacija najmočnejša, naroclpi sofcijalisti imajo veliko manjšino. Razredne organizacije tam ni, ker bivši tajnik Splošne delavske zveze ni imel časa in volje vpostaviti podružnico Orsa, Vendar so delavci povabili na shod v četrtek tudi Strokovno komisijo, ki se je odzvala in poslala na shod v Vevče s. Vrankarja, v Goričane pa s. Pretnarja, ki sta izjavila solidarnost stavkajočim v imenu Strokovne 1 omi-sjje. Na shodu je govoril tudi bivši minister socijalne politike g, Gosar, ki je izdal pravilnik Za delavske zaupnike, v katerem je pisano, da so oni samo nekak posredovalni organ med delavci in podjetjem. Vendar je vkljub temu dovolil, da je stavko prokla-miral zaupniški zbor, torej naredil nekaj, kar je proti določbam pravilnika in podjetje zato zaupnike lahko kaznuje. Ali kaj to, samo da Jugoslovanska strokovna zveza ne bo nosila odgovornosti.
Vendar stvar ni tako nevarna. Stavkali so samo v petek in soboto, v pondeljek se je pa začelo že delo. Stavka je bila v pondeljek likvidirana. In to brez vsakršnega rezultata, ker bo vso zadevo rešila sedaj Inšpekcija dela in tako bo, kakor bo ona, oziroma uprava papirnice sklenila,
To beležimo, da delavstva vidi, kako je tam, kjer ni razrednih strokovnih organizacij.
ŽIVILCI.
vajence in gg. mojstrom pove, da je 14— 16-urni delovni čas »malo« predolg.
Mesarskim pomočnikom pa kličemo: Hrabro naprej po začrtani poti do močne organizacije, potom katere si bomo zamogli zboljšati svoj položaj!
Pekovski pomočniki v Celju,
Dne 5. avgusta se je vršil shod živilskih oziroma pekovskih pomočnikov v Celju, na katerem sem bil kot zastopnik zveze živilskih delavcev.
Kakor 'sem videl, se je podružnica pekovskih pomočnikov v Celju zelo oživela, dasi trdijo ss. odborniki, da je delo v organizaciji jako težko, češ, da nimajo strokovni funkcijonarji nikake zaslombe.
Na pripombo, da imajo tudi Delavsko pekarno, so mi pričeli o njej govoriti in so mi med drugim povedali, da so na sestanku, tudi organizirani vsi pekovski pomočniki in izjemoma delavci iz Delavske pekarne. Ti nočejo ali morda ne smejo biti organizirani v zvezi živilcev, razredno-bo-jevni strokovni organizaciji.
Delavcem Delavske pekarne v Celju ne zamerim, ako so organizirani v tako-zvanem »Skupnem domu«, kjer delajo vsi za enega, ali v borbi za interese pekovskih pomočnikov bi morali biti oni prvi, a tudi njihov delovodja bi jim moral pomagati, ne pa uvajati v Delavsko pekarno akordni sistem.
Desetletja so se borile in se še vedno borijo strokovne organizacije proti akordnemu sistemu, a sedaj pride vodja Delavske pekarne nekdanji tajnik strokovnih organizacij in prične uvajati to, proti čemer se bori ves proletarijat in proti čemer se je svoječasno boril sam.	...
Ali g. Leskošek ne ve, da akordni sistem povečuje brezposelnost, da se z akordom delavce izkorišča — posebno v pekovski stroki, kjer morajo itak žrtvovati radi nočnega dela 100°/o več energije?
G. Leskošek naj vzame na znanje, da se bomo branili in znali ubraniti uvajanja akordnega sistema dela. Posebno pažnjo pa bomo posvečali podjetjem, katere vodijo ljudje, ki se nazivljajo marksiste in hočejo biti delavski zastopniki, delajo pa proti delavskim interesom.
Svetujem Leskošku, oa svoj akordni sistem (po njegovem storilnost) nemudo-ma ukine, sicer smo prisiljeni započeti proti njemu odločen boj.
S, Pretnar, tajnik živilskih delavcev.
Pevski zbor pekov »LSedertalel« iz G raza pride v Maribor.
Na povabilo graških sodrugov je lansko leto odpotoval mariborski pevski zbor pekov v Graz, dia obišče svoje stare kolege-peke, s katerimi so se skupno borili v stari Avstriji za svoje pravice.
Naši sodrugi so bili v Grazu nadvse prisrčno sprejeti, kar je dokaz, da vlada med nami proletarci še vedno stara solidarnost.
Dne 25. avgusta 1928 pa pridejo graški sodrugi v Maribor, dla vrnejo obisk in da ponovno skupno manifestiramo proletarsko mednarodno solidarnost, da dokažemo, da proleta-rijata ne morejo ločiti od kapitalistov postavljene meje in da se stare zveze in staro prijateljstvo še bolj utrdi.
Obisk graških sodrugov ne velja samo mariborskim pekom. Ta obisk je namenjen vsemu proletarijatu v Sloveniji, zato v soboto dne 25. avgusta vsi v Maribor, da dostojno sprejmemo naše sodruge, kateri so bili postavili temelj našim strokovnim organizacijam.
Mariborski pevski odsek pekov bo pripravil čim lepši sprejem avstrijskim sodrugom.
V soboto, ob 8. uri zvečer, se vrši v dvorani »Union« ob sodelovanju vseh delavskih pevskih diruštev »Pevski koncert«, na katerem: nastopijo tudi sodrugi iz Graza. Po koncertu bo pa v restavraciji »Emeršič« prosta zabava.
V nedeljo, 26. avgusta pa pridejo mariborski peki na veliko vrtno veselico pri »Lovskem domu«.
Vabimo vse strokovne in. kulturne organizacije, da se polnoštevilno udeležijo te proslave in pomagajo čim dostojnejše sprejeti avstrijske sodruge.
Mesarski pomočniki v Ljubljani.
V soboto se je vršil sestanek mesarskih pomočnikov v Ljubljani, kateri je po obisku pokazal, da se tudt mesarski pomočniki zavedajo modernega suženjstva, katerega se zamorejo ubraniti le potom močne strokovne organizacije. In zato si jo ustvarjajo. Ta organizacija bo, sodeč po zavednosti mesarskih pomočnikov, v kratkem postala sposobna zboljšati položaj svojih _ članov, kar je pa tudi že skrajni čas. Kajti nobena stroka ni tako zapostavljena, kakor ravno mesarska. Opozarjamo tudi pristojno Inšpekcijo dela, da Informira o delovnem času itd. mesarske pomočnike kakor tudi
Veliki župan mariborske oblasti ie bolj socialno čuteč kakor ljubljanske oblasti.
To vidimo v Naredbi o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic v mariborski oblasti. V členu 11 govori:
»V pekovskih delavnicah se ne sme pričeti z delom pred 3. uro; končati se mora ob sobotah najkasneje ob 15. url. ostale dni pa ob 20. uri. Pripravljalna dela (izdelava testa, kurjenje peči) se smejo o-pravljati že od 1. ure dalje, toda le z neizogibno potrebnim številom delavnih oseb, ki se menjavajo dnevno.«
A ljubljanski pa je izdal tako, kakor so zahtevali pekovski mojstri, ne oziraje se, da nočno delo uničuje zdravje delavcev-pekovskih pomočnikov.
Poleg tega je pa to tudi uspeh organizacije pekovskih pomočnikov, ki je v Mariboru močnejša kot v Ljubljani.
MONOPOL«.
Tobačni delavci In delavke.
V Ljubljani se že cela leta tobačni delavci in delavke bore za ureditev mizernega položaja tobačnega delavstva. Do vojne je bil položaj, kar se tiče plač in pokojnin, dovoli dobro urejen. Po vojni pa, po uje-dinjenju, pa so se ljubljanski tobačni delavci in delavke nekako izenačili s srbskimi tobačnimi delavci in delavkami, to pa je pomenilo veliko poslabšanje za ljubljanske tobačne delavce in delavke. Kajti, po valutnem razmerju so sedaj najnižje plače prenizke za Din 7.94, najvišje pa celo za Din 60.28 dnevno. In ni čuda, če se delavcu in delavki nehote vsiljuje priznanje resnice, da je bilo pod Avstrijo boljše kakor pod Jugoslavijo, ker želodec, ki mora sedaj gladovati, ne pozna v takem slučaju drugih idej, pa tudi ne nacionalnih.
Pa tudi vpokojencem se godi velika krivica. Ti so pred ujedinjenjem šli po 35 letih na podlagi Statuta o oskrbnem sistemu v pokoj s polno najvišjo plačo, dočim znašajo po dosedanjem pravilniku pokojnine največ do 250 Din mesečno.
Strokovna organizacija zahteva ureditev položaja, uzakonitev predloženega pravilnika, da se zboljša naš mizerni položaj. Vse to zaman. Obljube se dajejo, vse nas zagotavlja, da se bo sedaj zboljšalo. Ali ostaja vse pri obljubah.
Ce bi tobačni delavci in delavki hoteli že enkrat sprevideti, da je zaman prosjačenje, da je zaman stati izven razredne organizacije in bi se organizirali vsi v našo razredno-borbeno organizacijo, bi se nam sigurno ne samo obljubovalo, nego bi se nam moralo ugoditi. To razmišljajte, delavci in delavke.*'	Monopolec.
OBLAČILNI DELAVCI.
I
pram organizaciji in naipram svojim tovarišem. Kot proletarec se je moral vedno boriti za svoj vsakdanji kruh, katerega je iskal tudi v daljni Ameriki. Pred dobrim letom je po nesreči prišel ob eno oko, kar ga je jako oviralo pri njegoVem delu, Pred 3 tedni ga je nenadoma zagrabila zavratna bolezen in je dne 4, avgusta v bolnici umrl. Zapušča ženo in 5letnega sinčka-. Slava njegovemu spominu. Svojcem pa naše sožalje.
Ljubljanski krojaški pomočniki.
Tarifno gibanje v tovarni »Maros« v Mariboru.
Tam, kjer je bife preje tovarna moške konfekcije, »Jugoslovanski Loyd«, se nahaja danes isto konfekcijska tvrdka »Maros«, kjer je zaposlenih okoli 30 krojačev in krojačic.
1	Plačilna tarifa pri tej tvrdki še ne obstoja, temveč se plačuje danes od cosa po mili volji g. ravnatelja. Da se temu naredi konec in upostavi tarifa, so se vsi zaposleni organizirali v organizaciji oblačilnih delavcev in si tudi izvolili svoje obratne zaupnike, Na sestanku, dne 4. trn., so sestavili .arifo, v kateri so zapo padle ni vsi to si, kateri- pridejo pri delu v poštev, cakor tudi posamezne točke splošnih določil gle-die reda, delavnega časa, sprejemanja pomočnikov, odpuščanja istih, pripoznanja strokovne organizacije itd. Tarifa je bila sprejeta soglasno in so bili pooblaščeni zaupniki, da isto predložijo ravnateljstvu.
V	tovarni je zaposlen neki prikro-jevalec Fabjančič, kateremu obratni zaupniki niso povšeč, ter je enega pomočnika kar kratkomalo na svojo roko odpustil'. Na intervencijo- Delavske zbornice ga. je moral sprejeti nazaj. G. Fabjančiču pa rečemo: ne hodite na solince, -ker imate maslo na glavi in pomnite, da ste vi prvi, ki bodete pobrali šila in kopita ter padli iz tovarne. O izidu tarifnega gibanja bodemo poročali.
Razmere v krojaški stroki.
Sklep zadruge krojačev, da sme imeti največ 2 vajenca le tisti mojster, ki zaposluje več kot tri pomočnike, se ne izvaja. Ko so meseca junija končale osnovne šole, so skoro vsi mojstri iskali vajence, dasiravno že imajo enega in ne zaposlujejo določenega števila pomočnikov. Navada nekaterih mojstrov je, da zahtevajo od starišev vajenca še po 1 ali 2 tisoč Din za: pouk, zato da mu potem vajenec gara po 10—12 ur dnevno. Po navadi taki mojstri nimajo nikakega pomočnika. Kakor smo zvedeli, je zadruga na svoje člane poslala dopis, v katerem jih poživlja, da vajence izpod 16 let ne zaposlujejo več kot 8 ur dnevno. V tem dopisu zadruga poživlja člane, da se držijo mojsterske tarife. Čisto pravilno, ker mojster, kateri se ne drži predpisane svoje tarife, navadilo isto krši na račun pomočnikov.
Občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev za Slovenijo se vrši dne 8. sept. tl. v Ljudskem domu v Mariboru. Dne 9. sept. pa se vrši ilstotam svečana proslava 301etnega obstoja maribor. podružnice. Dopoldne se vrši jubilejni občni zbor, popoldne ob 3. uri pa delavska veselica z bogatim sporedom. Vstopnina za veselico bo znašala Din 3. Vabljeni so vsi sodrugi. Polovična vožnja za občni zbor in proslavo je po posredovanju nar. poslanca s. Petejana dovoljena od 8.—'10, septembra. Na 6-videnje1!
Pozivi Nekateri neorganizirani krojaški pomočniki napadajo organizacijo in njene funkcijonarje za njihovim hrbtom-. Poživljamo iste, da stopijo v organizacijo in da na njenih sestankih javno povedo, kar se jim ne zdi pravilno, da -se lahko vsakdo zagovarja, ne pa' trobiti okoli po ulicah, kot stare babe.
skupnega in ni hodil po direktive k njim. Torej so — nedolžni, kakor vedno. Stavko je zavozil, dostavljajo, Savez metalcev. In s tem, da je kdo naročen na »Enotnost« in vedno govori revolucijonarno, ko tega na lastni koži ni treba pokazati, ni njihov pristaš. S tem je povedano to, da dekali-stov potem sploh ni, nego so samo v »gotovih slučajih«, kadar ni nobene nevarnosti.
Konštatiramo na kratko to dejstvo in svarimo organizirane sodruge, da se v bodoče vsakega, ki bo govoričil revolucijonarno, prej dobro ogledajo, če ni morda kak provokater in ga prisilijo, da to, kar govori, vrši.
Povemo gospodom pri »Enotnosti« tudi to, da so bili vsi trije naročeni na »E-notnost« in da je Rupar hodil k njim v u-redništvo. To je priznal sam urednik Hlebec s. Vrankarju.
2.	To, da dekalisti v Jesenicah niso imeli časa prispevati kaj na nabiralno polo za stavkajoče kovinarje, smo povedali organiziranemu delavstvu že v zadnji številki »Delavca«. Tudi dekalisti v Rušah so naredili nekaj podobnega. Tam niso imeli časa za stavkajoče steklarje prispevati, nego so raje uvedli nabiralno akcijo za tisk. sklad »Enotnosti«. Ker pa to ni šlo, pa so nabirali za podporo neki družini. Samo da bi se na nabiralno polo za steklarje nič ne dalo.
Ta dva dejstva dekalistov — ki niso komunisti, ker komunizem ni dekalizem, to treba vedeti — konštatiramo pred vsem organiziranim delavstvom.
Delavstvo samo pa naj izreče svoje mnenje, če se s tem strinja ali odobrava.
Valentin Škof.
Dne 6. tm, smo spremili s. Valent. Škofa, krojaškega) ,pomočnika v častni udeležbi nla njegovi zadnji poti. S. Škof je bil zaupnik organizacije v delavnici, kjer je bil zaposlen. Vršil je redno in zvesta svoje dolžnosti na-
Vsem sodrugom ln ljubitellem delavske pesmi.
Ker je Ljubljana velik industrijski center Slovenije, se delavec (marksist) nehote vprašuje, kaj da je pravzaprav vzrok, da se v tem mestu tako malo čuje peti delavske pesmi. Ali je morda tako malo delavcev pevcev? Ali morda izmed teh nikdo nima posluha za petje? Ali pa morda ni v Ljubljani takega društva, kjer bi se lahko učili delkvskih pesmi? Na vsa ta vprašanja Vam odgovarjam sledeče: Dosti je v Ljubljani delavcev, ki imajo posluh in veselje do petja in še posebno do delavske pesmi, le požrtvovalnosti do učenja jim manjka. Ne rečem pa. da ne marajo peti. Saj ga skoro ni lokala, bodisi privatnega ali javnega, iz katerega bi ne čuli pesmi. Vsled tega torej lahko smelo trdim, da je v Ljubljani na razpolago zadosti pevskega materijala, le izvežbati ga je treba.
Imamo pa v drugi vrsti tudi pevce (delavce), katerih interes je večji do meščanskih pevskih zborov, nego do delavskih. dasiravno so oni marksističnega na-ziranja. Zato ravno tem delavcem pevcem najbolj velja geslo: Kdor marksist, ta tudi ljubitelj delavske pesmi v delavskih pevskih društvih. Zato pravim, da bodi in se udejstvuj vsak ne te samo v političnih, strokovnih in gospodarskih delavskih institucijah, temveč predvsem tudi v kulturnih.
Tudi ni res, da bi v Ljubljani ne imeli delavskega pevskega društva. Imamo ga in to že dolgo vrsto let, ki nosi ime našega književnika in. pisatelja Cankarja. Zato v imenu del. pevskega društva »Cankar« a-peliram in vabim vse sodruge železničarje in druge delavce, da pristopijo: oni pa, kateri so izstopili, da se povrnejo nazaj, da bomo vsi skupaj tem veličastnejše proslavili desetletnico smrti našega pisatelja Ivana Cankarja, katero obhajamo letos. Poleg tega pa da pokažemo vsej širni jav-nosti, osobito delavskemu razredu, da delavci Ljubljane kulturno napredujejo.
Dosedaj imamo samo moški zbor; če bi se pa priglasilo poleg zadostnega števila moških giasov tudi večje število žensk, smo sklenili, da bi poleg moškega ustanovili tudi mešani zbor. Zato, sodrugi, agitirajte in pristopajte k našemu društvu Svoj pristop lahko javite v centrali USZJ ali pa pri naših pevskih vajah, ki se vrše redno vsak torek in četrtek v lokalu centrale »Svobode« v Delavskem domu, Marksov trg 2-II. v Ljubljani od 8.—10. ure zvečer. Za odbor del. pevskega društva »Cankar«;
Repanšek Jakob, t. č. predsednik.
VESTNIK „SVOBODE“.
MEŠANI PEVSKI ZBOR »SVOBODE« bo začel v septembru z vajami. SodragI ln sodružlce se naj vpišejo v centraM »Svobode«, da bomo točno znali, koliko bo pevcev In pevk. Treba pokazati, da Ima Ljubljana delavski mešani pevski zbor. Imamo krasne delavske Pesmi, ki to Je prevel naš proletarski pesnik Mllei Klopčič In se sedaj pišejo ln razmnožujejo note. —
Zato pevci In pevke, na plan!
RAZNO.
V	konstatacijo.
1.	V zadnjem »Delavcu« povedali tiste stavkolomce, ki so pristaši dekali-stov. Zadnja »Enotnost« pa je odgovorila, kakor navadno v slučajih, če se jo prime za jezik, da namreč niso njem pristaši. Naročnik »Enotnosti« da je samo eden, ostala dva pa nista. Z Ruparjem niso imeli nič
Stoji k strollml
Pravu naša do mat a,
Kolinska cikorija
Vam jamči pristnost in jakost !
Draga zdravila plačujete? Boljše ie paziti, da bolezen sploh ne pnde v hrt®-
Proč s škodljivci! Namesto prave kave pijte
»Žiko«! Ime »Žika« zadostuje. Naipifflte to ime v nakupovalne knpico m dobiti morate pravo »Žiko« v rdečih zavitkih.
— —  	~	~	—-	T n r t j it3»u in urriulc ter ifl tiskarno odgovarja Josip Oilak v Maribora. Tlak Ljudske tiskarne v Mariboru.
V imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. E. Z. J. Mala in urejuje ter za usaarao u«.