Št 89 ^15.191) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. MonteccN 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 7 tznn i IB POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IDUU LIK SPED. IN ABB. POŠT. GR. 1 /50% CISALPINA GESTIONI S*vV investicijski skladi BCIKB BANCA 01 CREDrr° 01 TROSTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SOBOTA,!. APRILA 1995 Japonska šene odra nasvet Vlasta Bernard Trije sloviti ameriški Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, Paul Samuel-son, Robert Solow in James Tobin, ki so se prav te dni mudili na nekem strokovnem srečanju v Italiji, so si bili v Četrtek edini, da je nepričakovana, a toliko zaželena poteza nemške centralne banke izredno »dobra novica«. Res je, da je prišla z zamudo, pa vendar - bolje pozno kot nikoli. Samuelson, ki je od trojice znanstvenikov v Evropi najbrž najbolj znan, je izrazil tudi upanje, da bi lahko odločitev Bundesbanke o pocenitvi denarja v Nemčiji celo odločilno vplivala na zasuk v trenutnih izredno negativnih medvalutnih gibanjih, medtem ko ni imel dvomov glede njenih pozitivnih posledic na daljši rok. Po tistem, kar se je včeraj dogajalo na svetovnih trgih, bi lahko rekli, da se Samuelsonovo upanje vsaj za zdaj ni izpolnilo in se najbrž ne bo niti v prihodnjih dneh. Veliko bolj zanesljivo pa je bilo njegovo navodilo Japoncem, ki ga ti žal niso upoštevali. Ekonomist je namreč ocenil, da se je Nemčija končno le prepričala v dejstvo, da je ukrepanje v mednarodnem interesu, kakršno je bilo znižanje eskontne mere, tudi v interesu nje same. Zdaj gre upati, da bo zgledu nemške sledila še japonska' centralna banka in da bo Japonska po dveh letih slabega vodenja gospodarstva vendarle začela boljše ukrepati. Ce bosta obe gospodarski »lokomotivi« vlekli s pogledom na svet, potem bo bolje za vse, je pribil Samuelson. Japonci se torej za zdaj nimajo namena ozirati po svetu in ostajajo raje zagledani sami vase in v svoje koristi. Pri njih je najbrž občutek ogroženosti in osamljenosti veliko večji kot pri Nemčiji, ki ji je uspelo ta sindrom preseči z navdušenjem za Evropo. Toda vprašanje je, koliko Časa bo nemški vlak pri svojem voznem redu upošteval potrebe partnerjev in dopuščal, da mu urnike krojita veliki in prav toliko sebični sili na vzhodni in zahodni strani globusa. Ostale Članice kluba bogatih v tej igri ne morejo staviti, ne samo zato, ker so prerevne, ampak predvsem zato, ker morajo vse moči vpreči v potratno zaviranje padanja svojih bankovcev. Tiste, ki medtem bogatijo, pa najbrž niti od daleč ne vznemirja nevarno rušenje svetovnega ekonomskega reda. ZADNJA VEST Rešeno vprašanje vidnosti TV Koper LJUBLJANA - Vprašanje vidnosti koprske televizije v Trstu je, kot kaže, rešeno. Sinoči so namreč voditelji TV Slovenije v Bruslju podpisali sporazum za satelitski prenos koprske TV po satelitu Eu-telsat 3 (kanal 14). Sporazum zaCne veljati danes. Zainteresirani lahko prejmejo dodatne informacije na sedežu RTV Slovenije (tel 0038661 - 1311333, int 104 danes od 8. do 12. ure. I še en sporazum v okvira VS OZN NEW YORK - V Varnostnem svetu Združenih narodov so včeraj po dolgih pogajanjih sprejeli tri resolucije o mirovnih silah ZN v državah nekdanje Jugoslavije. Pred tem je namreč nastal zaplet glede imena teh enot. Hrvaška je zahtevala, da mora biti v imenu kontingenta ZN tudi njeno ime, kar ji je na koncu tudi uspelo. Temu še naprej nasprotujejo kninski Srbi, ki trdijo, da silam s tem imenom ne bodo dovolili dostopa na njihovo ozemlje. Na 18. strani TRGI / STRMOGLAVLJENJE DOLARJA SE JE ZAČELO V TOKIU Kljub dobri volji Nemčije spet čm petek za valute in bone Zeleni bankovec je potunkala japonska centralna banka Letalske nesreče ni preživel nihče BUKAREŠTA - Včerajšnjega strmoglavljenja airbusa A-310 romunske letalske družbe Tarom ni preživel nobe- ’ den od 49 potnikov in desetih elanov posadke. Letalo je z mednarodnega letališča Otopeni vzletelo ob 7.10 po sredjeevropskem Času, z radarskih ekranov pa je izginilo slabe tri minute kasneje, ko se je nahajalo v višini od 500 do 600 metrov nad vasjo Bolotesti. Po trditvah nekih očividcev je letalo strmoglavilo v plamenih, na tleh pa je eksplodiralo. Romunske oblasti so že začele preiskavo, pri tem jim bodo pomagali izvedenci generalne direkcije francoskega letalstva in evropskega konzorcija Airbus. Iz strahu, da je nesrečo zakrivila tehnična okvara, je letalska družba Tarom sklenila, da bosta'njena preostala airbusa ostala na tleh. Na 17. strani RIM - Nov Cm petek na valutnih trgih, vendar tokrat glavna žrtev ni bila lira, ampak nekdaj mogočni zeleni bankovec. Veselje ob pocenitvi denarja v Nemčiji je trajalo en sam dan, prekinila pa ga je japonska centralna banka, ki je pohitela s sporočilom, da vec od rahlega znižanja kratkoročnih obrestnih stopenj od nje ni pričakovati. To je bil za dolar nov udarec, ki ga je potisnil strmoglavo navzdol do novih negativnih rekordov v menjavi z jenom in dolarjem, nervoza japonskih trgov pa se je hitro prenesla tudi na evropske. Zvečer so ob odprtju trgov na Wall Streetu Američani sprožili val spekulacije na škodo lastnega bankovca, kar se je na borzi pokazalo z močnim padcem Daw Jonesa. Se prej so se zelo slabo odrezale tudi evropske borze, vključno z milansko (Mib je izgubil 1,04 odstotka) in z izjemo Frankfurta, ki je sicer pridobil le skromni 0,2 odstotka. Ce Japonska tega noCe, potem lahko dolarju pomaga le še domača Fede-ral Reserv, ki pa bi morala denar podražiti in tako opogumiti naložbe v svoj bankovec. O čem takem pa za zdaj z onstran Atlantika ni nobenih namigov. Na 11. strani Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Zakaj so zadrugi »San Sergio« napoti deželni prispevki za Primorski dnevnik? Na to vprašanje v Nedeljskih temah ne boste prejeli odgovora, vendar pa boste v rubriki Kdo ribari v kabtem? jasno videli, daje predsednik zadruge »San Sergio« Sergio Petini v dolgem pismu deželni vladi pojasnil, da Primorski dnevnik prejema že dovolj drugi sredstev in zato ni prav, da mu prispevke nakazuje tudi dežela. In kdo je zadruga »San Sergio«. Ah saj res, skoraj bi pozabili; to je založnik tednika Iskre. Vendar pa se rubrika Kdo ribari v kalnem ne zaustavlja pri tem primeru. Objavljamo namreč tudi pismo, s katerim je predsednika Sveta Slovenskih Organizacij Marija FerleliC protestirala zaradi podelitve deželnega priznanja Zvezi slovenskih kulturnih društev. Je že res, da smo Slovenci nepoboljšljivi! Sicer pa vsebujejo Nedeljske teme že marsikaj zanimivega. Sergij Premru se je pogovarjal z novim predsednikom urbanistične komisije tržaškega obicinskega sveta Petrom Močnikom o načrtih občine za ureditev Trsta in Krasa, pa tudi o tem, kako je bilo nekoč. Vrača se tudi rubrika Študent naj bo. Tokrat je namenjena gledališču, oziroma o možnostih, ki jih imajo študenti za delovanje na gledabškem področju. Z občino Repentabor končujemo pregled slovenskih občin, v katerih bodo čez tri tedne volitve. Tudi tokrat ponujamo popolno sliko občine, od politike in zgodovine do gospodarstva, kulture in športa. Naslovnica pa je seveda namenjena dogodku tedna, to je začetku oddaj slovenske televizije. Bojan Brezigar komeni-ra rojstvo teh oddaj in polemike, ki so ga spremljale. Dai^s v Primorskem dnevniku Odmevi na pokojninsko reformo Predlog sindikatov o pokojninski reformi je izzval vrsto odmevov iz pohticnih in gospodarskih vrst. Stran 2 Nadzor nad davčnim konkordatom nad tako imenovanim davčnim konkon Polemike o volitvah Stran 2 snemu razpustu parlamenta. Stran 3 Berlusconi prodaja TV mreže? Fininvest se baje pogaja z nemškim multimedijskim mogotcem Kirchom o prodaji dela svojih TV mrež. Stran 3 Pošta zares po polževo Ekspresno pismo je na Goriškem iz Turjaka na Vrh potovalo dober teden. Stran 9 Zvezo demokratov se predstavlja Sinod so v Gorici predstavili Zvezo demokratov, ki želi biti krepko prisotna tudi na Goriškem Stran 9 Avstrija: odstopili štirje ministri DUNAJ - V koalicijski vladi socialdemokratskega kanclerja Franza Vranitzkega bo v naslednjih dneh prišlo do velikih kadrovskih sprememb. Odstopu finančnega ministra Lacine preteklo sredo so se včeraj pridružili še nadaljnji trije ministri iz vrst socialdemokratske stranke (SPO): notranji minister Franz Loschnak, minister za socialne zadeve Rudolf Hesoun in ministrica za Zenska vprašanja Johanna Dohnal. Koalicijski partner socialdemokratov, ljudska stranka, in opozicija so napovedane spremembe v socialdemokratski vladni ekipi komenitrala z jedkimi izjavami: podkancler Erhard Busek (OVP) je menil, da Vranitzky nima vec nadzora nad dogajanjem, šef svobodnjakov Jorg Haider je zahteval tokojšnji odstop vlade in razpis predčasnih volitev, Liberalni forum pa je v državnem zboru vložil nezaupnico, ki pa je bila odklonjena. Imena novih ministrov Vranitzky se ni objavil. Na 14. strani Delavci škedenjske železarne spet manifeslirali po mestnih ulicah 'PRST - Delavci škedenjske železarne so včeraj spet manifestirali po mestnih .ulicah. Javnost so hoteli opozoriti, da čez dobra dva tedna zapade rok za prodajo objekta zasebnikom. Oba potencialna kupca, družba Bobnat in podjetnik Lucchini sta namreč izjavila, da sta njuni ponudbi za nakup obrata veljavni do 15. aprila. Sindikalni predstavniki so se sestali z deželnim odbornikom za industrijo Morettonom in občinskim odbornikom Del Pierom. Dogovorili so se, da bodo zahtevali sestanek z ministrom Clojem. Na 4. strani ______SINDIKATI / PREDLOG CG1L, C1SL, UIL_ Pokojninska reforma politično vprašanje Vrsta odmevov iz političnih in ekonomskih vrst RIM - Napovedi so obveljale: predlog sindikatov o reformi italijanskega pokojninskega sistema je postal politično vprašanje. Stranke kartela svoboščin so ga ostro zavrnile, podobno je storila tudi Stranka komunistične prenove. Demokratična stranka levice ga brani, a zahteva, naj bi o tem predlogu raz-pravljali šele po upravnih volitvah, da ne bi ga politične sile strumen-talno izkoristile v sedanji volilni kampaniji. Berlusconi je že nekaj ur po objavi predloga izjavil, kaj minsli o njem. Dejal je, da je »cehovska zmešnjava«. Na podobne strune je včeraj zabrenkal tudi predsednik Nacionalnega zavezništva Fini. Potem ko je ocenil, da ni mogoče pripravljati zakonov tako, kot narekuje »sindikalna trojka«, je spomnil na velik delavski protest, ki se je usul na takratnega zakladnega ministra Dinija, ko je Berlusconijeva vlada pripravljala nov pokojninski zakon. D’Alema, ki je takrat nasprotoval reformi, jo sedaj pozdravlja, je poudaril Fini, kar naj bi jasno kazalo, da gre pri predlogu za očitne politične interese. Tajnik SKP Bertinotti je najavil, da bo njegova skupina predstavila v poslanski zbornici resolucijo, v kateri bo zahtevala, naj vlada predstavi svoj predlog, »da bodo državljani končno izvedeli, kaj namerava storiti s pokojninami.« Nje- gova stranka želi izzvati parlamentarno razpravo, da bi se končno tudi druge politične sile izrekle o tem vprašanju. Bertinotti je ponovil, da je treba interese delavcev braniti, pri čemer je omenil predvsem dve neodtujljiv’' točki: pokojnino po 35 letih prispevkov in ob držanj e sedanjih pokojninskih nivojev. Angius (DSL), ki je dan prej pozdravil predlog sindikatov kot enega najbolj pomembnih socialnih dosežkov zadnjih let, je včeraj predlagal, da bi to vprašanje sedaj »zamrznili.« Odmrznili naj bi ga šele po upravnih volitvah. Proti Berlusconiju je spustil-nekaj puščic. Dejal je, da so bile njegove četrtkove izjave »lažne«. Ponovil je, da odvisni delavci ne morejo biti edina delavska kategorija, ki bo nosila breme krčenja 15 tisočih milijard javnih izdatkov, in dodal, da »Berlusconi nasprotuje upokojencem zaradi lastnih interesov, ker hoče privatizirali skrbstveni sistem.« Predstavnik DSL je tudi pozval Forza Italia, naj formalno predstavi v parlamentu svoj predlog o pokojninski reformi, da bodo Italijani končno izvedeli, kakšne račune ima za bregom. Poleg politikov so se tudi včeraj o pokojninskem predlogu CGIL, CISL, UIL oglasili tudi predstavniki gospodarskih kategorij. Združenje male industrije CONFAPI je zahtevalo poenotenje pokojninskih norm za odvisne in neodvisne delavce, poleg tega pa tudi enake skrbstvene pogoje za delavce, zaposlene v majhnih podjetjih in tiste, ki so zaposleni v velikih koncernih. Po mnenju predsednika CONFAPI Ales-sandra Cociria naj bi bili namreč zaposleni v majhnih podjetjih sedaj diskriminirani. Za združenje trgovcev Confcommercio je predlog sindikatov »nesprejemljiv«, je »blef«, s katerim hočejo sindikati dejansko ohraniti sedanje pokojninske norme. Oglasilo se je tudi združenje živinozdrav-nikov SIVEMP: zahteva, naj jim bo omogočena izbira pri vpisu v skrbstvene organizacije. Doslej so morali plačevati prispevke tako javnemu skrbstvu, kot zasebnemu. Za podkrepitev svojih zahtev so oklicali stavko. Predlog sindikatov je naletev na pozitivno mnenje vsaj enega velikega industrijca. Sef Olivettija De Benedetti je ocenil, da predstavlja korak naprej na poti do novega pokojninskega sistema. »Sedaj pa bo treba še počakati, kaj bo o njem menila vlada,« je pristavil. Vlada je medtem včeraj nadaljevala s tehničnimi srečanji, na katerih so strokovnjaki izračunavali »domet« predloga SGIL, CISL, UIL. V jutranjih mah se jepredsednik vlade Dini sestal z ministrom za delo Treuom, popoldne so si tehnična srečanja sledila na ministrstvu za delo. NOVICE DAVKI / NAPOVED Costanzo in Santoro o svoji »TV sanje« TREVISO - Marizio Costanzo in Michele Santoro sta včeraj v Coneglianu pri Trevisu na srečanju Antennacinema spet spregovorila o svojem projektu »TV sanje«. Načrt naj bi bil nared in tudi finančna konstrukcija naj bi bila že dokaj dodelana. Sedaj mora dati signal za začetek politika. Costanzo in Santoro bi hotela odkupiti po eno mrežo od Raia in od Fininvesta in oblikovati tretji televizijski koncem. K načrtu naj bi že pristopili Gabriele Salvatores, Antonio Ricci, bivši direktor tretje mreže Angelo Gughelmi, Serena Dandini in nekateri drugi, medtem ko se niso še dokončno izrekli Antonio Lubrano, Piero Chiambretti in Fa-brizio Frizzi. Konferansjeja ocenjujeta, da bo tretji televizijski koncem na italijanskem trgu lahko nastal samo v ugodnih okoliščinah, kot so sedanje, ko se država pripravlja na referendum, ko, je ustavno sodišče že obsodilo televizijske monople in ko bi tudi Fi-ninvestov predsednik pripravljen prodati eno mrežo. »Zato želimo od politikov konkretne odgovore,« sta poudarila Costanzo in Santoro. Prodijevi somišljeniki v Gubbiu brez sedeža GUBBIO - Odbor, ki v Gubbiu podpira kandida-turo Romana Prodija, je brez sedeža. Srečeval se je namreč v Domu usmiljenja, ki je last škofije v Gubbiu in kjer ima sedež tudi škofijska Karitas. Toda škof umbrijskfega mesta je sklenil, da se na Domu usmiljenja ne bodo sestajale politične frakcije, da ne bi »prenesel legitimno razhajanje kristjanov v politiki tudi v cerkev«. V letu 1995 strožji nadzor finančne službe nad davčnim konkordatom RIM - Italijanska davčna služba se je odločila, da bo letos posvetila največjo pozornost pregledom tako imenovanega davčnega konkordata, da bi državni blagajni zagotovila predvidenih 12 tisoč milijard lir prihodkov. V to akcijo bo vključila več kot polovico svojih nadzornih sil, kot je podrobno zapisano v odloku o nadzorih davčnih pregledov, ki je bil objavljen včeraj v Uradnem listu. Kaka petina nadzornih organov davčne uprave bo letos nadaljevalo preverjanje davčnih prijav nekaterih neodvisnih poklicev. Doslej so se v primežu davčne službe znašli zobozdravniki, zobni tehniki in upravitelji stanovanjskih poslo- pij. Po napovedih bodo kmalu razširili nadzor tudi na nekatere druge poklicne kategorije. Finančni stražniki bodo nadaljevali z dlakocepskim pregledom davčnih prijav tistih srečnežev, ki so prijavili več kot 200 milijonov osebnega dohodka, a so imeli že kršili davčne norme, ali pa so v zadnjem letu opravljali uvozno-izvoz-ne posle. Seveda, vseh ne bodo pregledali: imena nadzorovanih bodo izžrebali. Poleg tega bo davčna služba uperila svoje sile proti davčnemu utajevanju, proti utajevanju davka IVA v okviru Evropske zveze, pregledovala pa bo tudi velika podjetja in akte o kupoprodajah podjetij. FERRARA / SCALFARO O ITALIJI »Demokracija v poskusni fazi« Predsednik spregovoril o svoji vlogi FERRARA - »Spektakularna politika sploh ni politika, saj je poudarek predvsem na Spektaklu in ne na politiki.« Predsednik republike Oscar Luigi Scalfa-ro, ki je včeraj v Ferrari odprl razstavo slik Paula Gauguina, pred tem pa se udeležil svečanosti ob 50-letnici osvoboditve, se je povrnil k aktualnim temam italijanske politične stvarnosti. Njegov govor je izzvenel predvsem kot poziv katoliškemu svetu, naj bo dosleden s samim sabo in s svojimi načeli. Po Scalfarovem mnenju mora katolik izpričati svoje vrednote v vseh sferah, od družinske do javne. In kot primer je navedel svojega pokojnega prijatelja in kolega Nataleja Gorinija, ki se je uprl fašistični diktaturi in zapustil nekatere funkcije, ko je spoznal, da del katoliškega sveta ni verjel vanj. Za Scalfara je bil Gorinijev lik skupno s proslavo osvoboditve priložnost, da je preteklost povezal s sedanjostjo. Posvaril je ljudi, naj bodo »pozorni na nevarnosti, ki so že opazne« in poudaril, da je »oblast, ki je sama sebi namen« največja nevarnost za demokracijo. Edini možni od- govor proti »sebičnosti in nespoštovanju pravice drugih« je »biti v službi skupnosti in upoštevati čut solidarnosti«. V tem okviru je Scalfaro spregovoril tudi o ustavni reformi. Pp njegovem mnenju italijanska demokracija preživlja še »poskusno obdobje« in mora težiti »k večji strpnosti in umirjenosti«. In ob spominu na osvobodilni boj je dejal, da »tudi danes ne manjka razlogov za odporništvo«. Ob koncu je Scalfaro spregovoril tudi o svoji vlogi in poslanstvu. »V bistvu ima predsednik republike dokaj enostavno nalogo. Spoštovati mora ustavo, kateri je prisegel zvestobo, in si mora prizadevati, da je vsak dan v službi italijanskega naroda. Dobro opravljanje teh dolžnosti lahko omogoči Italiji, da preseže fazo poskusne demokracijo.« To bo mogoče »če si bodo vsi prizadevali, da spoštujejo prostor drugih«. Reforma ustave, če bo parlament hotel pristopiti k nji, pa mora biti zasnovana tako, da »bodo državne ustanove bolj žčivljenjske, resnični tolmač volje, želja in pričakovanj italijanskega naroda«. CATANIA / SMRTNA OBRAČUNAVANJA MED KLANI Mafija ne miruje RIM / DR2AVNI PRORAČUN Podtajnik Giarda bi hotel pospešiti postopek privatizacij Zasnova gospodarskih ukrepov za leto 1996 postajo izrazit politični problem RIM - Sklop gospodarskih ukrepov za skupnih 25 tisoč milijard lir, od katerih bi polovico pridobili s prilagoditvijo količnikov davka na dodatno vrednost Iva evropski ravni. Tako si podtajnik v zakladnem ministrstvu Piero Giarda, ki skupno s premierom Lambertom Dinijem vodi zakladno ministrstvo, zamišlja gospodarske ukrepe za uravnovešenje proračuna za leto 1996. Načrt je Giarda orisal tedniku Mondo economi-co in pojasnil, da vlada že razmišlja o možnosti, da bi sklop teh ukrepov anticipirali za nekaj mesecev. To je po podtajnikovem mnenju možno za tisti sklop ukrepov, ki je znan kot »spremni zakon«, vprašanje pa ni tehnično ampak politično tako glede vsebine ukrepov kot tudi njihovega anticipi-ranja. Edini maneverski prostor je po Giardovi oceni prigoditev količnikov Iva evropski ravni, kar bi lahko državni blagajni navrglo do deset tisoč milijard lir. Klestenje izdatkov po podtajnikovi oceni pa ne dopušča velikih manevrskih možnosti. Obenem je treba pospešiti privatizacije. Najprej bi morala država prodati zasebnikov naftni koncem Eni, nato pa naj bi bila na vrsti električna ustanova Enel, pri kateri pa je treba še razrešiti problem telesa, ki bo nadzorovalo prodajo električne energije. Kot tretji pa naj bi na trgu telekomunikacijski koncem Štet. CATANIA - Plačani morilec je v ribarnici v Catanii s petimi streli 9-kalibrske pištole ubil 68-letnega Vincenza Fero-neja (na sliki), očeta mafijskega veljaka Giuseppa Feroneja. Štirje streli so ga zadeli v glavo, eden pa v hrbet. Kljub temu, da je do umora prišlo, ko je na kraju zločina bilo veliko število ljudi, policijski organi le s težavo rekonstruirajo dinamiko umora. Menijo, da je umor sad maščevanja do sina žrtve, ki ima 45 let in so ga karabinjerji aretirali 24. novembra lani. Pred dvema tednoma so ubili tudi sina Giuseppa Feroneja, ki se je kot ded imenoval Vincenzo in je imel 19 let. Po mnenju preiskovalcev nista bila ne ded in niti vnuk vključena v kako kriminalno organizacijo. Giuseppe Ferone je pomembna kriminalna osebnost, kateri v preteklosti niso dali veliko teže; pred časom je zapustil zločinski klan Pillera in ustanovil avtonomnega z družino Sciuto. Po mnenju preiskovalcev naj bi prav bivši zavezniki ali pa nasprotniki družine Laudani naročili umora. RIM / ITALIJANI BODO IZBIRALI NOVE DEŽELNE UPRAVE Predvolilno vzdušje v znamenju polemik Kartel svoboščin hoče spremeniti volitve v referendum - Buttiglionejevi problemi RIM - Včeraj zvečer je zapadel rok za predložitev kandidatur za deželne volitve. Po četrtkovem dogovoru med strankami, ki so sklenile, da bodo zavrnile odlok, s katerim je vlada za dva dni podaljšala termin za predložitev kandidatur, rešile pa odlokov učinek, se je v bistvu polegla polemika o kandidaturah. Začenja pa se spopad o pomenu teh volitev, ki mu skuša Kartel svoboščin pripisati pomen neke vrste referenduma za ali proti predčasnemu razpustu parlamenta in razpisu novih političnih volitev. »Nihče ne bo mogel prezreti izida deželnih volitev,« je včeraj povedal predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki ne dvomi, da se bo desnosredinska koalicija krepko uveljavila. Fini je včeraj iz Bologne, ki sodi med tradicionalne volilne trdnjave levice, izzval tajnika Demokratične stranke levice Massima D’Alemo. Tudi v Emilii-Romagni izid volitev po Finijevi oceni ni že vnaprej napovedljiv. Z nekaj težavami zaradi volilnega znaka se spoprijema Rocco Buttiglione (na sliki), saj v vsaki deželi mora sodst- vo odločati, kdo ima pravico do strankinega simbola. Potem ko se je razbila na dvoje, se je Buttiglione opredelil za zavezništvo) s Silviom Berlusconijem in Gianfrancom Finijem, medtem ko se je levo krilo ljudske opredelilo za sodelovanje z levico. Obe krili si ustvarjata težave s tem, da drugo proti drugemu vlagata prizive na sodišče. To je le eden od tolikih aspektov predvolilne kampanje, ki je potekala dosedaj v znamenju ostrih polemik, od katerih pa ni bila nobena vsebinsko povezana s problemi dežel in izbirami, h katerim bodo poklicani italijanski volil-ci. Polemike bo nedvomno vzbudil včerajšnji obisk odgovornih urednikov prvega in drugega televizijskega dnevnika Rai Carla Rosselle in Clementeja Mimu-na pri predsedniku Forza Italia Silviu Berlusconiju. Medijski magnat je dejal, da se bosta novinarja sestala s predstavniki vseh strank in jim obrazložila težave, ki jih povzroča medijem odlok o enakih možnostih. Toda temu pojasnilu marsikdo ni hotel verjeti. NOVICE Italijana napadla sina diplomatskega predstavnika RIM - Zatulila sta mu »umazani črnec«, ozmerjala sta ga s težkimi besedami, nemočen je prisostvoval poškodovanju svojega avtomobila in zahvaljujoč se dvema agentoma v civilu izognil napadu s francoskim ključem: tako se je sinoči zaključil večer 21-letnega čmopoltega sina diplomatskega predstavnika FAO Sidija Yehia Keita. Okrog 4. ure je bil v svojem avtomobilu v družbi s temnopolto prijateljico v Ul. di Monte Testaccio v bhžini središča Rima. Mladi par je pravkar zapustil javni lokal, ko sta se mu približala dva očitno vinjena Italijana, ki sta imela 27 oziroma 29 let; začel sta zmerjati mladi par in brcati v avtomobil. Oba prenapeteža so prijaviti zaradi pijanosti. Aretirali mamilaša BOLOGNA - Bolonjska železniška pobcija je v okviru preiskave o 17-letnemu študentu, katerega je prejšnji petek na vlaku, ki je bil namenjen v Bologno, mladi mamilaš zbodel z virusom Hiv okuženo krvavo brizgalko, aretirala 31-letnega Giancarla Gualdija iz Carpija. Preiskovalci so mamilaša areti-rah s pomočjo številnih filmskih kamer, ki so nameščene na bolonjski železniški postaji. Sabotirali sistem črpanja vode Enichem v Margheri PORTO MARGHERA (BENETKE) - Vrsta sabotaž na sistem črpanja morske vode, ki ohlajuje naprave, bi lahko povzročila veliko škodo v kemijskem obratu Enichem v Porto Margheri. Vodstvo obrata je vso zadevo že prijavilo državnemu pravdništvu iz Benetk. V obratu je bil zato včeraj “vrh" o nadzorstvu nad napravami, sindikahie organizacije pa so zahtevale nujni sestanek z županom in prefektom. VIDEM / IZUMITELJA PREDSTAVILA SVOJ PATENT JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA Do informacije na trdem disku v milijoninki sekunde VIDEM - Ali bo Videm prispeval k novi generaciji računalnikov? V to sta prepričana Emanuele Bonot-to in Giuliano Macripo, ki sta včeraj predstavila novinarjem svoj izum. Gre za trdi disk, ki naj bi bil veliko hitrejši od sedanjih. Bonotto in Macripo sta lastnika majhnega podjetja Daker (35 uslužbencev in 8 milijard lir letnega prometa), ki proizvaja električne generatorje za potrebe industrije. »Oba se ukvarjava z informatiko in svas skoraj po naključju izumila sistem za veliko hitrejši dostop do trdega diska,« sta podjetnika povedala novinarjem. Po njihovih besedah po- trebuje danes kakovosten trdi disk stotinko sekunde, da pride do posnete informacije. Z njunim patentom pa naj bi informacija dosegljiva v milijoninki sekunde. To je po njuni oceni tehnološki skok, ki podoben onemu, ki ločuje prve PC-je tipa commodore od superchipa pentium. »Z najinim patentom se hitrost trdega diska približuje hitrosti osrednjega pomnitelja. Sistem shranjevanja informacij je danes cokla kompjuterskega sistema, ker je počasen in omejuje potencial računalnika,« sta menila izumitelja. Videmska Daker je patentirala izum, vendar ga sama ne bo proizvajala. »Mi smo malo podjetje, ki nima dovolj sredstev za naložbe,« sta rekla Bonotto in Macripo, ki vabita podjetja raču-nalkov v partnerstvo, da bi lahko s skupnimi močmi, predvsem pa s skupnimi finančnimi sredstvi začeli s proizvodnjo novega trdega diska. Po mnenju izumiteljev bi novi disk znatno prispeval k razvijanju navidezne elektronske stvarnosti, ki je danes tako v modi, saj bi novi sistem jamčil večjo količino informacij, ki bi bile na razpolago v veliko krajšem času. V balotoži bi Prodi prehitel Berlusconija MILAN - Ko bi se voditelj leve sredine Romano Prodi in milanski medijski magnat Silvio Berlusconi pomerila v balotaži za premiersko mesto, bi Prodija podprlo 49,9 odstotka volilcev, Berlusconija pa 38,3 odstotka, medtem ko je 11,8 odstotka neopredeljenih. Tako trdi Directa, ki je včeraj predstavila rezultate ankete, ki jo je pripravila za dnevnik La Voce. Raziskovalci Directe so anketirali 1.019 oseb, ki naj bi bili dovolj reprezentativen vzorec italijanskega odraslega prebivalstva. Po tej anketi je Prodija poznalo 88 odstotkov anketiranih in ga pozitivno ocenilo 60,5 odstotka tistih, ki ga poznajo. Berlusconija je pozitivno ocenilo 43 odstotka anketiranih. Raziskovalci Directe so hoteli tudi oceniti, kolikšen je Prodijev volilni po-rencial. Na vprašanje, ali bi volil za stranko Oljke, če bi se Prodi odločil, da jo oblikuje, je 11.8 odstotka anketiranih odgovorilo odločno pritrdilno, 32,3 odstotka, verjetno, 17,2 odstotka »najbrž Ne«, 30,3 odstotka pa »gotovo Ne«. Prodijeva priljubljenost narašča, toda še zaostaja za sodnikom Antoniom Di Pietrom. Na vprašanje, kdo bi danes najbolje upravljal državo, se je 24, 2% anketiranih opredelilo za Di Pietra, 22,6% za Prodija, 17,8% za Berlusconija in Finija, 10,6% za Dinija. MILAN / GOVORICE Beriusconi se pogaja z nemško grupo Kirch o prodaji svojih TV O pogajanjih poroča ugledni ameriški dnevnik Wall Street Journal MILAN - Nemška mul-timedialna grupa Kirch je menda stopila v stik z italijansko družbo Fininvest, last medijskega mogotca Berlusconija, s katero se baje pogaja o nakupu dela družbe Mediaset, ki se v okvirju Fininvesta ukvarja s televizijsko dejavnostjo. O tem poroča včerajšnji VVall Street Journal, ki navaja izjave Jana Mojta (»pogajamo se s Fininvestom«), menadžerja grupe Kirch in predsednika družbe Telepiu. Prav o Kirchu so italijanski mediji govorili, ko je predsednik Fininvesta Fedele Confalonieri omenil, da se pogajajo z nekaterimi tujimi partnerji v zvezi s televizijskim polom. Med obema skupinama obstajajo že ustaljeni odnosi: tako na primer so- delujeta v španskem Tele-cinco in pri Telepiu, kjer ima Kirch relativno večino (40 od sto delnic), Fininvest pa 10 odstotkov. Na sedežu Fininvesta vlada dokajšnja zadržanost: za sedaj ni nič konkretnega, pravijo, čeprav je že marsikdo pokazal dokajšnji interes za Berlusconijeve televizijske mreže. Govorijo o prodaji približno 30 do 35 odstotkov delnic družbe Mediaset predvsem tujim poslovnim partnerjem. Finančno operacijo bi morali zaključiti v teku junija, nakar bi še nekaj delnic morali prodati zasebnim kupcem, tako da bi skupni delež Fininvesta padel pod 50 odstotkov glavnice Mediaseta, ki bi ga potem tudi kotirali na borzi. r TRST / EVROPSKI VRH O KOOPERACIJI V PREDUNIVERZITETNEM IZOBRAŽEVANJU n Vzhodna Evropa pazljivo opazuje devinski Zavod združenega sveta Poročilo direktorja slovenskega šolskega ministrstvo I. Lovrenčiča TRST - Evropski vrh o kooperaciji v preduniverzitetnem izobraževanju presega najbolj optimistična pričakovanja: tako je včeraj izjavil rektor Zavoda združenega sveta Jadrana David Sutcliffe (na sliki levo) po drugem dnevu zborovanja, katerega se udeležuje preko 20 delegacij evropskih držav in mednarodnih višješolskih organizacij. V raznih delovnih skupinah, na katere je bila razdeljena evropska konferenca, sta vladali veliko zanimanje in pričakovanje preduni-verzitetnih šolskih institucij vzhodnoevropskih držav za mednarodne šolske izkušnje 13-letnega akademskega delovanja Zavoda združenega sveta Jadrana, ki se opira na programe mednarodne kulture iz Ženeve. Rektor David Sutcliffe je v zvezi z zasedanji, ki se odvijajo za zaprtimi vrati predvsem podčrtal, da je parte-cipacija 20 delegacij zelo koristna in plodna. V iskanju najbolj odgovarjajočega šolskega preduniverzitet-nega modela -kot je dejal predsednik Zavoda združenega sveta Jadrana posl. Corrado Belci- je bilo posebno pomenljivo poročilo Ivana Lovrenčiča, generalnega direktorja slovenskega šolskega ministrstva; slednji je orisal pričakovanja in probleme, tudi ekonomske, s katerimi sta se morali spoprijeti višji šoli iz Maribora in Ljubljane, ki sta kot prvi v bivši Jugoslaviji sprejeli študijski načrt, ki ga izvajajo v devinskem Zavodu in dosegli odlične didaktične rezultate. Za te načrte se je zanimal tudi predstavnik Evropskega sveta Divis Jindrich, ki bo strasbourgški organizem tudi seznanil z zaključki tržaškega zasedanja. Na pričakovanja vzhodnoevropskih držav, da bi osvojile že uveljavljene modele o preduniverzitetnem študiju je sicer že odgovoril generalni direktor International Bac-calaureate iz Ženeve Roger Peel, ki je potrdil pripravljenost za pomoč vzhodnoevropskim državam, predvsem glede pedagoških in finančnih problemov. STAVKA / ŠKEDENJSKA LIVARNA Železarna: delavci zahtevajo čimprejšnjo prodajo obrata Sprevod delavcev škedenjske železarne po mestnih ulicah (f. KROMA) Delavci škedenjske železarne so včeraj spet stopili na ulice. Sindikalno vodstvo CGIL, CISL, UIL je namreč oklicalo štiriumo stavko s sprevodom zaposlenih po mestnih ulicah, da bi tržaško javnost ponovno opozorili na zavlačevanja z rešitvijo sedanjega temeljnega vprašanja škedenjskega objekta: prodajo zasebniku. Le prodaja bi namreč rešila zgodovinski obrat pod Skedenjskih gričem. Pogajanja z zasebniki so delavci izborili lanskega novembra po nekajdnevni zasedbi dvorane deželnega sveta. Takrat je kazalo, da bo rešitev kmalu skočila iz klobuka italijanske birokracije, a ni bilo tako. Novi minister za industrijo Cio je zahteval novo cenitev obrata, šele po cenitvi bodo lahko stekla pogajanja za prodajo. Tako so se delavci sedaj znašli med tnalom in nakovalom dveh terminov: 7. aprila zapade rok za predstavitev druge cenitve železarne in gospodarskih objektov, ki spadajo v njen okvir; 15. aprila zapade rok, ki sta ga dala potencialna kupca - skupina Bobnat in podjetnik Lucchi-ni - za nakup obrata. Ta drugi datum je povsem razumljiv: kupca hočeta zaključiti posel pred upravnimi volitvami, ker se bojita, da bi prišlo po volitvah do političnega preokreta, do padca vlade in do ponovnih zavlačevanj v nedogled. Vso to železarniško zgodbo so včeraj dopoldne slišali Tržačani iz zvočnikov na rdečem kombiju, ki je počasi vozil na čelu delavskega sprevoda po mestnih ulicah. Za vozilom so zaposleni razpeli rdeči transparent delavskega sveta; za njim so se pomikali »železarji«. Ni jih bilo veliko, kvečjemu nekaj sto. Večinoma so bili mladi ali srednje starosti; ljudi, ki bi jim leta pobelila lase, ni bilo pretirano dosti. Take so že pred leti predčasno upokojih, ko je začelo vodstvo industrijskega obrata krčiti delovna mesta. Sedaj jih je ostalo k-Vih tisoč (skupaj z zaposlenimi v koksarni), prav toliko ljudi pa se preživlja s posrednim poslovanjem z železarno. Prva etapa sprevoda je bil sedež deželnega odbomišt-va za industrijo v Ul. Trento pri Kanalu. Tu sta sindikalno predstavništvo sprejela deželni odbornik za industrijo Moretton in občinski odbornik za isti resor Del Piero. Sindikalisti so jima povedali tisto o dveh rokih (7. in 15. aprila), kar sta javna upravitelja že vedela. Vsi skupaj so se domenili, da bo že spet treba v Rim do ministra Goja, ker menijo, da bi le na ta način dosegli spoštovanje drugega roka. Srečanje naj bi bilo med 10. in 15. aprilom. Medtem ko so se sindikalisti dogovarjah v uradu, je bilo mogoče na ulici ob Kanalu izvedeti marsikaj zanimivega o delovanju železarne in koksarne. V pristanišču končujejo raztovarjanje premoga s 66-tisoč-tonske ladje. Premog bodo v koksarni predelali v koks. Po pogodbi bo ladja dovažala surovino le do junija. 20. aprila zapade rok za nabavo druge ladje, ki naj bi zagotavljala dobavo surovine vsaj do avgusta. Ce pogodbe ne bodo podpisali, bo moralo nekaj novih delavcev v dopolnilno blagajno. Zaposleni se tudi zgražajo nad povsem negospodarskimi potezami političnih oblasti. Dovoliti bi morale čimprejšnjo prodajo obrata, da bi obrat hitro spet zadihal in izkoristil nadvse ugoden trenutek, ki ga sedaj doživlja železarstvo. Gospodarska sreča železarstva je -tako pravijo - ciklična: vsaki dve leti doseže povpraševanje višek, temu sledita dve leti »posta«. Sedaj se gospodarska krivulja v tem sektorju vzpenja: kilogram litega železa stane 420 lir; proizvodnja je sila rentabilna, prinaša milijarde. V letih suhih krav zdrkne cena na 250 lir na kilogram. Zaposleni upajo, da jim bo s čimprejšnjo prodajo še uspelo skočiti na sedanji ugodni konjunkturni vlak. Med njimi je tudi Gio-vanni Fabi. Četrt stoletja že dela v koksarni. Doslej je bil - kot mnogi drugi delavci v koksarni - prikrajšan za vpis v dopolnilno blagajno. Včeraj se je med sprevodom peljal na motorčku ob rdečem kombiju. Okrog vratu je imel zelen šal-kravato. Na njem je imel prilepljene logotipne znake lastnikov železarne zadnjih desetletjih. Drug pod drugim so si sledili: Ilva, Italsider, Terni, Nuova Terni, AIT, Al-tifomi Ferriera Servola. Pod zadnjim znakom je zapisal: »Kdo bo naslednji?« Odgovor bo znan, upajmo, 15. aprila. (M.K.) Delavcem se obeta aprila še hujše stanje kot v marcu Uslužbencem škedenjske železarne se huda piše. Stavek bi lahko zvenel paradoksalno, po vsem tistem, kar se jim je že doslej pripetilo na delovnem mestu. A ni tako: če ne bodo komisarji in oblasti takoj ukrepali, čakajo delavce še hujši časi. Enzo Ti-meo član tovarniškega sveta, predstavnik sindikata CISL, je takole obrazložil, zakaj zaposlenim v železarni trda prede. »Škedenjski obrat šteje 756 zaposlenih. Od teh jih je bilo ta teden skupno 619 vpisanih v dopolnilno blagajno. Na delu v velikem industrijskem obratu je ostalo le 137 delavcev. Med uslužbenci v dopolnilni blagajni jih je skoraj polovica (308), ki se ne izmenjujejo na delu. Zato prejemajo ti delavci le podporo INPS. Pred dnevi smo izvedeli, da bodo dobili prvo plačilo za letošnje leto šele sredi aprila. V takem položaju si vsak pomaga, kot pač more in zna. Prihranki, ki so jih nekateri težko zbirali dolgo let, so v zadnjem času skopneli, na hranilnih knjižicah ni več odrešujočega denarja, mnogi so na robu preživetja, a vseeno zelo dostojanstveno kljubujejo tej hudi uri. Doslej ni nihče skušal reševati svojih eksistenčnih problemov z zatekanjem v nasilje ali s kršitvijo zakona, kar tudi priča o kulturnosti naših delavcev.« »Takšno je bilo stanje v marcu. Aprila bi se moralo še poslabšati. V skladiščih je ostalo kakih 8 tisoč ton litega železa. Polovico te proizvodnje so že prodali, kar pomeni, da bomo imeli z litim železom še malo opravka. Ko se bo delo izteklo, bodo morali tudi tisti, ki so sedaj za to skrbeli, v dopolnilno blagajno. Zjutraj, pred sprevodom, smo se srečali v železarni na skupščini, na kateri smo razpravljali prav o teh za nas življenjsko pomembnih vprašanjih. Zahtevali bomo rotacijsko dopolnilno blagajno, da bi bilo tudi novo breme pravičnejše porazdeljeno med posameznimi delavci.« Ko je sprevod zavil s Trga Dalmazia v Ul. Ghega, ga je poiskal delovni kolega, da bi šla skupaj z drugimi na deželno odborništ-vo za industrijo. Ti-meo je predal drugemu delovnemu tovarišu mesto za rdečim transparentom, ki so ga razpeli na čelu sprevoda, in odšel hitrih korakov proti Ul. Trento. (M.K.) Primorski dnmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54. tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec. Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Na openskem strelišču komemoracija 71 talcev Vsedržavno združenje partizanov (ANPI), Vsedržavno združenje političnih preganjancev (ANPPIA) in Vsedržavno združenje bivših deportirancev v koncentracijska taborišča (ANED) se bodo tudi letos spomnili 71 talcev, ki so jih nacisti ustrelih na openskem strelišču. Komemoracija bo jutri ob 15. uri, uokvirja pa se v proslave ob 50. obletnici osvoboditve. Predsedoval ji bo Drago Gorup, na njej pa bosta spregovorila predsednik ANPI Arturo Ca-labria in županja zgo-niške občine Tamara Blažina; sodeloval bo tudi moški pevski zbor Tabor z Opčin. Prav je, da se komemoracije udeležimo, da ne bi pozabili na grozote druge svetovne vojne in da z našo prisotnostjo zahtevano, da se področje strehšča spremeni v park miru. DEVIN - NABREŽINA / V NASELJU SV. MAVRA Napis samo v enem jeziku Zavod za ljudske gradnje IACP, ki je formalni lastnik tamkajšnje ceste, je pred kratkim postavil pred naseljem Sv. Mavra v devinsko-na-brežinski občini le enojezično cestno tablo (na sliki-Foto KROMA). To je v nasprotju z občinskim statutom, ki po novem določa, da morajo biti vse cestne table in smerokazi - ter tudi imena krajev in naselij - dosledno dvojezični. Zadeva je sprožila nekaj slabe krvi in tudi polemik v politični koaliciji, ki podpira župana Giorgia Depan-gherja. Svetovalci liste »Insieme-Sku-paj«, ki pripadajo stranki Slovenske skupnosti, so namreč očitali Depangherju preveliko previdnost in tudi obotavljanje, češ da bi moral takoj formalno in odločno protestirati pri IACP, zahtevati takojšnjo odstranitev enojezične table in hkrati postavitev dvojezične. Zupan nam je povedal, da je vsekakor (čeprav neformalno) že posegel pri Zavodu za ljudske gradnje, ki se je obvezal, da bo v kratkem odstranil sporno cestno tablo pred naseljem, kjer živijo v glavnem istrski begunci. Tabla pa trenutno ni edini predmet različnih gledanj v devinsko- nabrežinskem občinskem odboru, nih gradenj na zemljišču pri telo-Do nekaterih razhajanj prihaja tudi vadnici. v zvezi z ljudskimi gradnjami v Depangher, ki pravi, da bodo občini ter s projektom za ljudske stanovanja itak namenjena le gradnje (PEEP) v bližini nabrežin- izključno devinsko-nabrežinskim ske telovadnice. IACP bo vsekakor občanom, zagovarja gradnjo tride-v kratkem začel graditi dvajset sta- set stanovanjskih enot, svetovalci novanj v Nabrežini Kamnolomi, Slovenske skupnosti pa so mnenja, odprto pa ostaja število načrtova- da je dvajset stanovanj čisto dovolj. V AVDITORIJU REVOLTELLA Jutri koncert Kogojevih del Nastop violinista Črto Šiškoviča in pianista Emanueleja Arciulija V okviru manifestacij, ki so povezane z razstavo “Dvojnost. Aspekti slovenske kulture v Trstu", ki je že nekaj dni odprta v dvorani palaCe Costanzi, bo občinsko dbomištvo za kulturo priredilo tri večere, ki bodo posvečeni slovenski glasbi in literaturi. Prvo srečanje bo jutri, v nedeljo, ob 18. uri v avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27; na sporedu bo koncert za violino in klavir, ki bo posvečen skladbam Marija Kogoja. Najzanimivejsa dela tega originalnega slovenskega avtorja (rodil se je v Trstu leta 1892 in umrl leta 1956 po dolgem bolovanju v umobolnici) bosta izvajala violinist Črtomir Siskovič in pianist Emanuele Ar-ciuli, ki sta pred nedavnim izdala kompaktno ploščo s skladbami Marija Kogoja. Oba glasbenika sta namreč velika poznavalca Kogojevega opusa. V avditoriju muzeja Revoltella bosta sledili (4. in 10. t.m. z začetkom ob 20. uri) dve srečanji s slovensko literaturo; na prvem bodo v italijanskih prevodih brali odlomke del raznih slovenskih avtorjev (Aceta Mermolje, Marka Kravosa, Sergeja Verča, Dušana Jelinčiča, Aleksija Pregarca, Borisa Pangerca in Miroslava Košute); za prevode so poskrbeh prof. Marija Cenda, Diomira Fabian Bajc, Daria Betocchi, Jolka Milič, Ace Mermolja in Amaldo Bres-san. Izbrani gledališki igralci Lui-sa Vermigho, Michele Ainzara in Paolo Fagiolo dodo deklamirah odlomke njihovih del, na kitaro pa jih bo spremljal Marko Ferri. Zaključni večer pa bo posvečen Borisu Pahorju in Alojzu Rebuh, Prešernovima nagrajencema za življenjsko delo. Predstavil ju bo dekan fakultete za itahjani-stiko na Tržaški univerzi Elvio Guagnini. SKEDENJ / RAJONSKI SOSVET Baldas (Lpl) prav ne more iz svoje kože Skedenjski rajonski svet 25. aprila najbrž ne bo položil venca pred nekdanjim krematorijem v Rižarni. Čeprav zveni neverjetno, za to nima denarja. V blagajni rajonskega sveta je namreč ostalo 400 tisoč lir, ki jih je hotel predsednik Bruno Baldas (LpT) nameniti šoli Rol-li iz Naselja Sv. Sergija za tiskanje letakov v zvezi z neko konferenco. Temu ni nihče osporaval, svetovalca Sergio Pettirosso (SSk-ZT) in Jasna Petaros (DSL) pa sta predlagala, da bi zgoraj omenjeni šoli dodelili 300 tisoč lir, preostalih sto tisoč pa bi namenili za lovorov venec za Rižarno. Predsednik Baldas je trmasto vztrajal, da je treba denar dati le Soli. Prišlo je do polemik, po katerih so svetovalci DSL, Zavezništva za Trst in Ljudske stranke iz protesta zapustili sejo. Predsednik bi se lahko brez težav izognil tej nepotreb- ni polemiki in po hitrem postopku zaprosil za prispevek Občino, kar sodi med njegove pristojnosti. Slovenska svetovalca vsekakor znova opozarjata, da potekajo seje rajonskega sveta ob odsotnosti občinskega prevajalca, ki ga v Skednju že dolgo časa ni na spregled. Oba sta zaradi tega že nekajkrat protestirala, njuni protesti pa so doslej naleteli na gluha ušesa. Baje se je nekaj zataknilo v upravnem kolesju Občine, dejstvo pa je, da se v Skednju slovenska svetovalca ne moreta izražati v materinem jeziku. Televizijska postaja Tele-quattro bo v četrtek, 6. aprila posvetila svojo oddajo o rajonih prav Skednju, Kolonkov-cu in Rovtam. Gostje oddaje bodo tudi predstavniki društva Rovte-Kolonkovec in prof. Pino Pečenko, ki je doma iz Rovt. _____CIVILNA ZAŠČITA / DANES NA ŽOL1 VOLTA_ »Dolina 95« alarm pri Stotu Preprečili so, da bi ženska skočila z okna 3. nadstropja Danes in jutri bosta na Tržaškem dve pomembni vaji, s katerima se bo zaključil vsedržavni teden civilne zaščite. Danes dopoldne bodo na tehničnem zavodu Volta izpraznili vse prostore, da bi preverili pripravljenost v primeru nesreče, ki bi prizadela pomembni in zelo obiskani Šolski zavod. Dijaki, profesorji in neučno osebje bodo ob 9. uri zapustili učilnice in se zbrali na razširku pred poslopjem. Posegli bodo prostovoljci civilne zaščite, gasilci in drugi reševalci. Gre za prvo tovrstno vajo na šolah Furlanije - Julijske krajine. V nedeljo zjutraj pa bo obsežnejša vaja, ki so jo poimenovali »Dolina 95«. Med 9. in 10. mo naj bi nafta pritekla iz rezervoarjev naftovoda Siota in pretila naj bi nevarnost hudega požara, seveda samo na papirju. Pred 23 leti, avgusta 1972 pa se je to tudi zares zgodilo in takrat so bili prvi posegi izredno neorganizirani. Se zlasti ni nihče poskrbel, da bi organiziral morebitni odvoz ogroženega prebivalstva: takratni Zupan Dušan Lo-vriha je Se v popoldne, torej več kot 12 ur od atentata, ki je povzročil verižni požar rezervoarjev, po telefonu rotil in se kregal s prefekturo, naj mu vendar za vsak primer pošljejo nekaj vojaških tovornjakov. Moralno ga je podpiral ma-rešal dolinske karabinjerske postaje in nihče drug. Tovornjaki so prispeli v Dolino šele pod noč... Od takrat se je na področju civilne zaščite marsikaj, morda celo vse spremenilo: na jutrišnji vaji bodo sodelovali gasilci, sile javnega reda, občinska struktura za civilno zaščito, skupina proti gozdnim požarom, prostovoljci za radijske zveze, celo deželni operativni center za civilno zaščito iz Palmanove. Takoj potem, ko bodo pri Siotu med 9. in 10. uro sprožili alarm, bodo na sedežu dolinske občine ustanovili mešani operativni center, ki mu bo predsedoval Zupan, s katerim bodo sodelovali predstavniki vseh služb in organizacij, ki bodo vpletene v vajo. Sicer samo na papirju bodo odstranili vse prebivalce z najbolj ogroženega območja pri Krmenki: avtobusi bodo zares peljali do Vprašanju openskega strelišča še ni videti rešitve Kdaj bodo uredili vprašanje openskega strelišča? Po tolikih letih in brezštevilnih posegih smo še zmerom tam, kjer smo bih. Na Občini se je zadeva ustavila, ko se je zataknilo z novim regulacijskim načrtom, z vojaško upravo pa se sploh še ni premaknilo z mrtve točke. To je potrdil tudi predvčerajšnji sestanek predstavnikov raznih pristojnih organov pri komisarju za ju-sarska imetja sodniku Coli, Id sta se ga udeležila tudi predstavnika openskega jusarske-ga odbora Pavel Milič in Zoran Sosič, najbolj množično pa so bili zastopani predstavniki vojske. Slednja se po tolikih letih še ni omehčala in ne pristaja na predloge ju-sarjev, da bi celoten poligon, kjer je spomenik Tomažiču in tovarišem, spremenili v spomeniški park. Sestanek brez zaključkov torej, če odštejemo sodnikov ultimatum Občini naj se v roku 60 dni izreče glede zamenjave zemljišč. dolinske telovadnice, kjer bo zbirni center, ljudje pa bodo seveda ostali doma. V bližini Siota in sicer na športnem igrišču pri Domiju bodo uredili zasilno pristajališče za helikopterje (ki jih v resnici tudi ne bo), ter center za prvo pomoč ranjencem. Drugo središče za prvo pomoč bodo pripravili v občinski telovadnici v Dolini. Gasilci in prostovoljci protipožarne službe se bodo razvrstili po Dolgi kroni, da bi preprečili morebitne požare, skupino bodo namestili tudi pri zadružnem hlevu. Ka- rabinjerji, policisti in: fi-nancarji bodo s pomočjo organiziranih prostovoljcev prekinili ves promet okrog Siota. Cestne zapore bodo postavili zares, v resnici pa se bodo avtomobilisti lahko nemoteno peljali mimo. Zapore bodo pri Domju na odcepu za Ricmanje, na Križpotu pri Orehu, pri dolinskem Zgorenjcu, v Mačkoljah in pri tovarni velikih motorjev GMT ter na izhodih iz avtoceste. Vaja se bo zaključila, ko bodo (na papirju) premestili vse prebivalce s Krmenke v občinsko telovadnico. Preplah včeraj zjutraj ob 10. uri v UL Conti: na okenski polici tretjega nadstropja poslopja v Ul. Conti 8 je sedela mlajša ženska, ki je grozila, da bo skočila v prazno. Prihiteli so gasilci, ki so se pripravili, da bi razprostrli rešilne priprave, vendar je osebje bližnjega centra za umsko zdravstvo in rdečega križa pravočasno prepričalo žensko, da je opustila svoj samomorilski namen. 31-letno Antonello Medici so nato sprejeli na začasno zdravljenje. TRŽAŠKA KNJIGARNA / PREDSTAVITEV Dragocena slovarja prof. Fabjanove Knjigi je včeraj popoldne predstavilo prof. Nado Pertot V tednu dni sta pri nas izšli dve knjigi, in sicer dolgo pričakovana slovarja posebne vrste, ki urejeno odpirata pot v še ne povsem odkriti svet odnosa med slovenskim in italijanskim jezikom. Slovarja sta sad dolgoletnega dela in znanja prof. Diomire Fabjan-Bajc, profesorice na Znanstvenem liceju, nato na Visoki šoli tujih jezikov za tolmače in prevajalce, priznane prevajalke slovenskih knjižnih del. Lažni prijatelji - I falsi amici, ki je izšel pri Mladiki, je opozorilni slovar, v katerem je avtorica zbrala dvakrat po dvesto mednarodnih izrazov, ki so že del naše kulturne govorite, a jim včasih prisojamo zgrešen pomen, obliko ali izvor. Drugi slovar pa že z dovolj zgovornim naslovom Dve muhi na en mah - Due piccioni con una fava napoveduje svojo vsebino: z objavo tega dela je Goriška Mohorjeva družba omogočila rojstvo dragocenega jezikovnega priročnika, ki po eni strani sega v srž našega izražanja, po drugi pa nudi možnost sirjenja vzporednega poznavanja tako sloveskega kot italijanskega jezika. Knjigi je predstavila prof. Nada Pertot, posebej pa je o svojem delu spregovorila prof. Bajčeva: nekdaj vsiljena dvojezičnost je zanjo postala izziv za bogatenje miselnega sveta in iskanje besednega zaklada. Sinoči v Tržaški knjigarni predstavljena slovarja sta torej nastala iz želje, da bi dvojezičnost res postala odlična priložnost za kulturno bogastvo vseh nas, ki dejansko živimo v prostoru več jezikov in kultur. Damiana Ota SKGZ / POKRAJINSKI ODBOR Slovenske TV oddaje važna pridobitev Škoda za zatemnitev JV Kopra Začetek slovenskih poskusnih oddaj v okviru RAI je bil med drugim tudi predmet razprave na seji tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ. Člani odbora so začetek uresničevanja slovenskih TV oddaj soglasno pozdravili kot pomembno in dolgo pričakovano pridobitev, poudarjena pa je bila tudi nujnost, da se vidljivost slovenskih programov v kratkem roku razširi na vse ozemlje, kjer prebiva manjšina. Pokrajinski odbor pa ob izraženem zadovoljstvu ni mogel mimo trpke ugotovitve, da je istočasno prišlo do zatemnitve signala TV Koper, če ne bo naglih ukrepov, pa čaka ista usoda tudi signal TV Slovenija. Na dlani je, da to pomeni hud udarec za celoten primorski prostor na obeh straneh meje, bistveno pa sta za pomembno pretakanje informac.j prikrajšani tudi obe manjšini. Pokrajinski odbor SKGZ je izrazil obžalovanje, da še zlasti s strani vodstva RTV Slovenija ni bilo pripravljenosti za sodelovanje, ki bi omogočalo za vse zadovoljivo rešitev, za kar se je SKGZ v preteklosti stalno zavzemala. S seje pokrajinskega odbora je zato tudi izšel apel, naj slovenske oblasti ukrepajo, da se problem reši. Tržaško vodstvo SKGZ je nato zelo pozitivno ocenilo obisk lju- bljanskega župana Rupla pri tržaški občinski upravi, še posebej ob dejstvu, da je bila manjšina s svojimi predstavniki vidno vključena v uradno delegacijo Tržaške občine. Del seje je bil namenjen upravnim volitvam, ki bodo 23. aprila v Dolini, Zgoniku in Repentabru. Glede na bistven pomen, ki ga odigravajo v našem življenju okoliške občinske uprave, je bila poudarjena potreba po obnovi domačih upravnih koalicij, ki bodo tudi v bodočem mandatu sposobne upravljati v duhu skupnega dela in sožitja, kar je bistvene važnosti za vse tri omenjene občine. Pokrajinski odbor je zatem obravnaval informacijo o bližnji pokrajinski gospodarski konferenci, na kateri bodo nastopili tudi predstavniki manjšinskih strokovnih organizacij. Konferenca je vsekakor nova priložnost, da se v okviru splošne analize gospodarskega stanja na Tržaškem izpostavijo tudi odprta vprašanja, s katerimi se na tem področju sooča naša skupnost. Seja pokrajinskega odbora SKGZ.je bila tudi priložnost za informacijo in razpravo o številnih pobudah, ki so v teku za proslavljanje 50-letnice osvoboditve in Primorskega dnevnika, ki bo 13. maja zabeležil pol stoletja izhajanja. NOVICE Manifestacija Zelenih za park na Krasu Sinoči je skupina Zelenih manifestirala pred občinsko palačo na Trgu Unita v podporo predlogu za ustanovitev parka na Krasu, ki sta jo predstavila občinska svetovalca Zavezništva za Trst Russignan in Ljudske stranke Godina. Predlog se sklicuje na program, ki ga je svojčas predstavil sam župan Illy, in zahteva, naj se v realizacijo parka »v največji meri vključi prizadeto prebivalstvo«. Med drugim so na včerajšnji manifestaciji opozorih tudi na dejstvo, da je Slovenija že namenila 700 milijonov lir za realizacijio mednarodnega parka na Krasu. Malo dni svobode za stanovanjsko miš Nekaj minut pred 9. uro so sosednje opazili, da je nezanec preskočil zid, ki meji z dvoriščem stanovanja družine Covacci v Ul. Ponte 8. Poklicali so policijo in na kraj so prihiteli agenti letečega oddelka: dva sta po sledeh tatu čez zid prišla do stanovanja, kjer sta odkrila starega znanca policije, 31-letnega Alessandra Fattorja, ki je brskal po predalih. Fattor je poskusil zbežati skozi vhodna vrata, kjer pa ga je čakal tretji policist. V žepih so mu našli več kosov nagrabljene zlatnine in orodje za vlamljanje. Aretirali so ga in odpeljali v koronejske zapore, od koder so ga izpustili na začasno svobodo samo pred nekaj dnevi. Na meji aretirali Srba z ukradenim avtomobilom Financarji so na meji pri Fernetičih aretirali 43-let-nega srbskega državljana J.M. Peljal se je z avtomobilom, ki je sicer imel beograjsko registracijo, ugotovili pa so, da so avtomobil ukradli v Bariju na začetku lanskega leta. PRISTOJNI BODO ZA MANJŠE PRAVDE ŽIVLJENJSKI JUBILEJ »Sodniki za spravo« naj bi olajšali delo na sodiščih Koordinator teh sodnikov v tržaškem okrožju bo Paolo Vascon Dragica Spacal vd. Kavčič ima danes 85 let V njihovi pristojnosti bodo pravde glede premičnin, ki ne presegajo vrednosti 5 milijonov lir, prometne in pomorske nezgode do 30 milijonov lir, prizivi v zvezi s cestnimi in drugimi prekrški ter (ne glede na znesek) spori med sosedi in stanovalci (npr. v zvezi s hrupom in podobnimi nevšečnostmi, ki večkrat grenijo življenje, razdaljami med drevesi in živimi mejami). V pravdah do vrednosti 2 milijonov lir bodo odločali po kriteriju »pravičnosti«, kar pomeni, da ni potrebna pomoC odvetnika. O novi inštituciji, sodnikih za spravo (giudici di pace), ki so prisegli predvčerajšnjim in bodo predvidoma nastopili 2. maja, nam je nekoliko podrobneje spre- govoril koordinator za tržaško okrožje Paolo Vascon. »Cilj novih sodnikov je olajšati delo na preturah in na tribunalih, katerim se bodo pridružili na prvostopenjskih civilnih procesih. ZaCeU bomo z ničle, naša prva pravda bo nosila številko ena, medtem ko bodo dosedanje pravde dokončali tam, kjer so sedaj, torej pri preturah ali tribunalih.« Kako bodo delovali? To so redni sodniki, ki so sicer Častnega značaja kar se tiče prejemkov, kot sodni urad pa deluje kot vsi ostali. Kdor se nanj o-bme, se lahko posluži odvetnikov, zagotovo ko gre za zneske nad 2 mibjona lir, vendar tudi za nižje zneske, ko se ljudje niso sposobni sami zagovarjati. Proces pa poteka po določilih civilnega posto-pnika, kot pred pretorji in tribunali. Gre namreč za pravega sodnika. Kdo so ti sodniki, kakšna je njihova pripravljenost? To so tisti, ki so bili sedaj imenovani in so tudi prisegli. Izbrani so bili na podlagi njihovih naslovov, veliko jih ima izkušnje s sodstvom, v glavnem gre za bivše vodilno osebje v javni upravi, torej odhcno poznajo zakone. Glede na njihovo poznavanje civilnega postopka, na njihovo izkustvo in kulturno ter profesionalno pripravljenost so po mojem mnenju nedvomno pripravljeni za opravljanje te naloge, Čeprav bodo v zaCetku imeli kakšno težavo.« Kako bo sestavljen sodni zbor? Ni sodnega zbora, nalogo bo opravljal samo posamezni sodnik, kot na preturi. Je njegova odločitev dokončna? Ne, ni dokončna. Glede na osnovna pravila italijanske zakonodaje in pravne ureditve, imamo pravico, da na vsako odločitev vložimo priziv. Glede odločitev sodnikov za spravo na civilnem področju se lahko pritožimo na tribunal. Se tole: sodniki za spravo pomenijo ukinitev druge inštitucije (tako imenovani "giudici conciliatori”, katere pristojnosti bodo tudi prevzeli. In na kazenskem področju? Na kazenske področju je predvidena le omejena pristojnost, ki ni bila še določena. Zakon, ki uvaja sodnike za spravo, nalaga Paolo Vascon vladi, da z zakonskim dekretom določi pristojnosti na kazenskem področju. Na vsak naCin se bodo nanašale samo na prekrške, za katere je predvidena denarna in ne zaporna kazen. Zaenkrat vemo samo to. So nove sodnike morebiti kje drugje v Italiji že umestili? Ne, nikjer. Ge bo urad v Trstu odprt 2. maja, bodo istega dne pričeli delovati tudi podobni uradi povsod po Italiji. Zakon velja za vso državo. Ge bo stopil v veljavo pri nas, bo stopil tudi drugje. Ge bo prišlo do odložitve, se bo razumljivo nanašala na vso Itabjo. Sedež novih sodnikov bo v Ul. Coroneo 13, skoraj v višini sodne palače, vendar na nasprotni strani ceste. Poslopje zaenkrat še obnavljajo, vendar naj bi dela do 2. maja dokončati. V Italiji bo teh sodnikov skupno 4.700, v naši deželi 77, v službi pa ne morejo ostati veC kot 4 leta. Njihovo delo je Častno, vendar je predvidena odškodnina, od 40 do 80 tisoč lir za vsak dan obravnave, in sicer glede na to, Ce gre za civilne ah kazenske procese. Poleg tega ne smejo imeti manj kot 30 in veC kot 70 let (izjema so odvetniki, prokuratorji in notarji, ki so lahko tudi mlajši od 30 let). V Trstu so prisegli naslednji sodniki: Paolo Vascon, Armando Tur-co, Antonio Gabriele Pa-glione, Silvio Ballaben, Giorgio Rosmann, Um-berto Ercolessi, Deme-trio Malavenda, Luigi Pacileo, Domenico Maz-zurco, Paolo Zanmarchi, Giuseppe Garano, Fran-cesco Pandolfelli, Domenico Macchione, Mi-chele Losito. Najprijetnejši rojstni dan v svojem življenju je Dragica slavila pred petimi leti na križarjenju z jugoslovansko potniško ladjo od Trsta do Aten. Prireditelj je bil Tržaški partizanski pevski zbor. Ob povratku iz Aten je bila ravno na dan 1. aprila slavnostna večerja ob sveCah. Ob tisti priložnosti ji je predstavnik partizanskega zbora ob spremljavi ladijskega orkestra izrazil Čestitke za njeno 80-letnico in ji poklonil torto. Prav danes bo Dragica Spacal vd. Kavčič praznovala 85. rojstni dan. Dragica se je rodila v Trstu 1. aprila 1910 v delavski družini. Bila je druga od treh otrok. Ko je bila stara dve leti, je oCe nenadoma zbolel in umrl. Mati je ostala sama s tremi nedoraslimi otroki. Bivali so na Ehzejskih poljanah v skromnem stanovanju. Od tam je Dragica vsak dan pešačila v Ciril-Metodovo šolo k Sv. Jakobu. Se pred koncem obveznega šolanja je tretje-rojena sestra Marija umrla. Tedaj se je mati s hčerko Dragico in sinom Lojzetom selila najprej v Rojan in nato v utico Tor-rebianca, kjer so dobiti v podnajem sobo od uredništva Zenskega sveta. Tu je Dragica z mamo Čistila prostore uredništva. Tu so se ob sobotah in nedeljah zbirali Bidovec, Marušič in drugi mladi. DorašCala je v Času najhujšega fašističnega terorja. Večkrat so prišli fašisti na dom in aretirali brata. Ko so ukinili revijo Zenski svet, se je družina ponovno selila v Rojan. Tam so jim fašisti vdrti v stanovanje, jim zmetali vse slovenske knjige in revije pred hišo in jih sežgali, ob splošnem odobravanju fašistično opredeljenih sosedov. Spoznala se je z Angelom KavCiCem in se z njim poročila. Imela sta dve hčerki: Maro in Vido. Zal ji je bilo dano le malo uživati zakonsko življenje. Vojna vihra ji je pobrala moža, ki je umrl v taborišču Dachau aprila 1945. Tudi ona je mlada ovdovela tako kot njena mati. Trdo je prijela za delo in v veliki stiski je uspela vzgojiti v slovenskem duhu in doštudirati obe hčerki. Sama pravi, da je vedno živela skromno, le zdaj na stara leta ji je bolje. Toda Ce si prej ni mogla ničesar privoščiti zaradi stiske, si sedaj ravno tako ne more zaradi bolezni in starosti. Zato je zadnja leta najraje doma, kjer vsak dan redno in vneto prebira Primorski dnevnik. Zato se tudi naš dnevnik pridružuje številnim Čestitkam, ki jih bo jubi-lantka v teh dneh prav gotovo dobila. - N.L. AKCIJA ODBORA h Prispevki za ohranitev Stadiona!, maje Nabiralna akcija Odbora za ohranitev Stadiona 1. maja se uspešno nadaljuje. Doslej so že zbrali veC kot 320 milijonov. Ta teden so prispevali: Elio Scarpa 150.000 lir, Albin Žvab 50.000, Kolektiv Safti 1.100.000, Farco 500.000, Marija Zega vd. Kobal 60.000, Savica Stoka 20.000, Luči Lenardon 50.000, Paolo Pavlica 100.000, Valter Brus 150.000, Miroslav TavCar 100 tisoC, Športna šola Trst 150.000, Ivo in Ingrid Pertot 100.000, Mario Božic 50.000, Darka in Silvio Šuligoj 20.000, Marija Orla z družino 150.000, Polda Gruden z družino 100.000, Nada, UCa in mama Zidarič 100.000, družina Može 50.000, Milka in Sergij 50.000, Ivica Švab 50.000, Stojan Udovič 100.000, Marija Gregori z družino 50.000, Franko in Ne-via Vitez 50.000, Jole Germani 50.000, Rekreacijska skupina 60 tisoC, Erika in Iztok Valič 100.000, Anica in Silvan Mesesnel 150.000 lir. Skupno: 323.870.010 lir. PREDAVANJE / NA POBUDO SKUPINE 85 Možgani in dojemanje jezikov Raziskavo dr. Gran-Tarabocchie predstavili v knjigarni Universitas V knjigami Universitas je bilo predsi-noCnjim na pobudo Skupine 85 zanimivo predavanje o najnovejših raziskavah na področju možganske fiziologije še posebej v zvezi z dojemanjem jezikov. Ne-vrofiziolog prof. Antonio Bava s tržaške univerze in dr. Laura Gran - Tarabocchia s šole modemih jezikov sta številni publiki orisala rezultate raziskave o zapletenih procesih, ki se dogajajo v naših možganih v zvezi z jezikovnim znanjem. Med drugim sta orisala, kakšne so raz- like med moškimi in ženskami možgani, kako se v prvi fazi otroštva priučimo materinega jezika, kakšen je sočasni razvoj jezika in pisanja, kakšne so posledice zgodnje dvojezičnosti, kako se razvijajo možganski procesi pri simultanih prevajalcih, ki istočasno uporabljajo dva jezikovna modela, kakšne so razlike pri dojamanju prvega in naslednjih jezikov. Raziskavo dr. Gran - Tarabocchie so objavili v knjigi, ki jo je izdal založnik Campanotto. Predavanje o italijanskem in evropskem odporništvu V avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 bo v ponedeljek ob 17.30 predaval profesor Clau-dio Pavone, ki je že poučeval sodobno zgodovino na univerzi v Piši; predaval bo o italijanskem in evropskem odporništvu. Gre za prvo konferenco ciklusa, ki ga prireja Tržaška občina v sodelovanju z Deželnim institutom za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini v okvim manifestacij “Osvobojena Evropa: 1945“. Vodena obiska v Revoltelli Muzej Revoltella prireja vsako nedeljo vodene obiske po svojih prostorih. Jutri ob 10.30 bo Maurizio Lorber vodil goste in govoril o prikazovanju prostora v umetnosti od 19. do 20. stoletja, ob 11.30 pa bo Patrizia Fasolato govorila o tehnikah in slikarski materji ter o uporabi čopiča in dleta v 19. stoletju. KROŽEK KRUT bšla je nova številka priročnika Druga številka prinaša zdravstvene programe za leto 1995 V teh dneh je izšla druga številka priročnika o rehabilitacijski in socialno-varstveni svetovalni službi krožka KRUT. Na šestnajstih straneh so po uvodni zahvali elanov za laskave ocene ob izidu prve številke te trimesečne publikacije razčlenjeno orisani zdravstveni programi in druge pobude za leto 1995. KRUT bo poleg individualnega zdravljenja v zdravilišču Strunjan, ki je možno skozi vse leto, priredil desetdnevno skupinsko zdravljenje v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Plavalne ure v bazenu v Strunjanu so na sporedu trikrat tedensko, sedaj pa se elani lahko odločijo tudi za plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu, ki je na razpolago prav tako trikrat na teden. Poleti bo KRUT priredil na plaži v Gradežu poletni center za odrasle in otroke, v očarljivem naravnem koticu zaliva Cikat na Malem Lošinju pa bo letovanje za elane, ki lahko izbirajo med štirimi desetdnevnimi turnusi. MarCna številka Kru-tovega priročnika ponuja veliko strokovnih informacij. Vpisani so trije novi programi zdravljenja osteoporoze, glavobola preko metode akupunkture in odvajanja od kajenja, ki jih je zdravilišče Strunjan poleg zdravljenja bolečin v vratu oziroma roki in bolezni dihal letos vključilo v svojo zdravstveno ponudbo. Dr. Danica Radulovič v svojem strokovnem sestavku opisuje metodo in pomen zdravljenja z akupunkturo, ki ima svoje korenine v tradicionalni kitajski medicini, internistka dr. Eva Zaghi pa ugotavlja, da je kakovost posvetovalnice krožka KRUT v skupinskem delu zdravniške »ekipe«. V priročniku je govor tudi o dveh najmodernejših terapijah, ki jo nudi konvencio-nirani tržaški center za fizioterapijo Fisiomed: kombinirana terapija brain-stym s pomočjo glasbe in opticno-barv-nih dražljajev omogoCa psihofizično sprostitev celotnega telesa, napaja organizem z energijo in s primerno stimulacijo izboljšuje splošno Človekovo počutje, medtem ko presotera-pija izboljšuje prekrvavitev in je zelo primerna za zdravljenje težkih utrujenih in oteklih nog. Na koncu publikacije je še rubrika namenjena elanom, v kateri uredništvo posreduje strokovni odgovor na zastavljena vprašanja. (B) ODBOR / ZA OHRANITEV OBJEKTA Proseška godba jutri na Stadionu Odbor za ohranitev stadiona 1. maja nadaljuje s svojim delom za prenovo pomembnega športnega objekta pri Sv. Ivanu. Doslej je pripravil že Številne prireditve za nabirko prepotrebnih finančnih sredstev. Z velikim veseljem ugotavlja, da je bil dosedanji odziv vec kot spodbuden. V okvir prireditev Odbora spada tudi jutrišnji koncert godbe na pihala na Proseku. Proseski godbeniki so se rade volje odzvali povabilu Odbora. Pred slabima dvema desetletjema so že nastopih na 1. maju, takrat so popestrili otroški ringa-raja slovenskih in italijanskih malčkov. Jutri bodo predstavili svoj celovečerni koncert, v katerega so vključili niz svetovno znanih uspeSnic iz sodobne gla- sbene zakladnice. Med temi naj omenimo predvsem Kolaschev Tom Jones in concert, pa Sebregtsov Abba gold in Studnitzkega Frank Sinatra in concert. Koncert v dveh delih bo godba zaključila z običajno Struclovo koračnico Zlatorog, ki je postala že nekakšna nenapisana himna proseske godbe. Godbo bo vodil priznani zamejski glasbeni umetnik AljoSa Starc, udeleženec Številnih mednarodnih klavirskih natečajev, na katerih je večkrat dosegel vrhunske uvrstitve. Starc je pred dvema letoma diplomiral iz klavirja z odliko in pohvalo na konservatoriju G. Tartinija v Trstu in prejel Sancinovo nagrado za najboljšo klavirsko diplomo v šolskem letu 1992/93. VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 1. aprila 1995 IGO Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.32 - Dolžina dneva 12.46 - Luna vzide °b 7.13 in zatone ob 21.12. Jutri, NEDELJA, 2. aprila 1995 TIHA NEDELJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1011,1 mb naraSCa, veter severni 40 km na uro, vlaga 30-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA , SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giulia Strisovich, Giulia Viscito, Krizia Carli, Giulia Rigoni, Paolo Stefinlongo, Celeste Schillani, Francesca Ze-rial, Oscar Ficiur, Christian Ciacchi. UMRLI SO: 83-letna Maria Radoicovich, 88-let-ni Bruno Parenzan, 74-let-ni Ermenegildo Munegat-to, 83-letna Elena Polcan, 59-letni Vincenzo Fioren-za, 84-letna Ferdinanda Ponti, 75-letna Lidia Reia, 86-letna Maria Ergaver, 70-letna Miranda Rebez, 84-letni Francesco Bizjak. OKLICI: uradnik Roberto Lanza in uradnica Silvia Maiolfi, kamnosek Roberto Pettorosso in delavka Elisabetta Vinciguerra, mestni redar Alessandro Gar-gottich in bolničarka Laura de Biasio, picar VValter Bartole in brezposelna Barbara Grbin, železničar Stefane Rosati in prof. telovadbe Morena Graniero, uradnik Guido Tassini in gospodinja Bruna Fonda, uradnik Paolo Reatti in otroška varuška Sara Zac-cariotto, kurir Paolo Zupin in gospodinja Irene Haga- seth, prodajalec Bruno Bandera in blagajničarka Arianna Polizzi, delavec Siniša SaviC in gospodinja Nadezda Ndirika, učitelj Giulio Furlanetto in univerz. Študentka Cristiana Bacelle, obrtnik-dekorator Giorgio Masi in točajka Na-tascia Facchin, barman Michele Bertocchi in blagajničarka Barbara Pallini, natakar Riccardo Zarli in natakarica Michela Tenen-te, industrijski izvedenec Adriano Chermaz in gospodinja Giuliana Runco, instalater Sebastiano Rebula in frizerka Patrizia laco-no, elektrikar Stefano Čepar in frizerka Barbara Criti, podčastnik karabinjerjev Alberto Lovison in pomožna soc. delavka Daniela Dalla Silvestra, delavec Mario Mandorino in varuška Barbara Ardito, delavec Gianfranco Visin-tin in trg. pomočnica Ales-sandra Gatto, pleskar Jafet Basile in brezposelna Emi-lia Cosenza, šofer Riccardo Gregori in delavka Lisa Venza. LEKARNE Od PONEDELJKA, 27. marca, do NEDELJE, 2. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La giusta causa«, i. Sean Con-nery, prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Amata immortale«, i. Gary Old-man, Isabella Rossellini. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Creature del cielo«, r. Peter Jackson, prepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Pret a porter«, r. Robert Altman. i. Julia Roberts, Tim Robbins, Kirn Basin-ger. NAZIONALE 1- 15.20, 17.35, 19.55, 22.15 »Vento di passioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Fari-nelli, voce regina«, i. Enri-co Loverso. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La vita a modo mio«, i. Paul Nevvman, Melanie Griffith. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV uabi na jubiljeno 25. revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH 1995 jutri, 2. aprila, ob 17. uri u Kulturnem domu u Trstu TRŽAŠKA KNJIGARNA Vas vabi v aprilu na IZREDNO RAZPRODAJO ZARADI STEČAJA Knjige, grafike in drugo po NABAVNIH CENAH Pohitite! NAZIONALE 4 - 16.30, 19.00, 21.45 »P u 1 p Fic-tion«, prepovedan mladini pod 18. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Stimolazioni anali nella giungla proibita«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Neli«, r. Michael Apted, i. J. Foster, L. Neeson, N. Richardson. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Al-len, i. Chaz Palminteri, John Cusack. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Clerks (Commessi)«. M PRIREDlfvE SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi danes, ob 19. uri na srečanje z letošnjim PreSe-renovim nagrajencem pisateljem A. REBULO. Vabljeni vsi mladi, posebno maturantje. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ vabi jutri, ob 18. uri na stadion 1. maj v Trstu na DOBRODELNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK. Dirigent AljoSa ZVEZA KRVODAJALCEV DEVIN-NABREZINA vabi v jutri, ob 11. uri na Trg sv. Roka pri spomeniku v Nabrežini na PROSLAVO KRVODAJALCEV . Sledili bodo pozdravi in zakuska v župni dvorani. VZPI - ANPI, ANPPIA in ANED prirejajo jutri, ob 15. uri na strelišču na Opčinah KOMEMORACIJO 71 TALCEV. Spregovorila bosta Tamara Blazina - Županja zgoniske občine in Arturo Calabria -predsednik VZPI. Predsedoval bo Drago Gorup. Slo-deloval bo MPZ Tabor. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA V. SCEK V TRSTU vabi na predavanje, v sredo, 5. aprila, ob 20. uri, predsednika Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, prof.dr. Christoph Pan iz Bočna na tem PRIZADEVANJA ZA EVROPSKO MANJŠINSKO PRAVO IN OVIRNA KONVENCIJA SVETA EVROPE O MANJŠINAH. Predavanje bo na sedežu, Ul. Gallina 5, v Trstu. Ob tej priložnosti bomo predstavili drugo knjigo mednarodnih pravnih in političnih dokumentov o varstvu manjšin, ki jo je uredil Ivo Jevnikar. KD V. VODNIK vabi na koncertni recital ob 50-let-nici osvoboditve izpod na-cifasizma ”0, ce ljudi bi ne bilo pri nas.” Zamisel in režija N. Švab. Nastopajo: MPZ in DPZ V. Vodnik, S. Bandi, M. Švab, A. Slavec, N. Švab, harmonikar E. KrižmanCiC, v soboto, 8. t.m., ob 20.30 v Občinskem gledališču v Boljuncu. Nižja srednja Sola sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu v sklopu priprav za slovensko EvroSolo 95, vabi vse starse, ucence in prijatelje na Irski večer, ki bo v ponedeljek, 3. t.m., ob 18. uri. gost večera gospa D. Makuc. DSI v Trstu vabi v ponedeljek, 3.t.m., ob 20.30, v Peterlinovi dvorani, na srečanje z B. Godeso, avtorjem knjige ”Kdor ni z nami je proti nam” o slovenskih izobražencih med okupatorji, OF in protire-volucijonarskim tabrom. Valentini, Maurotu in Veroniki se je pridružil Marko Srečni družini Čestitajo kolegi in vodstvo SDGZ in Servisa. Prišel je Marko Odbroniki, trenerji igralci in igralke SZ SLOGA Čestitajo Valentini in kapetanu ekipe Maurotu Mauro in Luisa se veselita ob rojstvu prvorojenca. Da bi mali Lino imel življenje polno ljubezni in radoživega petja, mu iskreno želijo elani MPZ Valentin Vodnik H ČESTITKE Mami Valentini, sestri Veroniki in očku Maurotu dela družbo od včeraj tudi MARKO. Igralci, trenerja in spremljevalec odbojkarske moške ekipe SZ SLOGA Čestitajo soprogi in kapetanu ekipe. Danes praznuje naša draga mama in stara mama DRAGICA SPACAL-KAVCIC rojstni dan. Se na mnoga leta med nami ji kličejo vsi, ki jo imajo radi. Danes praznuje 60. rojstni dan CVETKA PRE-GARC iz Ricmanj. Se mnogo zdravih in srečnih let ji zeli SKD Slavec. □ OBVESTILA KD RDEČA ZVEZDA vabi k sodelovanju na tekmovalno razstavo slascic in kruha IZ DOMAČE PECI, ki bo v nedeljo, 9. aprila. Kategorije: 1. razno- PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oalasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 - 17.00 (razen sobote) SKD IGO GRUDEN gostuje dramsko skupino KUD Janez Jalen iz Notranjih Goric s komedijo ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLAV BOVEV Predstava bo v danes, ob 20.30 v Prosvetnem domu A. Sirk v Križu vrsten kruh, 2. tradicionalno pecivo, 3. po želji in fantaziji. Prijave sprejema do petka, 7. aprila na tel. 229359, izdelke pa v nedeljo, 9. aprila od 12.,do 15. ure v društvenih prostorih v Saležu. ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO SLOVENSKE ISTRE IN KRASA KOPER vabi na 354. srečanje v sredo, 5. aprila, ob 19. uri v dvorani Tartini B Hotela Metropol Portorož. Program: prim.dr. MiloS Kralj, dr. Ciril Oblak: BENIGNA HIPERTROFIJA PROSTATE, KIRURŠKA IN MEDIKAMENTOZNA TERAPIJA, dr. Ciril Oblak : PRAKTIČNA PRESOJA POVEČANE PROSTATE. Družabno srečanje. ZADRUGA NAS KRAS obvešča elane, da bo redni občni zbor zadruge v prvem sklicanju dne 13. aprila ob 14. uri, v drugem sklicanju pa v petek, 14. aprila, ob 19.30 v restavraciji Križman v Repnu. Na dnevnem redu je predsedniško poročilo, predstavitev bilance, poročilo nadzornega odbora, izvolitev upravnega in nadzornega odbora ter razno. B________________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v sredo, 19. aprila izlet v San Daniele del Friuli (ogled pršutarne) in Aiello, kjer je muzej kmetijstva. Vpisovanje v petek, 7. aprila, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. SPDT prireja jutri, planinski izlet na Krim nad ljubljanskim Barjem. Zbirališče udeležencev ob 7.00 na Narodni ulici na Opčinah pri restavraciji Danev. Prevoz z osebnimi avtomobili. MALI OGLASI KOVINARSKO podjetje s sedežem 10 km južno od Vidma nujno iSCe specializirane kovače in varilce z znanjem tehničnega risanja iz mehanike. Tel. ob uradnih urah na St. 0432/674188. ISCEM delo za varstvo otrok ali pomoC v gospodinjstvu v Trstu ali okoli-ci.Tel. St. 0038666/81472. NA PROSEKU dajemo v najem za krajše obdobje opremljeno 3 sobno stanovanje. Tel. 200115. GOSTILNA NA KRASU iSCe kuharja/co. Delovni Cas po dogovoru. Tel. St. 327120. 20-LETNI fant z dokončanim vojaškim rokom iSCe kakršnokoli zaposlitev.. Tel. ob uri obedov na St. 200882. ISCEM delo za varstvo otrok ali pomoč v gospodinjstvu v Trstu ali okoli-ci.Tel. 0038666-81472. NA OPČINAH ali ,v okolici kupim hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. 213385 v večernih urah. PRODAM zaradi družinskih razlogov avto DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. volvo 460 GL 1600, maj 1993, 20.000 prevoženih km, klimatiziran, v odličnem stanju. Tel. St. (0481) 882094 v večernih urah. PODARIMO psičke posebne pasme nemškega ovčarja. Klicati na tel. (0481)884077. OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toci belo in Crno vino. OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatoci St. 22. OSMICO ima odprto Slavko Švara, Trnovca St. 14. OSMICA je odprta v Dolini na St. 147. Ladi Kocjan vabi vse na belo in Črno vino in domačo žuco. PRI BIBCU v Križu zopet odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. OSMICO ima Ivan Budin, Zgonik 50. OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprl Škrk Boris, Praprot 20. Nudimo točena in sortirana vina. OSMICO je odprl Milic, repen. Toci belo vino in teran. PRISPEVKI V spomin na Albino PuriC daruje Ljudmila Jogan 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Veselo Starc daruje Mara Puntar 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na dragega prijatelja Antona Canciani daruje Alojz Lupine 50.000 lir za barkovljan-ske narodne noSe. Za Skupnost Družina Opčine darujejo družina Tomažič 50.000 lir ter družina Hmeljak 40.000 lir. V spomin na pok. Orlanda KocjanCiCa daruje Elvira PraSelj 30.000 lir za Pihalni orkester Breg. Ada Orel daruje 100.000 lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob Vesele Starc darujejo uCenci, uCno in neuCno osebje nižje srednje Sole sv. Cirila in Metoda 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj, 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 120.000 lir za Slovensko EvroSolo. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga Celestina Gulin Pogreb bo v ponedeljek, 3. aprila, ob 12. uri, iz kapelice na pokopališču v Bar ko vi j ah in v cerkev. Žalostno vest sporočajo sin David in ostali sorodniki Trst, 1. april 1995 Ob smrti učiteljice Celestine Gulin izražamo iskreno sožalje svojcem kolegi in kolegice. Ob težki izgubi dragega oCeta Mira Lau-riha izrekajo iskreno sožalje hčerki Eleni kolegice in kolegi poročil Radia Trst Ob smrti dragega Emilija Turko izreka iskreno sožalje Ivanu in svojcem plesna skupina in odbor SKD Vigred VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Ob.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vtcenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogruaro (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogruaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 7.35 (E) (D)* VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15,67), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 17.12 17.18 18.12 (E) (R) (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke 14.35 14.47 (D)* (IR) (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14). Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz- 16.27 (15.22). nični dan. (D) Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- 17.47 (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.47 (IR) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (021), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogroaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (IR) (19.43). (3.00), Franze (4.35), Rim Termini (8.25). 20.47 Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praz- nikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramaru. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. x praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00) Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži- (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 14.40 (D) (R) (R) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08). Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi 14.57 15.39 15.39 (R) (D) (R) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 18.30 (D) (R) 19.29 19.58 20.39 (D) (D) (R) Videm (18.18). Gorica (18.44), Tržič (19.05) . Op.: ukinjen ob praznikih. Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). 21.28 praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 628 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), (18.05), Budimpešta (22.58). Opčine (10.14). 17.58 (C) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bijana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak GORICA/ NA RAZSTAVIŠČU Do ponedeljka bo Na razstavišču ob ločniškem mostu, v paviljonu A in B, je te dni odprta prodajna razstava starega pohištva, preprog, slik, porcelane in drugih predmetov. Največ jih je iz 19. in 18. stoletja. Precej je zanimivih kosov starinskega pohištva, preprog, slik. Na ogled in seveda prodaj je tudi sedežna garnitura iz miramarske-ga gradu. Precej zanimanja je za starinski nakit. Kakor je mogoče razbrati že na podlagi izpostavljenih cen, gre za kvalitetno razstavo-prodajo in ne za navadni sejem antikvariata. Prodajna razstava bo odprta danes in jutri ter v ponedeljek od 10.30 do 21. ure. (Na sliki - foto Studio Reportage - postavljanje razstave). Zveze za Gradež Uprava pokrajinskega avtobusnega podjetja (APT) obvešča, da z današnjim dnem ponovno uvaja avtobusne zveze med Gradežem, Tržičem in Trstom in Trstom, Tržičem in Gradežem ter med Gradežem, Gradiščem in Gorico. Avtobusi v smeri Tržič, Trst odpeljejo iz Gradeža ob delavnikih ob 6.50, 8.45, 12.30, 14.05, 16, 20, 17.30, 19.10; ob praznikih pa ob 16.20 in 19.10. Avtobusi v smeri Tržič, Gradež odpeljejo iz Trsta ob 8.40, 12.45, 13.53, 17.45, 19.00; ob praznikih pa ob 18.40 in 17.45. Avtobus na progi Gradež, Gradišče, Gorica odpelje iz Gradeža ob 19.15 (vozi vsak dan). PRISPEVKI Ob obletnici smrti moža Viljema daruje Angela Nanut 100 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Zupančič in 25 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. Namesto cvetja na grob Karla Fajta daruje Miro Hmeljak z družino 50 tisoč lir za Športno društvo Sovodnje. Namesto cvetja na grob pokojne Alojzije Gabrijelčič vd. Čuk daruje Marjan Bednarik 50 tisoč lir za PSD Naš prapor. a PRIREDITVE KD SOVODNJE vabi na Modno revijo pom-lad-poletje ’95 (v domačem duhu), ki bo jutri, v nedeljo, 2. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v torek, 4. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah v sodelovanju s KRUTOM predavanje revmatologinje dr. Danice Radulovič o bolečinah hrbtenice in vratu. Predvajali bodo tudi video kaseto. __________BENCIN Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje dežurne bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20 AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birsi TRZIC AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Republike 2 KRMIN AGIP - Drevored Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDI-POLJE IP - Ul. III Armata 58 H_______________IZLETI SPD GORICA prireja jutri, 2. aprila, izlet na Glo-bočak. klet je primeren za vse. Hoje bo približno dve uri ob vzponu, uro in pol ob sestopu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče na Travniku, odhod ob 8. uri. Izlet vodi Mirko Radinja. OBVESTILA Družba se dobi danes, ob 19.30 na Placuti. ______________KINO GORICA VTITORIA 17.20-19.40-22.00»Vento di passioni«, i. Anthony Hopkins in Brad Pitt. CORSO 17.20-19.40-22.00»Forrest gump«. L TomHanks. KULTURNI DOM 19.50-22.00 »Lisbon Story«. TRZIC COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Farinelli - il castrato«. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv.Ani, Ul. Garzarolh 154, tel. 522032 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497 POGREBI Ob 10. uri, Ameba Perini vdova Maltini, v cerkvi na Placuti, ob 10. uri, Mar-gherita Benussi, iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, ob 11. uri, Anna Tutta por. Ciardulh iz mrliške veze glavnega poko-pališča, ob 13.15, Luigi Pe-los, iz splošne bolnišnice v Faro. KULTURNI DOM / OB IZIDU NOVE ZBIRKE TUDI ONI SO ZA PRODIJA NOVICE Prijetno srečanje s Cirilom Zlobcem O pesnikovem delu govoril Miran Košuta Glasbeni uvod pianista A. Vodopivca Predstavlja se Zveza demokratov Ljubezen, Besejda, Kras so trije simboli, tri stalnice v Zlobčevem ust-yarjanju. Tri knjige so izšle te dni pri Državni založbi Slovenije kot darilo ob življenjskem jubileju pesnika, ”ki zna zapeti evropsko sočno liriko”, ustvarjalca, ki že Pol stoletja iSCe smisel poezije, ki gradi na sporočilnosti poezije, ki ga mnogi označujejo kot modernega klasika in istočasno kot klasičnega modernista. Ciril Zlobec je bil v Četrtek v Gorici, gost Kulturnega doma, ki je ob izidu trilogije priredil literarno in prijateljsko srečanje. Prijateljsko, saj imamo Cirila Primorci in posebej Goričani tudi ali predvsem za svojega. O "viteški poti poezije” v Cordobo, o Življenjskem delu in posebej o treh knjižnih novostih je na srečanju, po krajšem nagovoru Nade Komjanceve in po klavirski uverturi Aleksandra Vodopivca, spregovoril Miran Košuta. Gre za ciklus, ki obenem zaključuje štiridesetletno ustvarjalno pot in ki obenem nakazuje nove smeri, je poudaril Košuta in se podrobneje zaustavil ob vsaki od treh knjig, ki oblikujejo zbirko. Prva je zbirka ljubezenskih pesmi Stopnice k Tebi s spremnim esejem Iva Svetine, druga, z naslovom Skoraj himna, je antologija 133 pesmi, ki so že bile objavljene v devetih zbirkah in ki Časovno zajemajo dobra štiri desetletja pesnikovega ustvarjanja - od pesmi štirih leta 1953 do predzadnje zbirke pred dvema letoma. Zanimivo je spremno besedilo Marije Švajncer in Giacinta Spagnolettija. Ciril Zlobec - pesnik ljubezni pa je naslov monografije izpod peresa Marije Švajncer, ki skuša bralcu približati sporočilo Zlobčevega opusa, išče v njem koštan te, in odkriva v njem nove dimenzije, nove pomene. Mar ni lepota poezije tudi v tem, da jo vsakdo bere in razume po svoje? Ce je govor o kostan- tantah potem ni dvoma, da so to v Zlobčevih delih tri: Ljubezen, Beseda, Kras. Ljubezen, ki je v osnovi vsega, vsake biti, ki je lahko duhovna ali Čutna, vsakdo jo tolmači in razumeva po svoje. Beseda, želja odkrivati in dati besedi poseben , poln in najbolj točen pomen; Kras, ki je v Zlobčevi stvaritvi sinonom za mladost, radost, lepoto "Zvezda, kj Čeprav ugasla sije”. Srečanje - pogovor je, saj tudi ni moglo biti drugače, sklenil avtor z branjem nekaterih poezij in pogovorom o poeziji, njenem nastajanju, doživljanju in razumevanju. Udeležence je uvodoma pozdravil tudi ravnatelj DZS Andrej Poglajen. Naj povemo še, da je bila v Četrtek dopoldne predstavitev nove zbirke tudi na SAZU v Ljubljani. (Na sliki - foto Studio Reportage - s Četrtkovega srečanja v Kulturnem domu, Ciril Zlobec med Nado KomjanCevo in Miranom Košuto). Predstavniki Demokratičnega zavezništva, Italijanskih socialistov in Se-gnijevega gibanja - skupaj sestavljajo jedro takoime-novane Zveze demokratov (Federazione dei democra-tici) so sinoči na nekdanjem sedežu socialistične stranke priredili srečanje z novinarji. Pojasnili so namene gibanja, da tudi na Goriškem požene trdnejše korenine s pritegnitvijo tudi drugih manjših strank in gibanj in pojasnili tudi, da v vsedržavnem okviru podpirajo pobudo Prodija. ”Smo namreč del široke levosredinske koalicije, vendar pa želimo ohraniti lastno identiteto”. Za predstavnike italijanskih socialistov (SI) je na srečanju spregovoril Franco Lupi, za demokratično zavezništvo Mario Grego-ris, za Segnijevo gibanje Cesare Calzolari. Predstavniki Zveze demokratov so posebej poudarili, da ne želijo, s sklicevanjem na Prodija, prevzeti prvenstva ali kako drugače konkurirati drugim že ustanovljenim odborom ali pobudam, ki šele nastajajo. "Več ko bo pobud v podporo Prodiju, vec bo možnosti, da bo Italija vendarle dobila primerno trezno in odgovorno vodstvo”. Medtem ko je Lupi govoril o prvih (pozitivnih) korakih gibanja SI, ki mu je menda že uspelo prebiti se iz stanja popolne osamelosti in je bilo sprejeto tudi v socialistično internacionalo, je Gregoris (DZ) govoril o vsebinskih aspektih nastajajočega zavezništva, ki največ pozornosti namenja socialni problematiki. Cesare Calzolari je podčrtal veliko moralno moC gibanja, ki je uspelo združiti ljudi zelo različnih idej v skupnem cilju. Ljudje so pomen takega nastopanja razumeli in dobro sprejeli. Preizkusni kamen bodo seveda bližnje volitve, že zdaj pa dajejo javnomnenjske raziskave zelo spodbudne rezultate. Ce smo uvodoma zapisali, da želi Zveza demokratov pognati močne korenine na Goriškem, pomeni, da mora razširiti svoje vrste in pritegniti tudi Številne manjše stranke ali frakcije strank, ki ne najdejo mesta v velikih desnih ali levih formacijah. Na Goriškem bi to utegnili biti segmenti republikanske stranke, kakšen liberalec, Cittadini per 1’Isontino in bivši pripadniki Severne Lige. Koncert Agimus Danes ob 17.00 uri bosta v pokrajinskem muzeju na gradu nastopila, v okvirusozo-ne združenja AGIMUS, mezzosopranistka Romina Basso in pianist Giancarlo Bini. Poslušalcem bosta ponudila izbor romanc sodobnega komponista B. Britte-na iz zbirke “ Folk Song Arrangement ” in A. L. VVebberja. Oba izvajalca imata za sabo zavidljivi Studijski karieri in bogato koncertno dejavnost. Slovenska komisija pripravila program dejavnosti do junija Prejšnji torek se je sestala slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah. Pripravila je program dejavnosti za naslednje mesece do poletja. Komisija bo sodelovala pri otvoritvi razstave Pavla Hrovatina, ki jo prireja slovenska komisija pri občini Ronke, z glasbeno točko. Predvidoma meseca maja bo priredila predstavitev prevoda v italijanščino knjige Henrika Tume Iz mojega življenja - “Dalla mia vita”; za prevod je poskrbel prof. Marijan Vončina. Kot vsako leto bo sodelovala pri pripravah na šolsko prireditev otroškega vrtca in osnovne šole v Romjanu. Komisija bo tudi predložila prošnjo deželni upravi na podlagi zakona št. 46 iz leta 1991, člen št. 2, Črka A za tisk glasila o delovanju slovenskega vrtca in šole v Romjanu. (MJ) Potrdili vodstvo Jamstvenega konzorcija združenja API Pri Jamstvenem konzorciju za kreditiranje malih in srednjih industrijskih podjetij so pred kratkim- obnovili statutarne organe. V glavnem so potrdili dosedanjo sestavo. Predsednik bo še naprej Dino Can-dusso, podpredsednik Dario Mulitsch, člani upravnega odbora pa Antonino Chiozza, Benito Morazzi, Addone Zulli, kot predstavnika Dežele, oziroma Trgovinske zbornice pa bosta Lino Bossi in Gio-vanni German. V glavnem so potrdili tudi elane tehničnega odbora. Konzorcij, ki šteje 368 elanov je v lanskem letu izdal za skoraj 43 milijard lir jamstev. Ustanova je smotrno koristila finančne olajšave, ki jih je v letu 1993 dodelila Dežela in kar je omogočilo da so sprostih za 11 milijard Ih sredstev. Društvo numizmatikov V teh dneh so elani društva filatelikov in numizmatikov iz Gorice izbrali svoj nov upravni odbor. Na mesto predsednika, ki ga je dolga leta zasedal odvetnik Obizzi je stopil inženir Bruno Pascoli, podpredsednik je postal Alfio Boimano in tajnik dr. Silvano Pich. Na prvi seji je odbor odobril program praznovanj za 50. obletnico ustanovitve društva, ki bo leta 1996. Ob priložnosti naj bi izšla posebna publikacija o lokalni munizmatiki, pripravljata pa se tudi dve zanimivi razstavi. Družba AIPA v novih prostorih Družba AIPA, ki ima v Gorici koncesijo za izterjevanje davkob na reklamo, plakate in zasedbo javnega prostora bo od ponedeljka, 3. aprila, poslovala v prostorih v Nunski ulici (Via delle Monache) št. 10. Telefonske štefilke in številke telefaksa ostajajo nespremenjene. Licejci se danes odpravljajo na izlet v Srednjo Italijo V trenutku ko bo večina naših bralcev vzela v roke današnji dnevnik, bodo dijaki in profesorji klasičnega liceja Primož Trubar že na poti proti Ravenni. Danes namreč odhajajo na nekajdnevni izlet v Marke, Umbrijo in Lacij. Spotoma si bodo ogledali še zanimivosti Ravenne, Pompose in nekaterih drugih z vidika zgodovine umetnosti znanih krajev. Domov se bodo'vrnili sredi prihodnjega tedna. POŠTA / BREZBRIŽNOST? KRONIKA / NESPORAZUM? KRONIKA / V ČETRTEK V ULICI ORZONI Reorganizacija pošte - drugače Ekspresno pismo iz Turjaka je na Vrh prispelo šele po enem tednu Napovedane pobude ”Dan civilne zaščite” v Gorici danes ne bo Oster protest društev in združenj Res je, da vsaka spre-niemba nujno povzroči tudi nekaj ali pa tudi precej težav, vendar pa bi bilo mogoče z dobro voljo in malenkostjo smisla za odgovornost stvari urediti na zadovoljiv način. Tudi ob upoštevanju dejstva, da je Goriška pravzaprav majhna deželica, tako majhna, da je celo poštna služba preuredila (pravijo sicer da zaradi varčevanja) sistem razdeljevanja pošte. In prav na to novost in z njo povezane težave želimo opozoriti z navedbo primera pisma, ki je iz Turjaka na Vrh (upravno je ta kraj v sovodenjski občini) potovalo teden dni. Na podlagi žigov je mogoče razbrati, da je bilo 16. marca odposla- no iz Turjaka, da je bilo naslednjega dne na pošti v Sovodnjah, dan kasneje v Gradišču, potem spet v Sovodnjah in 22. marca končno v Zagraju, kjer so ga naslednjega dne dostavili naslovniku. Stvar ne bi bila vredna posebne omembe (mimogrede toliko Časa običajno potrebujejo na- | vadne pošiljke med Gorico in Novo Gorico), ce" ni bi šlo za ekspresno pismo, na katero je od-posiljatelj nalepil znamk za 5.250 lir, kar niti ni poceni. Je kriva reorganizacija v razdeljevanju pošte? Kdo ve! Sicer pa Vrhovci že lep Cas ugotavljajo, da prejemajo pošiljke s precejšnjo zamudo in so nas ob tem lepem primeru posebej opozorili. Občinskega odbornika Claudia Pešca se v zadnjem Času, kot kaže, drži smola ali pa je preveč zaposlen. Včeraj dopoldne so predstavniki šestih društev in združenj sporočili (pisno) da odpovedujejo manifestacijo Dan civilne zaščite, ki je bila napovedana za danes v ljudskem vrtu. Kot razlog za tako odločitev navajajo dejstvo, da še nimajo soglasja glede postavitve šotorov, panojev in drugih premičnih objektov, ki so se jih nameravi-li poslužiti. V sredo, 29. marca je bil na sedežu društva Seppenhofer sklican delovni sestanek. Udeležili so se ga predstavniki omenjenega društva ter nadalje predstavniki rdečega križa, združenja ARI, Rangers, športnega krožka Adrian, Caravan club in Koordinacijskega odbora Federcampeggio. V pisnem sporočilu predstavniki omenjenih društev in združenj navajajo, da je pobudo za delovni sestanek dala Občina, oziroma odbornik Pesco. Zal se sestanka ni udeležil noben predstavnik občinske uprave. Odtod in tudi spričo pomanjkanja navodil in pomanjkanja soglasja s strani občine tudi odločitev da se Dan civilne zaščite odpove, Čeprav z obžalovanjem. Skušali smo govoriti : odbornikom Pescom in z odgovornimi za civilno zaščito, da bi zvedeli za razlog odsotnosti ali nesporazuma, vendar nismo uspeli. Avtomobil prevrnjen voznica nepoškodovana Precej gmotne škode in pravcati preplah Precej gmotne škode, še več strahu, vse pa se je na srečo končalo razmeroma poceni. Za voznico seveda, 37-letno Lucio Venturini, iz ulice don Bosco 102, ki se je zmazala le z nekaj praskami in udarci. Po zdravniškem pregledu v bolnišnici so jo namreč poslali domov. Prometna nesreča se je pripetila okrog 22. ure v bližini križišča Orzonijeve ulice in ulice Čampi. Po dosedanjih ugotovitvah je Venturinijeva vozila po Orzonijevi ulici v smeri proti Don Boscovi, po vsej verjetnosti namenjena domov. Na omenjenem odseku je fiat uno začelo zanašati in po nekaj metrih se je vozilo prevrnilo. Škode je kar-precej. ČEDAD / PRISOTNI V GLAVNEM LEVOSREDINSKA IN DESNOSREDINSKA OPCIJA Tudi v videmski pokrajini predstavili volilne liste V sedmih občinah Nadiških dolin bo spet kandidiral samo Marinič ČEDAD - Dve sta glavni značilnosti, ki izstopata pri prebiranju predstavljenih list v občinah Benečije, Terske in Kanalske doline ter Rezije. Prva zadeva ugotovitev, da se je tudi pri sestavi krajevnih list upoštevalo levosredinsko in desnosredinsko opcijo. Skoraj povsod so se namreč pojavile liste, ki nekako odražajo to dvojno usmeritev. Druga novost, ki velja predvsem za Nadiške doline, zadeva županske kandidate, ki so skoraj vsi novi. V sedmih občinah Nadiških dolin bo od sedanjih županov kandidiral le Firmino Marinič, vsi ostali so se umaknili. Med zanimivostmi velja omeniti volitve v Srednjem, kjer so se predstavile kar štiri liste, občanov pa je le 500. Zanimivost prihaja tudi iz Podbonesca, kjer je bivši socialist in bivši pokrajinski odbornik za okolje Aldo Mazzola sestavil listo, ki je izraz širšega zavezništva, saj so v listi tako pred- stavniki levice, centra in desnice. V Spetru, ki je najpomembnejša občina v Nadiških dolinah, se bodo predstavile tri liste, levosredinska, ki jo bo vodil Firmino Marinič, desnosredinska, ki ji bo načelovala mlada odvetnica Magda Saccu, ter lista Severne lige. K temu dodajmo še vest, ki je vezana na izbire nekaterih posameznikov, Dejstvo je, da tudi nekateri bolj ah manj aktivni elani raznih organizacij in delovnih sredin naše narodnostne skupnosti so se opredelili za desno-sre-dinske liste. REZIJA Tu se bosta predstavili dve listi: »Insieme per Resia«, ki bo za županskega kandidata imela dosedanjega župana Luigija Palet-tija. Na hsti sta tudi Luigia Negro in Nevio Madotto. Druga lista je »Uniti per Resia«: županski kandidat je Pericle Beltrame. UP ANA »Insieme per crescere«: Marisa Filippig. V hsti sta tudi dosedanji župan Armando Noacco in slovenski kulturni delavec Sandro Pascolo. »Rilancio e sviluppo per rinascere«: Livio Presiren. BARDO »Insieme«: Maurizio Mizza. V listi je tudi Viljem Cemo. »Alta Val Torre«: Claudio Noacco. GRMEK »Za Grmak«: Lucio Paolo Ca-nalaz. V listi je tudi Fabio Bonini. »Uniti per Grimacco«: Vanni Rossi. PODBONESEC »UnitiperPulfero«: Aldo Mazzola. »Al centro solidarieta e sviluppo«: Nicola Marsegha. SOVODNJE »Insieme per Savogna«: Mi-chele Oballa. »Lista civica»: Pa-squale Petricig. V listi sta tudi Germane Cendou in Peter Zua-nella. »Federalisti«: Roberto Qualla. SVET LENART »Liberta e democrazia«: Giu- liano Sittaro. »S. Leonardo per il futuro«: Giuseppe Ciuch. »Per la gente con la gente»: Lorenzo Za-nutto. V listi je tudi Beppino GrisetiC. SPETER »Lista civica«: Firmino Marinič. V listi so tudi Nino Cicco-ne, Bruna Dorbolo in Dario Manzini. »Lega nord Friuli«: Renato Osgnach. »Insieme per S. Pietro«: Magda Saccu. SREDNJE »Insieme per Stregna«: Claudio Gabraz. »Per il nostro futuro«: Augusto Crisetig. »Per crescere*: Amedeo Bledig. »Federalisti »Valentino Filipin. NABORJET-OVCJA VES »Lista del Leone«: Edoardo Kravanja. V listi je tudi Johanna Bartaloth. »Con noi per Malbor-ghetto-Valbruna»: Stefano De Marnhi. V listi je tudi Aleksander Oman. Rudi Pavšič V NEDELJO PO KOPRSKI TELEVIZIJI Stezice o gostinstvu Težko si je zamisliti obstoj, še težje pa razvoj neke človeške skupnosti, Ce slednja ne razpolaga s Čvrstimi gospodarskimi temelji. Navedena sicer splošno priznana družbena zakonitost še posebej velja za manjšinske narodnostne skupnosti, ki jim gospodarski razcvet omogoča tudi obstoj kulturnih in prosvetnih ustanov in dejavnosti, brez katerih je sleherno narodno skupnost mogoCe istovetiti z zgolj folklornim pojavom. Sodobni družbeno gospodarski tokovi pa narekujejo vse hitrejšo diferenciacijo in popestritev gospodarske ponudbe. Tudi slovenski zamejski gostinci se zave- dajo dejstva, da se je vse ostrejši konkurenci mogoCe postaviti po robu edinole s pomočjo svežih in kakovostno neoporečnih prijemov. Nedeljska izvedba oddaje iz niza »Kam vodijo naše stezice«, ki jo bo po ustaljeni navadi ob 18. uri predvajala koprska televizija, bo posvečena ravno osvetlitvi novega dojemanja uspešnosti v gostinstvu v luči vse tesnejšega sodelovanja s kakovostnim vinogradništvom in podjetniškim kmetijstvom. Voditelj oddaje bo Pavel Volk. Kot običajno bo osrednja slovenska televizijska hiša oddajo predvajala na 1. programu v petek, 7. aprila ob 14.20 uri. VIDEM / V PRIREDITVI VZPI-ANPI Srečanje deportirancev Danes posega Arriga Boldrinija in Giancarla Cruderja VIDEM - Z včerajšnjim sprejemom na županstvu v Vidmu se je zaCelo tridnevno srečanje predstavnikov odporništva in deportirancev, ki so preživeli nasilja v nacističnih lagerjih v Evropi. Srečanje prireja Zveza italijanskih odporniških gibanj, za organizacijo pa je poskrbelo deželno vodstvo VZPI-ANPI. Srečanja, ki se vključuje v okvir manifestacij ob letošnji 50-letnici zmage nad nacifašiz-mom, se udeležujejo delegacije iz Avstrije, Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Italije in Slovenije. Današnji spored se bo pričel ob 8.30 s položitvijo vencev pred spomenikom padlih sredi furlanske prestolice. 'Od 9. ure dalje pa se bo v hotelu Astoria pričel posvet na temo »Za mir, sodelovanje in prijateljstvo med narodi«. Uvodni pozdrav bo imel predsednik vsedržavnega odbora za proslavljanje 50-letnice zmage Gerardo Ago-stini, sledil bo pozdrav vsedržavnega tajnika VZPI-ANPI Giulia Mazzona, nakar se bodo zvrstili posegi predstavnikov partizanskih gibanj sodelujočih držav. Jutrišnji, zaključni del srečanja se bo pričel s pozdravom predsednika deželne skupščine Giancarla Cruderja in posegom vsedržavnega predsednika VZPI-ANPI Arriga Boldrinija. (r.p.) Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 88. ZAKLJUČKI Celo v matični domovini, Republiki Sloveniji, je govora o »varstvu slovenščine«. Ta naj bi bila namreč ogrožena zaradi preproste javne rabe tujih, neslovenskih izrazov pri imenih podjetij, ustanov, lokalov itd. Tudi za manjšino je zelo važna zunanja podoba, očitni znak prisotnosti narodne skupnosti v obliki javnih napisov. Napisi »TRŽAŠKA KREDITNA BANKA« v Ulici Filzi, v Ulici Carducci, na Trgu Tra i Rivi v Trstu in v Čedadu ali napisi »ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA« na Trgu Liberta v Trstu, na Opčinah, v Nabrežini, v Seslja-nu, v Bazovici imajo prav gotovo izredno vlogo pri ohranitveni in razvojni težnji slovenskega jezika. V Republiki Sloveniji je vprašanje zunanje podobe in rabe italijanskega jezika v vsakdanjem življenju urejeno z močjo zakona. Gre seveda za posebne ukrepe, katerih namen je zagotoviti italijanski skupnosti dejansko enakopravnost. Pravna ureditev varstva italijanske skupnosti v Republiki Sloveniji je za nas najbližji in najboljši vzorec, ki ga je treba posnemati in prilagoditi našim razmeram. To velja še posebej za predpise o zunanjem videzu narodnostno mešanega ozemlja, ki mora tako izgledati tudi v resnici. V tem zapisu smo posegli na razna področja, kajti obranava pravnega stanja naših jezikovnih pravic je širši pojav, ki se nikakor ne uresničuje v suhih paragrafih. Opustili smo nalašč politikoe, ki je prav tako spremljala našo prehojeno pot. Ta je namreč nekaj neoprijemljivega, spremenljivega in nedoločenega. Pri obravnavi jezikovnih pravic pa ne moremo iti mimo povojnega gospodarskega razvoja, ki je zajel tudi našega človeka v zamejstvu. Z izgubo lastnega ozemlja vsled razlašče-vanja v neposrednem predmestju je prišlo do obubožanja ali »proletarizacije« naših ljudi, ki smo bili zapisani zelo hitremu poitalijančevanju. Nihče pa ni takrat načrtoval, da bi slovenska manjšina lahko postala »uspešna« na področjih, s katerimi se »proletariat« ne ukvarja, kot so na primer bančništvo, fi-nančništvo, mednarodna trgovina, industrija itd. In vendar je naša manjšina doživela tudi to stopnjo razvoja in se tako ohranila. Tedaj so nekateri jasnovidci trdili, da si mora manjšina ustvariti svoje meščanstvo, sicer se bo zgledovala pri italijanski buržoaziji, ki bo nanjo vplivala odtujevalno, asimilacijsko. Ljubljansko Delo z dne 28. decembra 1988 prinaša pomembne podatke o takra-tem zamejskem gospodarstvu. V dopisu z naslovom Gospodarska moč Slovencev v Italiji beremo med drugim tudi sledeče. »In vendarle je gospodarstvo manjšine na splošno vzeto uspešno. SVETINA: Gospodarstvo je uspešno, ker je v naši skupnosti veliko moči, notranje propulzivnosti, veliko človeškega potenciala in tudi gospodarskega. In to v vsem gospodarstvu, kadrovski potencial pa ustvarja nove ideje in zagotavlja večje možnosti za razvoj, zlasti če ga primerjamo s propadajočima in tudi kulturno neraz-vijajočima se večinskima skupnostma v Trstu in Gorici. Prav zato se naš kadrovski in gospodarski potencial laže uveljavlja in zato se italijanski večini mogoče zdi, da se razvijamo čez mero. Toda ko govorimo o uspešnosti našega gospodarstva, moramo upoštevati še eno dejstvo: mi smo se prvi vključili v gospodarsko sodelovanje z naravnim zaledjem, se pravi v gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo in tudi širše, z drugimi vzhodnoevropskimi gospodarstvi. Mi smo vsa ta leta zagovarjali tako gospodarsko sodelovanje, prav tako pa tudi financiranje gospodarskih struktur ob meji. Italijanski gospodarstveniki so se vključili kasneje in zato so nekateri menili, da je gospodarstvo Slovencev nekako privilegirano v tem gospodarskem sodelovanju. Toda edini nas privilegij je bil ta, da smo bili prepričani, da je tako sodelovanje potrebno in koristno.« (Nadaljevanje sledi) IZ MOJI SPOMINOV/5 Slovenska šola in jaz Ksenua Levak Ko sem uspešno dokončala nižjo srednjo šolo, sem se vpisala na klasično gimnazijo, ker me matematika ni preveč veselila. Ostala sem kar na šoli pri Sv. Jakobu. Razredi v Ulici Lazzaretto Vecchio so bili namreč prenatrpani. Zavzeto sem se lotila študija grškega jezika in književnosti. Živo sta me zanimali miselnost in kultura starih Grkov, ki so že v davnih časih prišli do globokih življenjskih spoznanj. Na klasični gimnaziji so me poučevali nekateri profesorji, ki so se pod fašizmom šolali na itahjan-ski gimnaziji. Kot zavedni Slovenci so se pozneje vpisali na ljubljansko univerzo in po diplomi prišli poučevat v rojstni Trst. Ce obvladam slovenski jezik, dolgujem to tudi slavistu, skladatelju, muzikologu in glasbenemu kritiku Pavletu Merkuju. Znan je po razpravah, ki segajo od literarne zgodovine, dialektologije in toponomastike do zgodovine slovenskega jezika. Pet let nam je s posebno ljubeznijo do naše besede posredoval znanje, ki si ga je pridobil na univerzi v Ljubljani, od Brižinskih spomenikov pa tja do Modeme in do našega časa. Učne ure je večkrat požlahtal z osebnimi spomini na študijska leta v Sloveniji. Naslednje šolsko leto sem obiskovala gimnazijo na dragem koncu mesta, nedaleč od morja. V dragem nadstropju starinske stanovanjske hiše so bili že dalj časa razredi realne in klasične gimnazije. Učilnice so bile precej mračne, učne ure pa je stalno motil hrup mestnega prometa. K sreči se je naše uho kmalu privadilo vrvežu in tako smo sledili pouku brez posebnih težav. Nekatere stranke v hiši je nedvomno motila že naša prisotnost. Šovinistično nastrojene ženske so si med pospravljanjem dajale duška in na ves glas prepevale Rossettijeve in druge pesmice o italijanstvu Trsta. Tudi na takšen način je bilo mogoče izzivati in razpihovati narodnostno mržnjo. Po dveh letih resnega dela smo morali dijaki klasičnih vzporednic opraviti sprejemni izpit za vstop v klasični licej. Se enkrat moram poudariti strogost takratne šole. Od 35 kandidatov nas je le 20 prišlo do zrelostnega izpita. Profesorji so tehtali naše znanje in niso hoteli zatisniti očesa, kot se dandanes pogosto dogaja. Dijaki, ki so bili sposobni, so izdelali in kasneje v življenju tudi uspeli. Ostali pa so se morali sprijazniti s ponavljanjem razreda ali pa si poiskati primemo zaposlitev. Tudi klasični licej mi je dal marsikaj in s toplimi čustvi se spominjam vseh svojih profesorjev, tako domačinov kot beguncev. Vsi so svoj poklic opravljali z ljubeznijo do naše šole, še posebej nekateri emigranti. Imela sem občutek, da bi bili pripravljeni delati na slovenski šoli tudi zastonj. Zgodilo pa se je, da je marsikdo moral kaj kmalu zapustiti Trst in se odpraviti čez lužo s trebuhom za kruhom. Ker so bili sposobni, so se v Ameriki lepo uveljavili. Sebe lahko prištevam med srečne dijake, ker sem imela priložnost spoznati profesorja Otona Muhra. Po izobrazbi je bil klasični filolog, široko razgledan v grški in latinski kulturi. Samozavesten in jedrnat, nam je znal antiko tako živo približati, da smo jo lahko primerjali s sedanjostjo. Stalno nas je navajal h kritičnemu opazovanju. Cenili smo zlasti njegovo prirojeno duhovitost in čut za pravičnost. Učne ure pri profesorju Muhra so bile prijeten intermezzo. Naslednji dve leti nas je spet poučeval profesor Zorko Harej. Tudi on je bil klasični filolog, znan v javnosti predvsem kot zborovodja, skladatelj in sposoben organizator. Priznati moram, da nam je dal dobro osnovo za učenje klasičnih jezikov, ki smo ju zares vzljubili. V šoli je bil vseskozi pošten in pravičen, njegova zunanjost pa je vzbujala v nas posebno strahospoštovanje. Za tiste čase je namreč nosil razmeroma dolge lase, ki si jih je med razlago večkrat razmršil tako, da je odhajal iz razreda ves razkuštran. Dijaki smo ga imeli radi, ker je bil dobrodušen in se je znal tudi pošaliti. Cez več let sem ga nekoč srečala v vlaku in prav kmalu sva začela obujati spomine. Priznal je, da smo bili dober razred, ker je marsikdo med nami kar »ex abrupto« (brez priprave) prevajal latinske in grške klasike. Ob zaključku teh svojih spominov na gimnazijska leta ne morem mimo dragega profesorja Ivana Sosiča. Kot prirodoslovce in geograf je poučeval tudi kemijo. Bil je majhne postave, svojevrsten človek, dober kot kruh. Med razlago smo čutili, da ima snov v mezincu. Segavo nam je znal razlagati kemične prvine in spojine. V razredu je v glavnem govoril kar po opensko, zato smo mu pravili Suošč. Ko si je nekoč nataknil naočnike, smo opazili, da je en okvir pozlačen, dragi pa ne. Sam se za tako malenkost ni menil, ker je svet gledal skozi rožnata očala. V njem je bilo precej romantike, zato ni maral nekaterih modemih izumov. Rajši je šel osebno h komu na dom, namesto da bi mu telefoniral. (Nadaljevanje sledi) ■FARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL DEL UVATOIO 4 da država prevzame državne funkcije, ki so jih v komunalnem sistemu opravljale občine kot podaljšek državne oblasti. Na področju uprave to Pomeni prevzem tistih upravnih nalog, ki sodijo v okvir funkcij državne uprave. V nasprotju z ustavo pa je, da bi država prevzela tudi tiste upravne naloge, ki so povezane z uresničevanjem lokalne samouprave oziroma lokalnih javnih zadev, ki jih občina, enako kot država, opravlja na oblasten naCin. To je v utemeljitvi odločbe, s katero je razveljavilo prvi odstavek 101. člena zakona p upravi in tretji odstavek 99. a člena zakona o lokalni samoupravi, med drugim zapisalo ustavno sodišče. Izpodbijani 101. člen doloCa, da s T. januarjem 1995 prevzame država od občin vse upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva ter vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastnega značaja iz pristojnosti občin. Po- budnika ustavnega spora (občina Krško in državni svet) sta menila, da je to v nasprotju z ustavo, saj je tako omogočeno podržavljenje vseh funkcij prejšnjih občin. Ustavno sodišče je v obrazložitvi opozorilo, da je že pred dobrim letom dni državnemu zboru naložilo, naj razmeji in določi pristojnosti države in lokalnih skupnosti, toda s 101. členom zakona o upravi tega ni storil. Sprejel je nejasno rešitev, ki je v praksi pripeljala do tega, da posamezne občine opravljajo naloge, ki se v drugih občinah opravljajo kot državne. Takšno stanje pa je pravno nedopustno, ker pri uveljavljanju pravic in urejanju pravnih razmerij povzroča pravni nered in ogroža pravno varnost. Ustavno sodišče je zaradi nejasnosti razveljavilo tudi 99. a člen zakona o lokalni samoupravi. Oba člena mora državni zbor spremeniti do 1. junija, in sicer tako, da bo natančno določil posamične pristojnosti in naloge, ki jih prevzame država. Ce tega ne bo storil, bodo občine 1. junija same prevzele opravljanje upravnih nalog, ki spadajo v njiho- vo izvirno pristojnost. Proti takšni odločbi je glasoval sodnik Matevž Krivic, ki je v odklonilnem ločenem mnenju tudi zapisal, da lahko pride 1. junija, Ce državni zbor ne bo spremenil razveljavljenih členov (zaradi strokovnih ali političnih nesoglasij, strankarskih blokad, vladne krize ali drugih nepredvidljivih dogodkov), do popolnega kaosa in kolapsa v delovanju državne in občinske uprave. Takšne možnosti, čeprav je minimalna, pa ustavno sodišče ne bi smelo dopustiti. Majda Vukelič Trdo do neutemeljenih zahtev po podražitvah »Novi« guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je po imenovanju v državnem zboru na kratko komentiral izid glasovanja in svoje poglede na vodenje denarne politike v prihodnje. Kako komentirate dejstvo, da so vas poslanci z vedno glasov znova imenovali za guvernerja centralne banke za naslednjih Sest let? Kljub vrsti pomislekov, ki so vedno prisotni v javnosti, sem zelo zadovoljen. Vsak posameznik ima napake, vendar imam občutek, da je parlament vendarle ugotovil, da se skozi posameznika (ali obratno) tudi ocenjujejo rezultati in aktivnosti, ki jih je posamezna ustanova, v tem primeru paC centralna banka, dosegla Boste tudi v prihodnje tako dosledno in neizprosno vodili denarno politiko? Stabilnosti se ne da doseči čez noč, zato mora centralna banka delovati na dolgi rok. Ni razlogov za kakršnokoli popuščanje ali odstopanje od stabilizadjske politike. Centralni banki je, in v prihodnje bi tudi morala biti, najbolj pomembna skrb za stabilen denar. To je predpogoj za gospodarsko rast, večjo zaposlenost, povečano varčevanje, veCje investicije... Se vam ne zdi, da dolgoročno vseh pritiskov na tolar centralna banka ne bo mogla sterilizirati sama s svojimi instrumenti, in da bi bil že cas, da kaj stori tudi vlada, torej zmanjša javno porabo, vodi restriktivno dohodkovno politiko...? Ja, prav zato sem ob svojem imenovanju v zahvali poslancem dejal, naj bodo trezni pri sprejemanju proračuna. Vlada s svojimi ukrepi, predvsem pri vodenju dohodkovne in davčne politike, lahko še marsikaj postori. Ko se govori o cenah, je popolnoma jasno, da je centralna banka v neposredni zvezi z inflacijo takrat, ko govorimo o tržnih cenah, torej, kadar si stojita nasproti ponudba in povpraševanje. Za tisti del cen, ki je pod nadzorom vlade, pa je odgovornost njena. Upam, da se bodo na tem področju stvari spremenile, nenazadnje to nakazuje že Četrtkova odločitev vlade v zvezi s cenami elektrike, in lahko reCem, da je naravnana v pravo smer. Vendar niC lažjega ni, kot zvišati cene in si izboljšati sedanjost, ob tem pa ne misliti na prihodnost. Tu mislim predvsem na pritiske po podražitvi bencina, v razmerah, ko nastaja ravno pri tem blagu velika pozitivna razlika zaradi padca dolarja. Problem je osnovna inflacija, tako pri tečaju kot pri obrestih, ker če Bi bila tolikšna, kot je bila objavljena nazadnje, torej 0, 5 odstotka na mesec, bi bili res na pravi poti in človek bi lahko bil optimist. Ste lahko bolj konkretni? Bolj trdni bi morali biti do vseh tistih, ki zahtevajo neargumentirano poviševanje cen. S tem mislim tudi tiste na lokalni ravni - kot primer naj navedem samo komunalne storitve - ki bi se morali zgledovati po ostalih, po tistih, ki se srečujejo s konkurenco na svetovnih tigih. (A. L. J.) SOCIALNI PARTNERJI / PODPIS SOCIALNEGA SPORAZUMA Dokument, ki pomeni začetek sindikalnega sporazumevanja Z letošnjo gospodarsko rastjo naj bi skušali ohraniti lansko raven LJUBLJANA - Po dobrih treh mesecih usklajevanj med vlado, delodajalci in delojemalci je socialni sporazum za leto 1995 končno pod streho. Podpisniki - vlada, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije v imenu delodajalcev ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Neodvisnost - Konfederacija novih sindikatov Slovenije in Neodvisni sindikati Slovenije kot predstavniki delojemalcev - so se z njim obvezali, da si bodo letos prizadevali za nadaljevanje gospodarske rasti, povečanje zaposlenosti, stabilizacijo gospodarstva ter izboljšanje socialne in pravne varnosti zaposlenih. Partnerji so vseskozi trdili, da bi morah paket podpisati v celoti, torej poleg sporazuma tudi dogovor o politiki plac in tarifno prilogo za gospodarstvo, vendar so razkoraki med njimi, zlasti s strani sindikatov, še precejšnji. Zato se bodo predstavniki vseh treh strani skušali v kratkem še enkrat usesti za pogajalsko mizo in se o ostalih dveh dokumentih pogoditi v prihodnjih dneh. Podpis socialnega sporazuma je zavezujoč predvsem za vlado, saj je v njem zapisano, da naj bi se vse plaCe v gospodarstvu in negospodarstvu, tudi plače poslancev in pokojnine, usklajevale z isto eskalacijsko lestvico. To zahteva uskladitve določenih aktov in zakonov, ki jih je treba spremeniti. Med temi je prav gotovo najpomembnejši zakon o načinu obračunavanja pokojnin, zato je pričakovati, da bo vlada parlamentu v kratkem predlagala spremembo tega zakona. O plačah še tole - do konca leta naj bi bila zajamčena plača najmanj štirideset odstotkov povprečne plače v Sloveniji. V sporazumu je tudi določeno, naj bi najpozneje v mesecu dni sprejeti ukrepe za premostitev posledic gibanja tečaja tolarja. Socialni sporazum omejuje tudi proračun, Iz ze znanih razlogov včeraj k podpisu socialnega sporazuma ni pristopil sindikat Pegam, Konfederacija sindikatov 90 pa je podpis zavrnila iz načelnih razlogov. Predsednik sindikata Boris Mazalin namreč ne razume nenačelne politike partnerjev, tudi sindikatov, s katerimi so se najprej dogovorili, da bodo podpisali vse tri dokumente ali pa nobenega. ki naj bi ne bil višji od 510, 4 milijarde tolarjev; v nasprotnem primeru bodo namreč delodajalci od njega odstopiti. Ne gre spregledati, da je med socialnimi partnerji letos prvič prišlo do podpisa spro-razuma, kar je včeraj poudaril tudi predsednik vlade Janez Drnovšek, posebej pa je spodbudno, da začetek sindikalnega sporazumevanja spremljajo precej ugodni gospodarski kazalci. »Tisto, za kar smo se partnerji v socialnem sporazumu obvezati, naj bi pomenilo nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj. To pomeni, da bo letos gospodarska rast sledila lanski vsaj petodstotni rasti družbenega proizvoda. Želimo si, da bi takšna gibanja dosegli ob nadaljnjem zniževanju inflacije ter da ob tem osebni in družbeni standard ne bi trpela, kar ima večina ekonomistov za nekaj nedosegljivega,« je dejal premier. Ob več kot petodstotni rasti družbenega proizvoda se je letošnja januarska proizvodnja zvišala za 16 odstotkov, februarska pa v primerjavi z lanskim februarjem za trinajst odstotkov. Po prvem trimesečju letošnjega leta je Slovenija po Drnovškovih besedah dosegla takšen odstotek inflacije, ki se ujema tudi s cilji, zapisanimi v sporazumu. »Ob vsem tem smo ta gibanja dosegli ob sorazmerno ugodni rasti osebnih dohodkov, številni ekonomi- sti pa opozarjajo, da je rast OD previsoka in lahko ogrozi uspešno rast gospodarstva.« Zato premier meni, da je treba najti pravo mero; po eni strani s previsokim naraščanjem ne ogroziti javne porabe in gospodarske uspešnosti, po drugi strani pa bi lahko preveliko omejevanje plac vplivalo na zmanjševanje motiviranosti in produktivnosti ljudi. Po njegovem mnenju pa sta primerjalni prednosti Slovenije ravno motiviranost in ustvarjalnost, Čemur daje dovolj prostora tudi včeraj podpisani socialni sporazum. S podpisom socialnega sporazuma je zadovoljen tudi predsednik GZS Dagmar Šuster, saj po njegovem mnenju uokvirja vse bistvene elemente letošnje gospodarske politike. Na vprašanje, ali nam bo sporazum prinesel tudi socialni mir, Šuster odgovarja, da je neko splošno nezadovoljstvo oziroma skrajna oblika nemira malo verjetna, ne izključuje pa možnosti, da bo do nezadovoljstva prihajalo v lokalnih sredinah, kjer obstajajo razlogi in kjer imajo delavci za to vso pravico. Margareta Jarc AVSTRIJA / SODIŠČE 15 let zapora za neonacista Schimaneka Zaradi oživljanja nacizma DUNAJ - Sodni proces proti 31-letnemu avstrijskemu neonacistu Hans-Jorgu Schi-maneku (na sliki) se je vCeraj končal z visoko zaporno kaznijo. Porotniki na dunajskem deželnem sodišču so enega najožjih sodelavcev nekdanjega voditelja desnoekstre-mistične Ljudstvu zveste zunajparlamentarne opozicije (VAPO) .Gottfrieda Kiissla, zaradi kršenja zakona o prepovedi oživljanja nacistične miselnosti in zaradi aktivnosti za nasilen prevzem oblasti v državi obsodili na 15 let zapora. Na visoko kazen je vplival vodilni položaj, ki ga je imel Schima-nek na avstrijski de-snoekstremistični sceni; s tem so porotniki utemeljili ostro kazen. Sodba še ni pravnomočna, ker je obramba takoj vložila ničnostno pritožbo ter priziv. Nekdanji poklicni vojak in vodja nacio- nalsocialistične skupine Langenlois na Nižjem Avstrijskem je v okviru enotedenske sodne obravnave sicer priznal, da je širil naci-stinčno miselnost, odločno pa je zavrnil, ‘ da bi pri tem igral vodilno vlogo. Zavrnil je tudi obtožbo, da je s svojimi »tovariši« hotel destabilizirati demokratično državo Avstrijo in - dolgoročno -nasilno prevzeti oblast. Sodišče je imelo na voljo obširno gradivo, v katerem je bilo dokazano sodelovanje obtoženca v omenjenih neonacističnih organizacijah. Državni tožilec je predvajal celo videoposnetke, na katerih Hans-Jorg Schimanek mlajše člane skupine uči usmrtitve nasprotnikov ter jim pojasnjuje, kakšni so cilji novo ustanovljene skupine Langenlois: usposabljanje za borbo kot prvi pogoj za prevzem oblasti v državi. Ivan Lukan ZVEZNA VLADA / PO ODSTOPU FINANČNEGA MINISTRA LACINE VranHzky soočen z odstopi še nadaljnjih treh ministrov Odhajajo Loschnak, Hesoun in Dohnal - Haider za predčasne volitve DUNAJ - Odstop finančnega ministra Ferdinanda Lacine preteklo sredo je bil očitno le začetek velikih personalnih sprememb v avstrijski zvezni vladi. Vranitzkyjevo koalicijsko vlado so namreč včeraj zapustili še trije ministri - notranji minister Franz Loschnak, minister za socialne zadeve Rudolf Hesoun in ministrica za ženska vprašanja Johanna Dohnal (vsi socialdemokratska stranka). Povsem odprto pa ostaja za zdaj vprašanje, ali bo prišlo do sprememb tudi v vladni ekipi v ljudski stranki (OVP). Kancler koalicijske vlade Franz Vranitzky je odhod kar štirih ministrov v enem tednu komentiral kot »nič nenavadnega«. Ivan Lukan »Menjave na političnih funkcijah so del demokratičnega življenja«, je poudaril kancler in pri djal, da so menjave bile predvidene, čeprav šele na jesen. Odstop ministra Lacine je zadevo časovno le pospešil, je poudaril PO ODSTOPU ŠTIRIH MINISTROV / KDO BODO NASLEDNIKI? Kancler Vrani1zky še razmišlja DUNAJ - Zvezni kancler Franz Vranitzky, ki se je po odstopu kar štirih ministrov znašel v precej neprijetnem položaju, včeraj še ni hotel povedati imena naslednikov. Poudaril je, da bodo ministri odstopili šele konec prihodnjega tedna, ko bo končana razprava o zveznem proračunu. V javnosti so se že vseeno pojavila imena nekaterih resnih kandidatov. Tako naj bi sedanji minister za znanost Rudolf Scholten nasledil finančnega ministra Ferdinanda Lacino, ministrico za Zenska vprašanja Do- hnalovo naj bi zamenjala državna poslanka iz Štajerske Konradova, favorit za položaj notranjega ministra je sedanji predsednik kluba socialdemokratskih poslancev Peter Kostelka, ministrstvo za socialno zadeve pa naj bi prevzel sedanji državni sekretar za uradnike pri Uradu zveznega kanclerja von Einem. Po zadnjih informacijah iz krogov, ki so blizu zveznemu kanclerju, bodo imena novih ministrov znana morda že danes, saj je Vranitzky že sklical izredno sejo razširjenega predsedstva stranke. I. L. Vranitzky.Lacino je označil kot ministra, ki je Avstriji več kot desetletje zagotavljal urejene državne finance, Loschnak da je bil »porok za varnost«, Dohnalova pa da je kot prva ministrica za ženska vprašanja »pisala pomembno poglavje v avstrijski politiki«, je še dodal zvezni kancler. Tako koalicijski partner socialdemokratov, ljudska stranka, kot tudi opozicija so na napovedane velike spremembe v socialdemokratski vladni ekipi komenitrali z jedkimi izjavami predvsem na račun kanclerja Vranit-zkega. Podkancler Erhard Busek (OVP) je menil, da Vranitzky nima več nadzora nad dogajanjem in poudaril, da ljudska stranka ne bo dovolila, da bi se zaradi odstopov znašla pod pritiskom. Sef svobodnjakov Jorg Haider pa je zahteval takojšnji odstop vlade in razpis predčasnih volitev, medtem ko je predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt odstop skoraj polovice socialdemokratskih ministrov označila kot »očitno znamenje razpada vlade«,za kanclerja pa je menila, da se mu »izteka čas«. Za politično preživetje Vranitzkega in koalicijske vlade bo odločilnega pomena tudi usoda predsednika ljudske stranke in podkanclerja Erharda Buška. Ce bo le-ta na zveznem kongresu stranke izgubil bitko za prvo pozicijo v stranki, potem od sedanje vladne ekipe OVP ne bo preživel skoraj nihče. Tedaj pa niti niso izključene predčasne volitve. ISTRA »Kako srečna je Madžarska, ki nima morja!« Prelepa obala Jadranskega morja privablja vse vrste divjih privatizacij - Obalo si prilaščajo predvsem zasebniki s političnim ozadjem v hrvaški prestolnici REKA - »Kako srečna je Madžarska, ki nima morja!« Zelo dolgo bi lahko ponavljali to izjavo Borislava Skegra, podpredsednika vlade in najpomembnejšega hrvaškega gospodarskega stratega, saj prepiri na Hrvaškem glede pravice do uporabe obmorskega pasu že začenjajo spominjati na zgodbo o jari kači in steklem polžu. Na straneh časnikov se lomijo kopja zaradi ozkega priobalnega pasu na Jadranu, ki po sedanjih zakonih ne more postati zasebna last. Kljub temu pa so nekateri zasebniki zgrabili morsko obalo kot svojo last, zahvaljujoč vladi, ki je z nerodno razlago zakonskih predpisov omogočila privatizacijo nekda-njili družbenih podjetij, tavam in pristanišč. Obtožbe letijo na raCun vlade Nikice Valentiča z Reke -hrvaškega obmorskega središča - saj so se prav tu pojavili, kot pojasnjujejo, najbolj očitni kršilci zakonov. Pri tem omenjajo primer remontne ladjedelnice Viktor Lenac, ki so jo privatizirali in prodali tujcem, ter ma- rin klubov ACI iz Opatije. Prepiri v zvezi z obmorskim pasom pa so se zaostriti tudi po izjavi Damirja Vrhovnika, direktorja remontne ladjedelnice Viktor Lenac, da je to podjetje lani ustvarilo kar 45, 7 milijona dolarjev prihodkov. V obdobju, ko je hrvaško ladjedelništvo ustvarilo skupen primanjldjaj v višini milijarde dolarjev, ko tisočem delavcev grozi odpoved, ker zanje ni dovolj dela, je primer Viktorja Lenca s polnimi navozi močno odmeval in izzval vrsto reakcij. Nekdanji komunist Damir Vrhovnik je izzval bes novih političnih mogotcev, zlasti po izjavi, ki je Rečane osupnila, da je prodal delnice zaposlenih tujcem, ki so jih odkupili za neznatno ceno. S tem so si tuje družbe pridobile 65, 5-odstotni delež v Viktorju Lencu. Zdi se, da je poslovna prihodnost te ladjedelnice bleščeča in da bi Reka utegnila kmalu postati eden od centrov za obnovo ameriške vojaške flote v Sredozemlju. Ni pa še jasno, ati bo te načrte spodnesla močna politi- čna akcija dela opozicije in vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), ki zahteva vnovično preučitev vseh primerov privatizacije na priobalnem pasu. Slavko Meštovič, eden od opozicijskih prvakov, član Hrvaške narodne stranke (HND), zatrjuje, da so privatizacijo la- djedelnice Viktor Lenac spremljale številne kršitve zakonov. Z njim se strinjajo številni majhni delničarji podjetja, ki so prepričani, da so jih opeharili, ker so nekoč za drobiž prodali svoje delnice Damirju Vrhovniku, ki jih je potem dražje prodal tujcem. »Sklad za privatizacijo je pri svojem delu spoštoval zakon o lastninskem preoblikovanju nekdanjih .družbenih podjetij,« zatrjuje Ivan Penič, hrvaški minister za privatizacijo. Kljub temu pa se je minister za pomorstvo Ivica Mudrinič znašel na spolzkih tleh, saj na obtožbe nima pravega odgovora, predvsem zato, ker meja priobalnega pasu ni nikjer natančno določena. Mudrinič se zato zavzema, da bi ustanovili posebno komisijo, ki bi natančno določila meje obmorskega pasu in prihodnost spornih 187 privatiziranih podjetij na tem območju. Stališča o tem so znotraj HDZ deljena, toda utegnila bi prerasti v največji škandal, saj je pod vprašaj postavljeno premoženje, vredno nekaj sto milijonov dolarjev. Petar Sale, državni pravobranilec, nasprotuje pred kratkim sprejetemu pomorskemu zakoniku. Po njegovem je »problem obmorskega pasu politični in državni problem«. Ali bo prav na njem spodrsnila vlada Nikice Valentiča? Vprašanje ni tako neute- meljeno, saj »jastrebi« iz vladajoče Tudmanove stranke niso zadovoljni z »liberalnim« Valentičem. Zato ne preseneča, da so hitro našli skupni jezik s hrvaško opozicijo, s katero sicer nimajo skoraj nobenih stičnih točk. Spori znotraj HDZ, ki so jih sprožile razprave o obmorskem pasu, so načele tudi druge teme, ki si jih vlada prizadeva prikriti. Po odhodu Stipeta Mesiča in skupine okrog njega ni več mogoče prikriti fiakcijskih obračunov med ha-dezejevci, ki imajo v državnem parlamentu le tri predstavnike več kot opozicija. Po izjavi Ivana Milasa, vidnega predstavnika HDZ, da ne bo pristal na spremembe pomorskega zakonika - »tudi če bi ga postavili pred puško« - je jasno, da se bodo spori v Tudmanovi stranki samo še poglobili. Zato je zelo verjetno, da bo v tem zapletenem primeru privatizacije občasno razsojal sam »oče naroda« Franjo Tuđman, ki v svojih rokah čedalje težje drZi niti lastne stranke. Goran Moravcek Foto: Aleš Pavletič POEZIJA Abdulah Sidran med nami s svojim Sarajevskim tabutom Tatjana Dolhar Vojni spopadi v bivši Jugoslaviji so prinesli na knjižne police evropskih knjigam najrazličnejšo literaturo o tem kotu Evrope, zgodovinopisje dežel nekdanje Jugoslavije, vojna in nevojna pričevanja, eseje iz vsakdanjega življenja, pesmi, Časnikarske zapiske, dnevnike, vse pac, kar je nenadoma postalo za evropskega bralca izredno zanimivo. Od prejšnjega meseca obsega ta ponudba še eno knjigo, dvojezično zbirko pesmi bosanskega pesnika Abdulaha Sidrana »Sarajevski tabut -La bara di Sarajevo«, ki je izšla pri tržaški založniški hiši Edizioni »E« (25.000 lir). Antologijo njegovih najboljših predvojnih pesmi in medvojno še neobjavljeno ustvarjanje je zbral Piero Del Giudice, za njihov prevod pa je poskrbel Silvio Ferrari. Piero Del Giudice je namesto uvodne besede zabeležil enega izmed svojih prvih pogovorov s pesnikom v drugem letu vojne v Sarajevu: iz tega in še nadaljnih srđcanj je nastala zbirka »Sarajevski tahut- La bara di Sarajevo«, ki jo v teh dneh pesnik sam predstavlja po Italiji. Z njim se bomo lahko srečali tudi v Trstu, ko bo v ponedeljek, 3. aprila, ob 20.uri, gost okrogle mize »Poezije obkoljenega mesta« v Muzeju Revoltella. Poleg Sidrana in Piera del Giudiceja bodo prisotni tudi dr. Rotelli, direktor tržaške psihiatrične bolnišnice in tržaški odbornik za kulturo Damiani. Abdulah Sidran je danes ena od osrednjih figur v bosanski Utera-turi, bistvena pa je bila njegova prisotnost na področju jugoslovanske kinematografije v vlogi scenarista filmov Emira Kustorice. Kustorica, najbolj znani jugoslovanski režiser, si je v zgodovini svetovne filmografije zagotovil mesto predvsem z dvema filmoma: »OCe na delovnem potovanju«, ki je zaslovel na filmskem festivalu v Cannesu leta ’85 in »Ali se spominjaš Dolly Bell?«, nagrajen leta ’81 na festivalu v Benetkah. Za oba scenarija je Sidran veliko Črpal iz svojih avtobiografskih izkušenj. Danes sta Sidran in Kustorica pretrgala sodelovanje: Kustorica se je po njegovem mnenju in mnenju velike večine Bosancev izneveril svojemu narodu. »Njegove izjave grejo proti skupnemu interesu bosanskega naroda, ljudje v obkoljenem mestu mu ne bodo nikoli odpustili izjav proti oboroženem posegu v Bosni. Narediti pa bomo morali vse, da ob tem ne zavrnemo tudi njegove umetniške produkcije«, pravi Sidran v svojem pogovoru s Pie-rom Del Giudicejem. Sidran pravi, da so bile njegove scenografije tako uspešne, ker se je zgledoval po svojem življenju v mladih letih, ko je v bistvu odrašCal na robu družbe. Njegovo življenje in usoda njegove družine se je zamotala, ko je bil oče, prvoborec pri partizanih in minister za delo bosanske republike v prvih povojnih letih, leta’48 aretiran, Ceš da je bil simpatizer Informbiroja. Oce je bil nato interniran na Golem otoku, leta ’65 pa je umrl za rakom; ko je dvajsetletni Abdulah izgubil oCeta, je pridobil duhovnega oCeta, svojega razrednika, profesorja Mareka, ki ga je izvlekel iz sveta drobnega vsakodnevnega kriminala in mu ponudil nove vrednote, mu pokazal, kako izkoristiti talente in ne zapraviti svoje nadarjenosti. Sidran pa se še danes ima za samouka, kljub študiju in izobrazbi ni nikoli postal poeta doctus, temveč je ostal poeta vate, Ce bi bil slikar, pravi, bi se definiral naif. Profesor Marek, ki mu je stal ob strani na njegovi intelektualni poti do konca, ko se je ob začetku te vojne odločil za samomor, je hil z njegovim očetom na Golem otoku, kot kapo, to je jetnik, ki opravlja pazniška dela . Morda se je skušal z izkazovanjem ljubezni sinu oprostiti za krivico povzročeno očetu. »Danes le štiriindvajset korakov loči grob mojega oCeta od Marekovega. Mislil sem, da je usoda očetov v naših rokah, v resnici pa se zavedam, da nismo niti gospodarji svoje lastne usode. Ostali smo sužnji svojih predhod- nikov. Na svoji koži Čutim težo njihove usode. Mojo hčerko pogojuje usoda njenega deda. Teh primerov je v nedogled. Oce mojega prijatelja pisatelja Marka VešoviCa je bil partizan, ubili so ga, ker se je opredelil za Informbiro, Karadžicev oce je bil Četnik. Navadno so to dogodki, ki zadevajo ljudi iz iste vasi in pogojujejo njihove usode. Njihovi potomci so nato prisiljeni, da se opredelijo za ravno tako kategorične in ekstremne izbire.«, razlaga pesnik v spremni besedi k novi antologiji. Abdulah Sidran se je ob izbruhu konflikta nahajal v Parizu, dani so mu bili odlični pogoji, a vseeno se je odločil, da se vrne v Bosno. Vedel je, kje je v tistem trenutku njegovo mesto. Kot številni intelektualci, ki so ostali v Bosni, se Sidran zaveda, da pomeni evropska ravnodušnost v bistvu njen moralni zlom. Bosna bo že kako preživela, vedno veC ljudi pa se sprašuje, kaj bo z Evropo... »...Zrem v nebo nad Benetkami. Tam gor in povsod je Bog, eden. Ustvaril je vsemirje, miljarde svetov v njem, v vsakem izmed teh na tisoCe narodov in jezikov, vsakemu svoje Benetke. Majhen narod je ustvaril na enem izmed teh svetov, na področju, Evropa po imenu, med plemeni južnih Slovanov. Tu je meja. Bosna. Bosna. Bosna. Tuše tikata in se spopadata križ z Vzhoda in križ z Zahoda, rojena iz istega križa. Zrem v nebo nad Benetkami. Gospodarji zemlje so se izrekli: bosanskega naroda ni. Benetke se utapljajo. Evropa se utaplja. Zibelka z dojenčkom se utaplja. Celin ni več. Utaplja se roza na kristalni vazi iz Murena. Potaplja se Murano. Utaplja se hotelska soba, potaplja se Društvo mrtvih pesnikov. Zakaj naj ne obstaja bosanski narod? Med barvami-ena barva, med dišavami-ena dišava manj? In zakaj naj ne obstajajo Benetke? Med čudesi- en čudež manj? Zrem v nebo nad zemeljskim svetom. Zvezda pada v brezno vsemirja, kot bi padla sredi Canal Grande. Zemeljski svet, med sedmimi milijardami kozmosov, želi biti osiromašen za cel narod. To je želja gospodarjev sveta...« (Iz pesmi »Zakaj se utapljajo Benetke?«, posvečeno Petru VVeiru, režiserju filma »Društvo mrtvih pesnikov«, Benetke- Sarajevo, avgust- september 1993) OKROGLA MIZA V OKVIRU 10. FILM VIDEO MONITORJA Kaj menijo o slovenskem filmu drugi Letošnja okrogla miza 10. Filma video monitor je ob tematiki »Slovenski filmvideo doma in v svetu« privabila v goriški Kulturni dom številne filmske kritike, Časnikarje in ljubitelje slovenskega filma, ki so po uvodnih bese-dah ravnatelja 10. FVM prof. Doktorica prisluhnili oceni predsednika FVM dr. Darka Bratine o najbolj prodorni kulturni manifestaciji goriških Slovencev. Ob določenih, v bivši Jugoslaviji tudi na področju filmske ustvarjalnosti težko razpoznavnih nacionalnih kinematografijah, in ob skorajšnjem nepoznavanju slovenskega filma v svetu in tudi v zamejstvu, je bila prva retrospektiva slovenskega filma v Gorici leta 1981 (in prva za Slovence na sploh) pravcati izziv za filmsko publiko in filmske kritike. Priznani italijanski kritiki, ki so še sedaj zvesti vsakoletni goriški filmski manifestaciji, so lahko spoznali sosedno kinematografijo; majhno, vendar po svoji zasnovi, filmskem jeziku, predvsem pa po kulturnem sporočilu nadvse zanimivo umetnost. Najboljši slovenski filmi, zasnovani na slovenski literaturi so tako tudi skozi goriški FVM posredovali svetu literarne umetnine, ki lahko najbolje »razložijo« slovensko bit. Včasih so se kritične ocene tujih kritikov raz-likovale od domačih v nekaterih filmskih delih, posebno tistih, ki so odkrivali lažno in groteskno podobo socialističnega samoupravljanja - so bolje nagrajevali pogum slovenskih avtorjev kot slovenski kritiki, ki so takim filmom oponašali predvsem ohlapno filmsko obdelavo. Sandro Scandolara, ki se že dolga leta ukvarja z filmsko ustvarjalnostjo, ki je zrasla na jugoslovanskih tleh, je razpredel zanimivo retrospektivno oceno nekaterih naj-veCjih filmskih avtorjev bivše Jugoslavije kot so bili Petrovič, Papič, Pavlovič, Makavejev in drugi, Id so pri italijanski levičarski filmski kritiki s filmi, ki so odkrivali resnično podobo jugoslovanskega režima, naleteli na nerazumevanje m tudi zavrnitev. Takoimenovani jugoslovanski film, ki ga je bilo mogoče globalno spoznati predvsem na puljskih filmskih festivalih, ni prodrl na ita-lijanska platna; ni bil razumljen in le redkim režiserjem, kot sta bila Petrovič in Pavlovič se je uspelo predstaviti tujemu gledalcu. Hol-lywoodski filmski kritik Harold Hollovran, pisec ene prvih knjig o slovenskem filmu, v kateri ni hotel delati konfrontacij z ostalimi nacionalnimi kinematografijami bivše Jugoslavije, se je bil najprej zaljubil v Stigličevo »Balado o trobenti in oblaku«, kot tudi v njegovo komedijo o primorskih ljudeh iz časa fašizma »Tistega lepega dne«, kasneje še v dela letošnjega Prešernovega' nagrajenca režiserja Matjaža Klopčiča. Na okrogli mizi je govoril tudi o deležu snemalca in režiserja Karpa Godine v »jugoslovanskem« in posebej v slovenskem filmu in še o najnovejšem filmu Andreja Mlakarja »Halgato«. Menil je, da tako, kot so slovenski filmski ustvarjalci imeli svoj vpliv • na ostale nacionalne kinematografije bivše Jugoslavije, tako se lahko tudi danes projecira slovenski filmski talent na vso Evropo. Prisotnost tujih kritikov, spoznavanje s slovenskim filmom je za slovensko kinematografijo izrednega pomena; njihovo sporočilo v evropski svet, ki skuša biti na zunaj vedno bolj enoten, na znotraj pa ohranja dragocene posebnosti, je v tem Času lahko zelo dragoceno. Gospod Hollovvan je priporočil slovenskim filmskim ustvarjalcem, naj obdržijo svojo nacionalno identiteto, ohranijo kulturno dediščino, ki bo edina lahko njihov potni list v ostalo filmografijo sveta. Veliki evropski narodi kot Francozi in Angleži cenijo poslanstvo nacionalne kulture in znajo ceniti tudi druge, ki umetniško in brez zavor spregovorijo o sebi. V nadaljevanju zanimive okrogle mize letošnjega 10. FVM so domači in tuji ljubitelji slovenskega filma, kritiki in filmski esteti spregovorili o nujnosti prodora slovenskega filma izven meja Slovenije in prav tako o prispevku, ki so ga tuji filmski ustvarjalnosti dali slovenski rojaki v svetu od Hollywooda do Buenos Airesa Z letošnjim filmskim pregledom »Petih Slovenij«, posebej s filmskim ustvarjanjem Slovencev izven meja matične države, se je verjetno zaključil krog dosedanje tematike vsakoletnega goriškega Film video monitorja. Kakšna presenečenja nam pripravljajo njegovi avtorji v bodoCe, ne vemo; pričakovali pa bomo XI. FVM z zanimanjem. Dorica Makuc TELEVIZIJA Sandro Curzi: Roke dol s televizije! Alessandro Curzi, ki je od novembra 1993 odgovorni urednik poročil na Telemontecarlo, ima za sabo dolgoletno izkušnjo kot novinar. ZaCel je še cisto mlad pri rimskem Časopisu Repubbli-ca d’Italia in nadaljeval svojo pot pri Gioventu nuova, Nuova generazione, L’Unita, Paese sera, dokler ni marca 1987 postal glavni urednik televizijskih poročil tretje mreže RAL Pred kratkim je s svojim sodelavcem Corradinom Mineom napisal knjigo Giu le mani dalla TV (Roke dol s televizije), v kateri pripoveduje o svoji izkušnji na tretji televizijski mreži. V prejšnjih dneh je bil Alessandro Curzi na dvodnevnem obisku v Trstu in je kot gost inštituta Antonio Gramsci sodeloval pri srečanju »Kako se rodijo televizijska poročila« ter pri predstavitvi svoje zadnje knjige- Ob tej priložnosti smo se z njim nekoliko razgovorili. Trenutek, ki ga živimo, je gotovo dokaj zaskrbljujoč za vse tiste, ki se ukvarjamo z informacijo. Zgodovina italijanske televizije je zapletena. Od konca druge svetovne vojne pa tja do leta 1989 smo živeli obdobje omejene demokracije. Ko je leta ’89 padel berlinski zid, smo vsi mislili: konCno je vsega tega konec, konec hladne vojne, konec delitve sveta na dva pola. Svet se bo končno odprl, nastopil je trenutek za dobro in popolno novinarstvo. To je bilo tisto, kar smo mislili. Stvari pa so se razvile v Cisto drugačno smer. Zgodilo se je nekaj izrednega, nekaj izredno negativnega: prišlo je do popolnega pomanjkanja svobode.« Danes je veliko govora o dekretu za Par con-dicio. Kaj mislite o tem in kako bi se po vašem mnenju lahko razrešila ta situacija? Par condicio je bila verjetno dobra pobuda, rezultat pa je bil dekret, ki ne služi ničemur in je poleg tega privedel do velike zmešnjave ter dopustil, da so postali nekakšne »žrtve« tisti, ki gotovo žrtve niso in ki nasprotno skušajo zlorabljati vse svoje moči. Mislim, da je dobro razvidno, da bo treba priti do popolne razorožitve sistema, da bomo lahko dosegli novo stabilnost. V kratkem Času bo treba Italijo posodobiti po zgledu večine drugih držav, ZDA na primer. Ena privatna postaja, ena državna, ena ali dve Pay-TV, lokalne... torej veC svobodnih televizij, ki dajejo gledalcu možnost izbire. Kot ima možnost izbire tisti, ki kupi ta ali oni Časopis. Večkrat se dogaja, da imajo Članki, ki poročajo o istem dogodku, povsem drugačno vse-bino.Pri tem gre za izbiro informacij, ki dajo novici tak ali drugačen prizvok... Dober novinar, katerekoli politične usmerjenosti, katerihkoli idealov, mora imeti kot prvo nalogo to, da poda vest na najbolj enostaven, razumljiv in najbolj popoln način. Torej mora izbrati tiste informacije, ki jih smatra za nujne, najsibodo te v skladu ali ne z njegovim osebnim prepričanjem. Najbolj sem hvaležen tistim, kimi rečejo: »Jaz vas cenim, vendar se ne strinjam z vašimi idejami«. Knjiga Gib le mani dalla Tv je izšla že v tretjem ponatisu. Ali ste zadovoljni s takim uspehom? Seveda, knjiga je imela kar precejšen uspeh. Ne vem, koliko izvodov smo prodali, ker niso založbe nikoli preveč jasne glede tega. V bistvu je to knjižica, ki sva jo s kolegom Mineom napisala v enem mesecu, na valu jeze in razočaranja nad tistim, kar se je zgodilo in se še naprej dogajalo na RAL Zadnje poglavje pripoveduje prav o tem, kar se dogaja v teh dneh in o tem, kako bi lahko premostili težave glede državnih in privatnih televizij.« LITERATURA / DRUGI APRIL - MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE RAZPIS Akademski pevski zbor Študentske ogranizacije Univerze v Ljubljani pod pokroviteljstvom SOU v Ljubljani, ZKO Slovenije, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za Šolstvo in šport in RTV Slovenija ob 75-letnici Univerze v Ljubljani, 70-letnici ustanovitve APZ v Ljubljani in 50-letnici ustanovitve APZ Tone Tomšič razpisuje H. Mednarodni natečaj za zborovsko skladbo. Kategorija A: Skladba za mešani zbor a capella v obsegu največ osem minut z besedilom, ki ne sme biti sakralno. Kategorija B: Priredba ljudske pesmi v obsegu največ osem minut z uporabo originalnega slovenskega ljudskega motiva, napeva in besedila v narečju. Skladba je lahko priredba za mešani, ženski, moški ali mladinski pevski zbor. Nagrade (v bruto zneskih): Kategorija A: 1. nagrada 400 tisoč SIT 2. nagrada 280 tisoč SIT 3. nagrada 120 tisoč SIT Kategorija B: 1. nagrada 320 tisoč SIT 2. nagrada 200 tisoč SIT 3. nagrada 120 tisoč SIT Posebni nagradi: Nagrada Branka Rajštra za najboljšo skladbo za mladinski zbor: 120 tisoč SIT Nagrada kritike na koncertu ob podelitvi nagrad (v sezoni 1995/96), ki jo bo podelila žirija v sestavi glasbenih kritikov eni izmed izvedenih skladb: 80 tisoč SIT Natečaj je odprt za vse skladatelje, brez omejitve. Vsak udeleženec lahko sodeluje z eno ali več skladbami v vsaki kategoriji. Prijavljene skladbe bo ocenjevala komisija, ki bo sestavljena iz mednarodno priznanih strokovnjakov, pri ocenjevanju skladb kategorije B pa bo sodeloval še enomuzikolog. Vsa prijavljena dela morajo prispeti do 9. septembra 1995 v šestih izvodih s potrebno dokumentacijo na naslov: APZ Tone Tomšič, Studentske organizacije Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 1, 61000 Ljubljana (več informacij o pogojih razpisa na tel. 061 214 287 ah v uredništvu za kulturo časopisa Republika). LJUBLJANA - Pred sto-devetdesetimi leti se je drugega aprila (na jutrišnji dan) rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, zato je IBBY -Mednarodna zveza za mladinsko književnost razglasila ta dan za mednarodni dan knjig za otroke, ki ga po svetu in pri nas praznujemo že od leta 1967, Tudi v Sloveniji od leta 1992 deluje sekcija IBBY, še pred državno osamosvojitvijo pa smo Slovenci delali v okviru jugoslovanske sekcije s sedežem v Beogradu. IBBY spodbuja razvoj mladinske književnosti v posameznih deželah, organizira strokovne seminarje in si prizadeva, da so vsem mladim po svetu dostopna kvalitetna literarna dela. V okviru enainšestde-setih nacionalnih sekcij IBBY je vsako leto ena od članic izbrana za sponzorja tega mednarodnega praznika. Letos je bila to japonska sekcija, ki je s pomočjo pisatelja Shigeo-ja VVatanabeja in ilustratorke Kaoro Ono poskrbela za poslanico otrokom vsega sveta. V počastitev tega dne v Pionirski knjižnici vsako leto pripravijo osrednjo razstavo s posebno temo, ki se letos nanaša na petdesetletnico najpomembnejše slovenske založbe za mladinsko literaturo, Mladinske knjige. V razstavi bodo predstavljena naj ljubša dela Mladinske knjige, ki so jih izbirali otroci od devetega do trinajstega od leta 1972 na vsakotedenskih razstavah »Moje najljubše knjige« v Pionirski knjižnici ter knjižničarji iz Pionirske knjižnice izmed otroških in mladinskih knjig od leta 1945 naprej. Tako so med petimi največkrat izbranimi knjigami naslednja dela: Erich Kastner: Dvojčici, Adam Bahdaj: Pozor! Črna marela, Erich Kastner: Emil in detektivi, Erič Knight: Lassie se vrača, Brane Dolinar: Dvojne počitnice. V okviru razstave, ki bo svečano odprta v ponedeljek ob 11. uri, se bo v naslednjih dneh mogoče srečati s pesnikom Tonetom Pavčkom, pisateljico Deso Muck, Svetlano Makarovič z gosti, zgodili pa se bodo še strokovno srečanje knjižničarjev z uredniki knjižnih zbirk in periodike Mladinske knjige na temo mladinsko branje danes, koncert za glasbila in knjige, pogovori o knjigah... Založba Mladinska knjiga ob svojem jubileju podarja šestdesetim osrednjim splošnoizobraževalnim knjižnicam v Sloveniji po petdeset mladinskih knjig. Š podelitvijo zlatih bralnih značk in drugimi prireditvami proslavijo ta dan tudi osnovne šole. Andreja Paljevec FILM / DRAGOCENA MONOGRAFIJA O FRANCOISU TRUFFAUTU Prvič iz eminentne zbirke LJUBLJANA - V suši izdaj avtorskih ali prevodnih besedil v slovenščini s področja filma, ki v našem prostora razsaja že kar lep Cas, je pred kratkim kot prvi zvezek nove serije Kinotečnih zvezkov izšlo še posebej dragoceno delo -prevod monografije Francoisa Truffauta izpod peresa francoske filmske zgodovinarke Čarale Le Berre. Dragoceno tako zaradi redkosti tovrstnih izdaj, zaradi slikovnega gradiva, ki je v dosedanjih izdajah Kinotečnih zvezkov krasilo le naslovnice, zaradi novega pristopa avtorice do dela tega najpomembnejšega francoskega povojnega režiserja, scenarista in producenta ter predstavnika novega vala, pa tudi zato, ker gre za prvi slovenski prevod nekega dela, objavljenega v zbirki Au-teurs (Avtorji) najpomembnejšega francoskega film- skega mesečnika Cahiers du Cinema ter prvi prevod sploh te monografije. Delo je nastalo v šestih letih, od katerih je Carole Le Berre štiri raziskovala v arhivih Truffautove producentske hiše in »drugega doma« Films du Carrosse njegovo bogato zapuščino številnih zapiskov in inačic scenarijev, ki jih je Truffaut skrbno zbiral v tej »magični skrinji«, in do katere je imela po njegovi smrti prva dostop. Knjiga ni klasična mo- Chaterine Daneuve in Francois Truffaut družno presojata snemalno knjigo nografija, saj ne predstavlja zgodovinskega okolja, v katerem je Truffaut ustvarjal niti ne sledi estetskim spremembam njegovega opusa, temveč je osredotočena na sam proces njegovega dela od scenarija do končnega filma. Knjiga je tako razdeljena na tri dele. V prvem je avtorica razdelala njegovo metodo, ki je bila v veliki meri pogojena prav z dejstvom, da je bil kot producent vse življenje neodvisen. V drugem delu je preko analize več inačic scenarijev (nekaj reprodukcij scenarijev je objavljenih tudi v monografiji) pozornost usmerila na natančnejši pregled njegovega dela na scenariju. V tretjem pa kot ena redkih razgrajuje njegovo režijo, ki je navidezno enostavna, v bistvu pa kompleksna in premišljena. Izdajo knjige je podprlo francosko ministrstvo za zunanje zadeve kot edini projekt, ki ga financira v okviru stoletnice filma.Knjigo sta prevedli Romina Bešič in Anemarija Kosjek. Vesna Rojko Danes v Zvezdi kozolec belgijskih Slovencev LJUBLJANA - Kot smo že poročali, so 8. februarja pred Palačo narodov v Bmslju v organizaciji tamkajšnje slovenske kulturne skupnosti Savica postavili kar 12 metrov visok slovenski kozolec. Odmevno akcijo (o slovenskem kozolcu je pisalo več pomembnih belgijskih časopisov kot o »dotlej Evropi žal neznani samobitnosti ljudskega arhitekturnega izraza«, poudarili pa so tudi prispevek ptujskih kurentov) bodo organizatorji ponovili tudi v slovenski prestolnici, in sicer danes ob 12. uri v parku Zvezda (nasproti poslopja Slovenske matice), ko bo stekla gradnja kozolca. Belgijski Slovenci upajo na številno udeležbo Ljubljančanov, ki bodo lahko pomagali pri postavljanju »tega značilnega stoletnega sopotnika našega človeka«. Prireditev, ki jo je omogočilo več mestnih in državnih ustanov, bo spremljal daljši kulturni program, v katerem bo prisotne nagovoril predsednik bruseljske Savice Pierre Kovačič, ob priložnosti pa bodo lahko Ljubljančani svoje vtise zapisali tudi v posebno spominsko knjigo, ki jo bodo hranili na sedežu Savice v Bruslju in v kateri so zbrani že vtisi Bruseljčanov. Posemezne vtise bodo objavili tudi v svojem (večjezičnem) glasilu Fimus caprinus Camioliae. (P. A S.) EVROAGENDA DUNAJ BONN Stoletja indijske umetnosti Buddha in Indien. Kunstlerhaus VVien, Karlplatz 5, VVien, od 2. aprila do 16. julija, odprto vsak dan med 9. in 18. uro, ob četrtkih do 21. ure, informacije na tel. 404/52 177. Razstava s številnimi eksponati, s katero bo dunajski Kunsthistorisches Museum zapolnil programski termin v razstavišču Kunstlerhaus v spomladanskih mesecih, ponuja pregled indijske umetnosti od zgodnjeindijsitih skulptur iz obdobja kralja Asoka oziroma 3. stoletja pr. n. š. do 6. stoletja n. š.. Razstavljena dela so Dunaju posredovale indijske ustanove, poleg teh pa tudi nekatere evropske, ki hranijo zbirke zgodnjeindijske umetnosti (na sliki: Glava Bodhisattva iz Hadde, 4. ali 5. stoletje). (V. U.) Pol tisočletja Rusije Die Grofien Sammlungen BI; Statlisdies Russisches Museum St. Petersburg. Kunst- und Ausstellungshalle der Bunde-srepublik Deutschland, Friedrich-Ebert-Alee 4, Bonn, od 7. aprila do 13. avgusta, odprto od torka do sobote med 10. in 19. uro, informacije na tel. 0228/9171-201/4. V okviru cikla predstavitev velikih muzejev bodo v Kuns- und Ausstellungshalle gostili sanktpeterburški Ruski muzej. V izboru 500 eksponatov bodo zastopani predmeti iz vseh zbirk muzeja, ki sicer hrani nad 500 tisoč predmetov iz obdobja med 15. in 20. stoletjem, od tekstila, ikon, slik, stekla, porcelana in pohištva do sovjetskih državnih izdelkov (na sliki Ilarion Michajlovič PrjaniSni-kov: Procesija, 1893). (V. U.) Razrezani in sestavljeni Klee Paul Klee; Im Zeichen der Division. Kunstsammlung Nordhein-VVestfalen, Grabbeplatz 5, Dusseldorf, do 17. aprila, odprto od torka do nedelje med 11. in 18. uro, informacije na tel. 0049 211 83810. Razstava se nanaša na manj znano plat slikarskih metod Paula Kleeja (1879 -1940). Klee je leta 1910 pričel svoja dela rezati in jih po delih uveljavljati kot avtonomna umetniška dela. Razstavo sta pripravila VVolfgang Kersten in Osamu Okuda, ki sta z raziskavo pokazala, da je avtor iz okoli stotih na tak način pridobil kar 300 del. Razstava v Diissel-dorfu sicer obsega okoli 200 del (na sliki Z rjavimi konicami, 1914). (V. U.) Slike in okvirji In Perfect Harmony. Van Gogh Museum, Paulus Potterstraat 7, Amsterdam, do 25. junija, odprto vsak dan med 10. in 17. uro, informacije na tel. 020/570 52 52. Razstava, ki bo od avgusta na ogled tudi v dunajskem Kunstforumu, izpostavlja odnos med sliko in njenim okvirjem v obdobju med letoma 1850 in 1920. Slikarji so pogosto jemah sliko in okvir kot neločljiva elementa in so okvire sami izbrah ah izdelali. Na razstavi so z deli zastopani avtorji najrazličnejših smeri, med njimi Bocklin, Klimt, Van Gogh, Rossetti, Klimt, Khnopff, Pissarro, VVhistler, Degas, Seurat, Signac, Nolde, Kandinsky, Picasso (na sliki: Piščal in notno Crtovje, 1914), Kirchner, Munch in Balla. (V. U.) Retrospektiva Willema de Kooninga VVillem de Kooning. Galerija Tate, Millbank, London SW 11, do 7. maja, odprto od ponedeljka do sobote od 10. do 17.50. ure, v nedeljo od 14. do 17.50. ure, informacije na tel. 171/887-8000. VVillem de Kooning je eden izmed slikarjev, ki ta hip najbolj vznemirjajo javnost. »Ta retrospektiva predstavlja njegovo briljantno sposobnost naslikati svet in njegov obstret z vso lepoto in močjo barve,« je zapisal eden izmed londonskih kritikov. Na ogled so njegovi ženski portreti in abstraktne kompozicije (na sliki: Zenska I, 1950-52). (L. M.) Teater v eksilu Teatre de la resistencia: Opus primum. Kulturhuset Stokholm, Sergels Torg 3, Stockholm, premiera nocoj ob 18. uri, ponovitev jutri ob 16. uri, od ponedeljka do petka, 7. aprila, vsak dan ob 19. uri, informacije na tel. 08-7000 181. Sarajevski teater v eksilu Teatre de la Resistencia, ki pod vodstvom režiserja Kadija Kurida deluje v Španski Valencii, se s predstavo Opus primum, namenjeno evropskim gostovanjem, predstavlja v švedski prestolnici. Predstava Opus primum govori o vojnih dogajanjih v Bosni in Hercegovini, v njej pa sodelujejo Mirna Kurič, Ana Kurič, Kadi Kurič, Carmen Lopez Marti, Olga Sanz, Carlos Benilhure in Alain Vigneau. (V. U.) SPONZORIRAL OPEN SOCIETV INSTITUTE ROMUNIJA / TRI MINUTE PO VZLETU Z BUKAREŠKEGA LETALIŠČA NOVICE Pri strmoglavljenju aiibusa 59 mrtvih Britanec naj bi bil »pošast« z azijskega jugovzhoda SINGAPUR - Singapurski preiskovalci so čedalje bolj prepričani, da je 35-letni britanski državljan John Scripps »posast«, ki je morila in razčetverjala zahodne turiste po azijskem jugovzhodu. Scripps, ki je v nekem singapurskem zaporu, je osumljen za umor južnoafriškega državljana Gerarda Lowa, zdaj pa prihajajo na dan dokazi, da je na Tajskem ubil tudi dva Kanadčana. BUKAREŠTA - Pri včerajšnjem strmoglavljenju airbusa A-310 romunske letalske družbe Tarom tri minute po vzletu z mednarodnega letališča Otope-ni v Bukarešti je izgubilo življenje vseh 59 oseb, ki so bile v letalu. Med 49 potniki je bilo 32 Belgijcev, devet Romunov, trije Američani in po en potnik iz Francije, Nizozemske in Tajske, vseh deset elanov posadke pa je bilo romunskih državljanov. V nesreči je življenje izgubila tudi belgijska konzulka v Bukarešti Michele Vanden-Ameele, ki je odhajala v domovino na dopust. Letalo je z letališča Otopeni vzletelo ob 7.10 po sredjeevrop-skem času, z radarskih zaslonov pa je izginilo slabe tri minute pozneje, ko je bilo od 500 do 600 metrov nad vasjo Bolotesti. Po trditvah očividcev je letalo strmoglavilo v plamenih, na tleh pa je eksplodiralo. Daleč naokrog so ležale razbitine, med njimi tudi deli človeških teles in prtljaga. Reševalcem je bilo takoj jasno, da take nesreče ni preživel nihče, tako da so takoj začeli iskati črno in rdečo skrinjico z vsemi podatki o poletu. Vzroki nesreče še niso znani. Romunske oblasti so že začele preiskavo, pri tem jim bodo pomagali izvedenci generalne direkcije francoskega letalstva in evropskega konzorcija Airbus. iške Seznam lanskih letalski nesreč z več kot sto žrtvami: 3. januar - Mamo-nej (Rusija): strmoglavil mski tupoljev 154, 120 mrtvih. 26. april - Nagoja (Japonska): med pristajanjem strmoglavil kitajski airbus, 263 mrtvih. 6. junij - Xian (Kitajska): strmoglavil kitajski tupoljev 154, 160 mrtvih. 8. september -Pittsburgh (ZDA): strmoglavil Usairov boe-ing 737,132 mrtvih. Njihova skrb je seveda upravičena, ker mora konzorcij Airbus poskrbeti za svoj ugled. Že res, da sta se z letalom tipa A-310 do zdaj zgodili le dve nesreči s smrtnimi žrtvami, vendar je včerajšnja že enajsta nesreča letal tega evropskega konzorcija. Letalska družba Tarom je že sklenila, da do objave rezultatov preiskave ne bosta letela njena ostala dva airbusa. Generalni direktor Taroma Nicolae Brutaru je namreč izključil možnost, da bi nesrečo povzročil napačen pilotov manever. Brutaru je tudi dejal, da je ob vzletu snežilo, vendar pa ga vremenske razmere niso ovirale. Ob tem se že vsiljuje domneva, da je za nesrečo kriva tehnična okvara ali pa atentat. V snegu in dežju so gasilci in reševalci začeli iskati predvsem črno in rdečo skrinjico, saj je bilo vsem takoj jasno, da nesreče ni preživel nihče. (Jelefoto AP) Ljubezensko maščevanje PEKING - Neka kitajska kmetica je dala arzen v vrečo moke, ki je bila v hiši njenega bivšega ljubimca, ker je prelomil obljubo, da se bo z njo poročil. Ta je nato vrečo vrnil trgovcu, saj sta se z ženo počutila slabo, ko sta ščepec moke uporabila pri kuhanju. Vsa zadeva bi se pri tem končala, če ne bi trgovec vreče zastrupljene moke prodal nekemu peku, tako da so zaradi arzena umrle tri osebe, 26 pa jih je bilo zastrupljenih. Papežev Rožni venec Nuna si v neki rimski trgovini ogleduje lasersko ploščo z rožnim vencem, ki ga je posnel papež Janez Pavel H. (Telefoto AP) Potres v Kobeju terjal 5500 življenj TOKIO - Japonske oblasti so včeraj sporočile, da je nedavni potres v Kobeju terjal 5500 žrtev. Po zadnjih podatkih pogrešajo le še dve osebi. V eksploziji ni bilo žrtev MOSKVA - V eksploziji dvesto železniških vagonov, polnih streliva, v ruskem vojaškem skladišču Taloje pri Vladivostoku ni bilo žrtev, so sporočile oblasti. Navedle so, da je eksplodiralo tisoč ton granat in raket. fW LONDON - Britanske oblasti morajo nemško letalsko bombo z več kot pol ; i danes do 14. ure izseliti približno štiri tone razstreliva. Oblasti se zdaj uk- ! ^ tisoč ljudi, ki živijo dva kilometra ok- varjajo s prebivalstvom, ker predvsem \ * rog nogometnega igrišča v dorsetskem starejši ljudje nočejo zapustiti svojih i | Portlandu, kjer so odkrili neeksplodi- domov. »Ce bi bomba eksplodirala, naj j S rano bombo iz druge svetovne vojne. s hišo raznese še mene,« je tramasto i I Kot so sporočili pirotehniki, gre za vztrajal neki starček. _____PARIZ / NAJSODOBNEJŠA KNJIŽNICA “L Mitterrandov spomenik PARIZ - Francozi, ki strastno ljubijo kratice, so jo že poimenovali TGB - »Tres Grande Bibliotheque«. To bo nova nacionalna knjižnica in zadnje, pa tudi najbolj spektakularno delo, ki ga bd za seboj pustil odhajajoči predsednik Frangois Mitter-rand. Potreba po prostornejši knjižnici se je pojavila leta 1988, saj je postala knjižnica v Rue Richelieu pretesna. Leta 1990 se je začela gradnja objekta, ki ga je pred dnevi Mit-terrand uradno odprl. Ključe je arhitekt Dominique Perrault predal predsedniku knjižnice Dominiqueu Jametu, vendar bodo knjižnico odprli za javnost Sele čez približno leto dni. Tako dolgo bo namreč trajalo, da bodo v njej namestili potrebno opremo in tehnologijo, predvsem pa deset milijonov knjig, 350 tisoč zbirk revij in milijon videokaset, ki so trenutno shranjene v Rue Richelieu. Orjaški objekt na bregu Sene so zgradili v rekordnem času. Stavba bo pripomogla tudi k obnovi vzhodnega dela Pariza, kjer (sicer na nasprotnem bregu reke) stojita tudi nova palača finančnega ministrstva in športna dvorana Bercy. Od zamisli do otvoritve je minilo komaj sedem let,, vendar so načrt in tudi gradnjo spremljale nenehne polemike, ki pa se bodo verjetno kmalu končale. Z estetskega vidika je stavba resnično lepa: zaznamujejo jo štirje kristalni stolpi v kotih poslopja, ki stoji na veličastni stopničasti podlagi. Odpira se razgled na prijeten gozdič, velik približno kot vrtovi Palais Royala. Načrt, da bodo knjige spravljene v stolpih in jih bo zato treba še posebej zaščititi z ustreznimi klimatskimi napravami in pred svetlobo, medtem ko so bralcem namenjeni prostori. v pritličju, ki so nekoliko manj svetli, je naletel na številne kritike. Arhitekti so javnosti na ljubo vnesli manjše spremembe, tako da je stavba arhitektonsko in funkcionalno neoporečna. Ima velike steklene površine, ki nudijo lep razgled, zunanjost pa krasijo panoji iz eksotičnega lesa, ki bodo po mnenju arhitekta s časom postali rahlo rožnate barve. Prostorov ne bodo opremili le s pohištvom, pač pa predvsem s tehnologijo, ki bo obiskovalcem omogočila dostop do 75.800 mikrofilmov, 940 tisoč tako imenovanih »microfiches«, sto tisoč del (več kot 30 milijonov strani) na računalniku, več kot 500 tisoč računalniških slik in dober milijon posnetkov ter približno 600 tisoč ur kasetnega gradiva. Dela bodo kmalu dostopna tudi računalniško, medtem ko knjižnica že pripravlja poseben informacijski sistem za prihodnost. Knjižnica je doslej stala že 7,2 milijarde frankov, za njeno upravljanje pa bo potrebnih 1,3 milijarde frankov, medtem ko je bilo za upravljanje stare knjižnice potrebnih le štiristo milijonov frankov. TGB je torej tudi naj draž je delo predsednika Mitterranda, čeprav ga je odprl samo formalno: knjižnica bo namreč še nedokončana, ko bo Mitterranda nasledil nov predsednik republike. Sobota, 1. aprila 1995 SVET ZAPLETI V VARNOSTNEM SVETU Modre čelade na Hrvaškem dobile ime! NEW YORK (Reuter) -Sprejemanje treh novih resolucij o mirovnih enotah v državah nekdanje Jugoslavije, ki bi jih morali v Varnostnem svetu Združenih narodov potrditi že v četrtek, se je zavleklo zaradi poimenovanj. Hrvaški minister za zunanje zadeve Mate GraniC je namreč zahteval, da se mora ime njegove države pojaviti v nazivu kontingenta ZN. S tem želi Zagreb poudariti, da bodo mirovne enote nameščene na Hrvaškem, Čeprav bodo večinoma na ozemlju Krajine, ki jo nadzorujejo Srbi. GraniC je predsedniku Varnostnega sveta Liju Zhaordngu sporočil, da Hrvaška ne bo dovolila delovanja enotam ZN, Ce ne bodo nosile njenega imena. Temu nasprotujejo kninski Srbi, ki v tem primeru ne bodo dovolili pripadnikom ZN dostopa na območje Krajine. Varnostni svet je poskusil s kompromisno rešitvijo -imenom UNCRO - ki naj bi vsebovalo mednarodno označbo Hrvaške, dejnsko pa pomenilo Operacijo Združenih narodov za povrnitev zaupanja. Sklep o tem so torej sprejemali šele včeraj, ko se je mandat Unproforja formalno že iztekel. S posredovanjem ruskega predstavnika v Varnostnem svetu so proti koncu dneva pogajanja uspešno zaključili, tako da so UNCRO dodali še pridevek - na Hrvaškem. Medtem so se boji v osrednji in severovzhodni Bosni nadaljevali, Čeprav so zaradi hudega snežnega neurja potekali z zmanjšano silovitostjo. Frontna Črta je po podatkih mednarodnih opazovalcev ostala nespremenjena. Neurje je zajelo tudi hrvaški vojaški konvoj, v kate- rem je bil general Janko Bo-betko, ki se je vračal z obiska v zahodni Bosni. Konvoj je ostal osem ur vklešCen v tri metre visokem snegu, dokler prezeblih potnikov niso rešili britanski pripadniki ZN. Najmanj pet hrvaških vojakov še pogrešajo. Pomoč Sarajevu ostaja na letališču (Telefoto: AP) PRISPEVKI K ZGODOVINI RAZPADA JUGOSLAVIJE Je Slovenija res zakrivila balkanske vojne? Nekdanji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmermann obuja spomine Po Kvidnskem, ki je razpadanje biopolamega sveta opazoval iz neposredne bližine Gorbačova in ki je v svojih spominih (del jih je objavila lani Republika) posvetil tudi nekaj prostora razpadu Jugoslavije, se je na to temo v najuovejši številki Časopisa Foreign Affairs (marec-april) oglasil tudi zadnji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji VVarren Zimmermann. Zimmermannu je treba priznati najprej to, da kot fabulator Kvi-cinskega poseka za nekaj dolžin. Krmilo veleposlaništva v Beogradu je prevzel, ko se je berlinski zid že majal in ko so se z njim začela rušiti temeljna geopolitična razmerja v Evropi. Odtod Zimmer-mannovo temeljno sporočilo, ki ga je prinesel iz VVasbingtona v tedanjo jugoslovansko prestolnico, na katerega opozarja na začetku svojih spominov in la je eden od poglavitnih razlogov za mlačnost, s katero se zahodne sile še dandanes lotevajo balkanske krize: Jugoslavija leta 1989 ni imela vec tistega geostrateškega pomena »vmesnika« in »sive« cone, kakršnega je imela v Časih hladne vojne, zaradi hitre demokratizacije v vzhodnih državah pa je izgubila tudi vlogo liberalne alternative režimom »realnega socializma«. Toliko v zvezi z geopolitiko. Daleč najbolj privlačni del spominov pa so Zimmermarmova srečanja s protagonisti jugoslovanske drame, v kateri kot poglavitni negativec nastopa Miloševič (ambiciozen in brezobziren partijski funkcionar, ki je brez pomislekov kršil ustavo, ne ideolog, temveč oportunist, pripravljen zasaditi nož v hrbet svojim dobrotnikom, komunistični aparatdk, ki je sklenil pogodbo z nacionalizmom, cinik in lažnivec po naravi), kot pozitivni junak pa Markovič (dinamični Hrvat, privržen gospodarskim reformam in drugim zahodnim usmeritvam, Ce v obeh primerih uporabimo Zimmermannove besede). Ker je Markoviču že na samem začetku spodletelo tisto, za mu je nudil podporo Zahod - ohranjanje enotnosti Jugoslavije ob zagotavljanju svoboščin in človekovih pravic - je vloga pozitivna v Zimmermannovi pripovedi skrčena na minimum in pod raven stranskih junakov, kot sta Tuđman in Izetbe-govič ali - v še manjšem obsegu - Drnovšek in Gligorov. Osnovno gibalo razpada Jugoslavije je tudi po mnenju Zimmermanna srbski nacionalizem, brezobziren do vsega, kar se mu postavi po robu, sposoben sleherne laži in sleherne prevare; od tod tudi skrajno negativna podoba srbske strani, ki jo razen Miloševiča zastopata še Karadžič in Kadijevič. Odtod tudi veleposlanikova ugotovitev, da je Jugoslavijo razbila Srbija, ki sicer ni imela nič proti ohranjanju enotnosti države pod srbsko hegemonijo, ni pa bila pripravljena privo- liti v proces demokratizacije (o obeh elementih govori Zimmermann kot o siamskih dvojčkih). Politična pobuda se je tako preselila iz centra (Markovič) k federalnim enotam, in potem ko Markovič leta 1990 ni dobil soglasja za organiziranje zveznih volitev (Zim-mermannova argumentacija je na tem mestu šibka: volitve te vrste bi okrepile centralizem in legitimirale premoč Srbije), so volitve organizirale federalne enote, kjer pa je prevladal nacionalistizem. Zagovorniki enotne in demokratizirane države (ob Markoviču še Izet-begović in Gligorov) so bili do sredine leta 1991 odrinjeni na obrobje; poskus prikritega vojaškega udara (blokada Mesičeve izvolitve, zahteva po izrednih razmerah ter o razorožitvi teritorialcev v Sloveniji in na Hrvaškem) je bil preprečen zadnji hip. Kriza Jugoslavije se je tako prevesila v razpad Jugoslavije z vsem, kar je sledilo. V Zimmermannovi pripovedi si slovenska politika ni prislužila le odličij. Slovenski nacionalizem spominja Zimmermanna na Greto Garbo: Slovenci niso želeli nic drugega, kot da jih (ostanek države) pusti pri pri miru. Slovenska vrlina naj bi bila v tistem času demokratičnost napaka pa sebičnost. Ker se Slovenci niso ozirali na usodo ostalih delov države, naj bi bili v »znatni meri odgovorni za prelivanje krvi, ki je sledilo njihovi odcepitvi«. Ta očitek, ki je marginalen v primerjavi s pripombami na račun hrvaške in tudi bosanske politike, pa se ne ujema dovolj z dvema temeljnima postavkama Zimmermannove analize: s postavko, da je krizi takt vsiljeval Miloševič; ter s postavko, da je bila Srbija na pohodu za osvajanje srbskih in »srbskih« ozemelj pripravljena že zdavnaj pred izbruhom sovražnosti. Prelivanje krvi je bilo skratka programirano, še preden je kriza dosegla akutno fazo: in celo v primeru, da bi trditev Zimmermanna držala, nosi odgovornost za prelivanje krvi izključno tisti, ki je začel svoje težave reševati tako, da je segel po orožju. Sleherna druga logika pomeni izenačevanje odgovornosti napadalca, ki napada, in žrtve, ki se brani. Več argumentov bi si bralec želel tudi v zvezi s trditvijo, da je bila »Slovenija tista, ki je zaCela (neposredno po razglasitvi neodvisnosti) vojskovanje«; tudi trditev, da je Slovenija »dejansko uveljavila svoj nadzor nad obmejnimi prehodi in carinami«, pove, da Zimmermann ne ve vsega o dolgoletnem režimu na mejnih prehodih. PaC pa se lahko strinjamo z ugotovitvijo glede slovenske zmage v vojni informacij, ki jo zadnji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji predstavlja kot »najbolj bleščeč PR udar v zgodovini Jugoslavije«. Marjan Sedmak ODNOSI MED ZAHODOM IN ISLAMOM Grozi spopad vzhodne in zahodne civilizacije? Muslimanski skrajneži naj bi v vlogi glavnega sovražnika Zahoda zamenjali v hladni vojni premagane komuniste O čem pišejo drugje po svetu 011. encikliki papeža Janeza Pavla U. »Papež Janez Pavel H. še ni nikoli prej s tako malo besedami izrazil svoje najgloblje skrbi. Za kaj pravzaprav gre? - Za položaj, v kakršnem je današnji svet... 2e petdeset let ideologija individualizma pod krinko križarskega pohoda za neomejeno svobodo podpira ta nov gon po smrti. V zvezi s tem se razprave gibljejo predvsem okrog dveh skrajnih točk človeškega življenja: splava in evtanazije. V imenu velikodušnosti ali pa tudi usmiljenja. Zarodka ali starega človeka se znebimo bodisi zato, da je materi prihranjen otrok, ki ga ne želi, bodisi da se skrajša trpljenje na smrt bolnega ... Tisti, ki berejo papeževo encikliko, presenečeni ugotovijo, da vatikanski škof ni obseden z vprašanjem spolnosti, kot so to trdili nekateri. Pravzaprav gre za nekaj povsem drugega: slabitev moralnega temelja, na katerem je grajena sodobna družba, in banalizacijo smrti v vseh njenih oblikah.« (Le Figaro, Pariz) O položaju na Haitiju »Zamenjava ameriških sil s silami Združenih narodov na Haitiju je pravzaprav le menjava zastave. Tudi pod modro zastavo Združenih narodov bodo na Haitiju še vedno pretežno ameriški vojaki pod ameriškim poveljstvom, ki bodo tudi v prihodnje predstavljali vojaško oblast v državi, ki jo še vedno pretresata nasilje in z njim povezana negotovost. Za tiste, ki so to morda pozabili, je Clinton v sredo v nekem intervjuju spomnil na to, da ta karibski otok za Združene narode še vedno predstavlja manj pomembno prizorišče. Združeni narodi so tako pravzaprav le pokrovitelj ameriškega posredovanja na Haitiju. Predstavnica Bele hiše pri Združenih narodih Madeleine Albright je v zvezi s Haitijem pred kratkim zapisala: 'Dejstvo je, da v tej zadevi mi vodimo Združene narode in ne obratno.’ Ostale stalne Članice Varnostnega sveta ZN pa spoštujejo ameriško držo. Zdaj ZDA ostane le še naloga, da na otoku zagotovijo varnost in stabilnost, ki ju predvideva mandat mirovnih sil. To velja tudi glede parlamentarnih in občinskih volitev, ki so na Haitiju napovedane junija.« (les Echos, Pariz) »Haiti je ponosen na dejstvo, da je edina država na svetu, ki je posledica uspešne revolucije sužnjev. Toda to zgodovinsko dejanje ni moglo preprečiti, da se je nadaljnja zgodovina Haitija gibala v začaranem krogu socialnih nasprotij in nasilnih vladavin brezobzirnih povzpetnikov. Bil bi pohticni čudež, če bi to grenko tradicijo Haitija prekinila 'mehka' intervencija ameriške hegemonialne sile. Tudi duhovnik, hkrati predsednik Haitija, ki se zavzema za spravo na tem karibskem otoku, bo le težko spremenil razmere.« (Neue Ziircher Zeitung, Ziirich) O nemški politiki do Turčije »Nemčija, kjer živi dva milijona naših ljudi, daje prednost teroristični organizaciji. Zaradi našega (turškega) posredovanja proti teroristom PKK na severu Iraka je Nemčija svoji zaveznici že drugič ustavila dobavo orožja. Zdaj pa je res že vsega dovolj! Razen tega, da Nemčija na svojem ozemlju omogoča razcvet ideoloških terorističnih organizacij, zdaj z odprtimi rokami sprejema celo versko-fundamentahsticne organizacije. V Nemčiji lahko vsaka organzacija skrajnežev počne, karkoli hoče. Skrajneži zbirajo tudi milijarde mark, s katerimi želijo uničiti turško demokracijo. Danes obstajata v Evropi dve državi, ki ščitita teroristične organizacije. Prva je Nemčija, druga pa Grčija. Obe bosta nekoč plačah račun za zdajšnje početje. Terorizem namreč ne koristi nikomur.« (Hurriyet, Ankara) O ruskem posredovanju v Čečeniji »Po pričevanjih civitistov - in tudi vojakov - so pripadniki ruskega notranjega ministrstva in posebnih enot najhujši plenilci v Groznem... Ne smemo si delati iluzij, da bodo naši 'čečenski borci’ po vrnitvi v mirna ruska mesta kar tako opustiti svojo novo obrt. Slog teh 'borcev' poznamo že od prej, saj ga je bilo zaznati že pred začetkom čečenske vojne ... Nepojasnjeni umori novinarjev v preteklih mesecih jasno kažejo na dejstvo, da so pravi gospodarji Rusije izbrati govorico nasilja. Spraviti so nas že tako daleč, da smo se celo že navajati na tovrstno samovoljo. Po čečenski vojni pa je ta samovolja postala življenjsko pravilo.« (Nezavisimaja Gazela, Moskva) LONDON - V tem trenutku se večji del muslimanskega sveta, od Alžirije do Egipta in od Turčije do Pakistana, zvija v vrtincu krize. Nedavni napadi militantnih skrajnežev v vedni teh držav in naraščajoči nesporazumi, ki so zaradi preganjanja kurdskih separatistov izbruhnili med Turčijo in njenimi zaveznicami iz Nata, so le še povečali bojazen Zahoda pred nestabilnostjo v islamskem svetu. Združene države se bojijo prodaje ruske jedrske tehnologije Teheranu, ki je namestil raketno orožje na strateško pomembnih otokih v Zalivu. Vladne vojaške sile v Alžiriji silovito napadajo islamske upornike v zadnji fazi vojne, ki je zahtevala že vec kot 40 tisoč žrtev. Skrajneži iz Hamasa se z bombami in noži borijo proti mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu. »Po padcu komunizma je fundamentalizem postal največja nevarnost našega časa,« je v četrtek izjavil izraelski zunanji minster Simon Peres. Obstaja morda možnost spora med Islamom in Zahodom, torej enotnega »spopada civilizacij«? Ati pa obstaja resnična nevarnost, da je Zahod, ki je ostal brez starega sovražnika, podcenil zapletenost težav in potreb muslimanov, ki večino- ma živijo v revščini? »Muslimanski skrajneži nimajo ničesar, s čimer bi lahko napadli Zahod. Ne predstavljajo takšne grožnje kot komunizem,« trdi Rosemarv Hollis s Kraljevega inštituta za mednarodne odnose v Londonu. »V teh državah se srečujemo s paleto kulturnih in družbenih- problemov. Ne gre za splošen trend,« je izjavila strokovnjakinja. Medtem ko je britanski princ Charles za svoja opažanja o bogati kulturni in verski dediščini islama požel veliko odobravanje med muslimani, je bil generalni sekretar Nata Willy Claes precej manj uspešen. Čeprav se je opravičil za svoje izjave, podobne Peresovim, je ogrozil Natov poskus novega dialoga s sredozemskimi državami. Tudi Evropska zveza pripravlja lastno strategijo, ki naj bi pripomogla k stabilnosti v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Diplomati menijo, da se za temi poskusi skriva strah pred krizami, podobnimi tisti v Alžiriji. Te bi namreč lahko sprožile množično preseljevanje in nasilje tudi v srcu Evrope. Ali je Zahod muslimane prepričal, da je zdaj pripravljen prisluhniti njihovim težavam, pa še naprej ostaja nejasno. V Bosni, na primer, niso mogli računati na vojaško podporo, kar je močno razburilo muslimanski svet. Turki menijo, da so kritike na račun njihovih akcij proti kurdskim separatistom nepravične. Poudarjajo, da morajo najprej doseči notranjo stabilnost, če želijo enakopravno vstopiti v evropske integracije in pokriti ogromne stroške zalivske vojne. V revnejših islamskih državah množicam zagotavljajo, da je Zahod moralno propadel. Predstavnik sudanske vlade je v Četrtek izjavil, da Zahod skuša izbrisati muslimansko kulturo in neodvisnost. »Vendar nihče ne more izbrisati svetlobe sonca,« je ugotovil. Nicholas Doughty / Reuter VZPON ISLAMSKEGA FUNDAMENTALIZMA Nedavni napadi militantnih skupin, ki želijo ustanoviti pravoverne islamske režime na ozemlju več držav in separatistični upori na ozemlju drugih so povzročili preplah na Zahodu, ki ne želi nestabilnosti v islamskem svetu. Alžirija Več kot 40 tisoč ljudi je bilo ubitih, odkar so muslimanski skrajneži začeli oborožen boj z vlado. Taje razveljavila volitve leta 1992, na njih bi morala zmagati islamska stranka. Egipt Militantna skupina Gama’s al-lslamiya se bori, da bi zrušila vlado in ustanovila čisto islamsko državo. Vrsta napadov na turiste. V zadnjih treh letih je bilo več kot 660 ljudi ubitih. Izrael Skrajneži iz Hamasa poskušajo spodkopati mirovno pogodbo med PLO in Izraelom iz leta 1993 in prekiniti mirovni proces. V zadnjem samomorilskem napadu januarja je biulo ubitih 19 Izraelcev. Pakistan Najmanj 339 ljudi je bilo ubitih v spopadih med etničnimi skupinami in sektami v Karačiju. V njih sodeluje Nacionalno gibanje Mohajir, ki izvira iz indijskih muslimanov. Kašmir Odkar so se muslimanski separatisti uprli indijskim oblastem je bilo ubitij 17 tisoč ljudi. Upor je izbruhnil leta 1990. Iran, Irak, Libija Tri države, ki so na črni listi Združenih narodov. Američani jih obtožujejo podpiranja mednarodnega terorizma. Sudan Islamska vlada je med tistimi,J[suBqo)j ‘rpN ‘bibib ‘opT ‘BS[9y ‘jaAai ‘bj^ ‘iqoj ‘JS’ ‘BT ‘Bqp ‘doq ‘ubjbv ‘BSSQ ‘B)J0 ‘}S9}B ‘sdQ ‘9(jAO09g ‘pBUSJ :OUABIOpOy\ A3JJSM ŠAH a b c d e f g h Adams - Tomurhuang / Ol.Moskva 1994 Beli lovski par je usmeril svoje delovanje na cmo rokado, pri tej akciji sodelujejo tudi beli skakač, kmet na h5, iz ozadja pa se v napad vključuje tudi bela dama. In kako je belemu, ki je na potezi, uspelo prodreti v Crno rokadno pozicijo in ogroziti Črnega kralja, je naloga reševalcev. Rešitev naloge Da bi uspesno odprl h linijo beli najprej žrtvuje skakača s potezo l.Sg6+! hg6 /na 1.. Kg8 2.de5/ 2.hg6 Ld6 3.Dh5+ Kg8 4.de5 Le5: 5.Te5:! sledi se žrtev kvalitete in Črnemu kralju ni rešitve! Sledilo je Se : 5...fe5 6.Lg5 De6 7.Le7! in Crni se je vdal! Na 7.. .De7: 8.Dh7+ Kf8 9.Dh8 mat! S. KovaC SKANDINAVSKA KRIŽANKA 228 MONGOLSKI OSVAJALEC (1155-1227) VELIKO MESTO V PAKISTANU STAROGRŠKI KIPAR BORIS DVORNK NOGAVICA, KI SEGA NAD KOLENA RIMSKO MITOLOŠKO PODZEMLJE GEORGE MICHAEL FINSKI PISATEU (EINO) MAKEDONSKI POLITIK (UUPCO) ... IN KRIK TOGOVSKI POLITIK (ETIENNE GNASSINGBE) MILIJONSKO MESTO V KOLUMBIJI AVTOR: SIMON BIZJAK MONDENO LETOVIŠČE V MEHIKI LITU RADIJSKI NOVINAR TREFALT DIPLOMATSKA POVERILNICA RUŠEVINA BODEČ PLEVEL OTOK V IRSKEM MORJU (MOTOCIKL.) EKVINOKCIJ GORA V ŠVICI (PIC D1) ČLOVEK Z MAJHNO, DROBNO _ GLAVO ITALUANSKI AVTOMOBIL 0R02NISTV0 CIRKUSKI ARTIST KRAJEVNA SKUPNOST VRSTA VRBE DOMINIK KOZARIC ZENSKA, KI KAJISCE ILOVNICA ANETOV ROMAN NIZEK ZENSKI GLAS EGIPC. BOGINJA. IZIDA OLAJ JOŽE NASADILO, TOPORISCE INOSLAV I0KR.) POOBLAŠČEN, PODJETJA KARLI ARHAR PEVEC, KI POJE SAM ZUPANČIČEVA PESNITEV BELG. SKLAD. (PETER) FONETIKA - TROPSKA ZAČIMBA (IZ CRK ATONAI PTICA ROPARICA BOLEČINA SREDISCE SHANDONGA KAREL NOVACEK DRUGA NEZNANKA V matematiki AMERIŠKI PISATEU TWAIN POSTEKLINA, LOSC, LAK KATERI NOETOVA BARKA GROFIJA NA JV ANGLIJE C2H6 SILIČU MUSLIMAN. MOŠKO IME MAJHNA POŠKODBA NASLOV JAPONSKIH CERARJEV KANON SODNIK V GRŠKEM MIT. PODZEMI .111 STAR SLOVAN AM. BOKSAR LOUIS drientalsko BARVILO ZA LASE ANTIČNO MESTO, IZNIK1GR.) ERBIJ KALCIJEV GLINENEC ELIZABETH TAVIOR ATA POGOJNI VEZNIK, AKO PRIVESEK (V MEDICINI) OKENSKA NAVOJNICA, ROLO KOVAČNICA SOL DUŠIKOVE KISLINE AM. FILMSKI KOMIK (BUSTER) AUAZ PEGAN POMANJ- KANJE APETITA IZLET ZA KONEC TEDNA Po srednjeveški poti skozi Tuhinjsko dolino Postanek ob samotni cerkvi nad Tuhinjem Včasih je glavnina prometa iz osrednje Slovenije proti severovzhodu potekala skozi Tuhinjsko dolino. Pomen prometnice je Se posebno izstopal v srednjem veku, ko je bila to najpomembnejša povezava med Primorjem in Štajersko, Ko so v 18. stoletju obnovili staro rimsko cesto Cez Trojane, je Tuhinjska dolina izgubila na svojem pomenu. Danes se je morda spomnimo le, ko se na cesti iz Savinjske doline proti Trojanam drenja preveč pločevine, in Se takrat se skozi Tuhinjsko dolino samo peljemo. Morda enkrat ne bo odveC, Ce pot skozi to prijetno dolino postane sama sebi namen. Bolj kot avtokarta bo uporabna izletniška karta Savinjska dolina in širša okolica v merilu 1:50.000. Tuhinjska dolina predstavlja naravni prehod iz Kamnika v Savinjsko dolino. Pravzaprav gre za dve dolini, ki ju ločuje preval Kozjak. Kraji ob Nevljici in MotniSCici so danes umaknjeni od glavnih prometnih in tudi turističnih tokov in morda so prav zato toliko bolj zanimivi. Se najbolj zanimiva je njihova preteklost. Nekatera ledinska imena dajejo slutiti prazgodovinska naselja, bolj trdne, čeprav večinoma razbite ostanke minulih Časov pa so v vaseh izkopali pri gradbenih delih. Tudi ostankov praprebi-valcev ne manjka, pri Nevljah so na primer naleteli na kosti mamuta. Izstopajoči naselji na naši poti sta Tuhinj in Motnik, zanimiva naravna posebnost doline pa topli vrelec pri Vasenem. To je nas najtoplejši vrelec, ki teCe »v prazno«. Do njega pridemo po cesti, ki se iz vasi Potok odcepi proti Veliki Lašni. Takoj za mostom čez Nevljico gremo peš na desno in po kakih sto metrih pridemo do izvira sredi travnika. Nad vrtino, ki so jo naredili pred dobrimi dvajsetimi leti, je kovinski steber, iz katerega curlja topla voda. Druga vrtina je blize hiši na desni, skoraj 30 stopinj Celzija topla voda pa se iz nje steka po cevi pri nekdanji kovačiji v Nevljico. Domačini vedo povedati, da voda pomaga pri zdravljenju poškodb gibal ih kožnih boleznih, notranje pa koristi pri težavah z želodcem. Koristi pa tudi vsem, ki pridejo sem v času kolin prati drobovino - topla voda je zastonj in še nikoli je ne zmanjka. Od toplega vrelca pri Vasenem ni daleč do Zgornjega Tuhinja, ki je dal ime dolini in ki kljub svojemu imenu nima nobenega »spodnjega« soimenjaka. Hiše vasi so zgruCane pod strmimi obronki Menine, na katero drži iz tega dela Tuhinjske doline veC neoznačenih poti. V vasi pade najbolj v oči zanimiv cerkveni zvonik in majhen gradič poleg nje. Pravijo, da je bil to lovski grad celjskih grofov, ki se je kasneje spremenil v župnišče. Med ljudmi je še živ spomin na čase turških vpadov, ko jo Turki v Tuhinju niso najboljše odnesli. Ljudsko izročilo hrani spomin na Kolenčevo mamo, ki jih je menda z loparjem za peko kruha pokončala kar devet naenkrat. Zanimivost Zgor- Toplar v Motniku njega Tuhinja je tudi cerkev sv. Vida, ki stoji na razgledni uravnavi sredi gozdov nad vasjo. Med polurnim vzponom do nje se ravno dovolj ogrejemo, da se potem prileže postanek na travnikih, ki so bili nekoč njive, na katerih so sejali oves. Pot do cerkve ni označena, zato pomaga pogled na karto, Se bolj pa posvetovanje z domačinom. Iz doline Nevljice pridemo v dolino Motnišči-ce Cez preval Kozjak, ki se je »dvignil« v času gubanja Alp. Do takrat je Nevljica po mnenju geologov tekla proti vzhodu, potem se je »obrnila« v drugo smer proti dana- šnjemu Kamniku. Cesta drži skozi Špitalič, ki je dobil ime po hospitalu -zgradbi, v kateri so na tej prometni poti. včasih dobili prenočišče popotniki - ter kmalu pridrži v Motnik. Včasih je bil to pomemben trg ob prometni cesti, v katerem je nekaj zanimivih sledov preteklosti. Nad krajem se dviguje vzpetina, na kateri je stal že v 12. stoletju izpričani Motniški grad. Nanj danes spominjajo samo ostanki zidov, z vzpetine pa se ponuja lep pogled na Motnik in okolico. V srednjem veku je bilo v kraju živo fužinarstvo (v bližini je zapuščen rudnik) in številne obrti. V Motniku stoji pranger (sramotilni kamen) z letnico Izpred sv. Vida se daleč vidi - cerkev stoji na razgle-1794, ki je včasih goljufom nudil svoje »gostoljubje« dnem mestu nad Zgornjim Motnikom Zgornji Tuhinj L x.' -V Pogled na del Motnika s cerkvijo. Na njeni desni je vzpetina, na kateri je stal Motniški grad. V ozadju je hrib Jasovnik, za katerim je cesta Trojane-Vransko. Sredi travnika priteka na dan topla voda. Iztok druge vrtine je pri kovačiji (zgradba na levi) (Vse fotografije: Dario Cortese) Iz nedoločene preteklosti je znana tudi zgodba o velikanskem polžu, ki so ga imeli privezanega pri lipah v Motniku. Nekoč se je utrgal in jo mahnil po cesti proti Vranskem. Tam je izgubil verigo, ki jo je vlačil za sabo, in so jo potem dali okrog tam- kajšnje cerkve. Polž je nadaljeval svojo pot proti Žalcu, kjer je zaradi svoje velikosti razmaknil trg in menda je na svoji poti zrinil na stran celo vas. Potem so ga le ujeli in ga pripeljali nazaj v Motnik, kjer so ga zaklali. Menda je kri tako močno brizga- la, da je bila krvava cela stran zvonika cerkve v Ločici pri Vranskem. Do tja pridemo iz Motnika po petih kilometrih vožnje, v Ločici pa tudi zaključimo slabih trideset kilometrov dolgo pot iz Kamnika v Savinjsko dolino. Dario Cortese LABIRINT zmmja Ime in priimek:----------- Telefon in naslov:-------- Glasbena želja: D Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. hi potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... TURIZEM VRHUNSKA TEHNOLOGIJA Novi turistični vodič je spravil Britance v zadrego Pisci niso prizanesli niti najbolj opevanim znamenitostim Avto bo kar sam odkrival okvare To bo omogočal poseben mikroprocesor Sta dobra, lepo obliko-vana in svetovljanska -ali dolgočasna, plehka in nezanimiva? To vprašanje si veliko zavednih Britancev postavlja v zve-zi z novima vodičema po Meliki Britaniji. Prvi bo v Prodaji že maja v okviru zbirke Lonely Planet, ki obsega 150 knjig, namenjenih svetovnim popotnikom. Britanija je v zbirki tako neopazna, da se bo med listanjem vodi- le malokdo odločil zanjo, opozarjajo kritiki vodica. Najbolj bode v oci vodic po Londonp: »V nekaterih trenutkih se vam bo zdela prestolnica lepša, večja in izzivalna, v dru-gih pa hladna, siva, umazana in tako draga, da tega preprosto ne boste verjeli.« Drugi vodic The R°ugh Guide to London (Resnični vodic po Londonu), ki bo izšel aprila, je do znanega Trafalgar Squara neprizanesljiv, saj ga opisuje z besedami ^poveličevan, vendar propadajoč kraj, ki so ga zav- zeli mestni golobi«. Občudovana kraljica mati je opisana kot »devetdesetletna zvezda kraljeve žaj-fnice«. O kraljevem prebivališču je zapisano tudi to: »Notranja oprema je drugorazredni kic, neokusna, veliko je rdečega pliša, razkošnih tapet, zlata in svečnikov. Mnogi bodo imeli občutek, da so se znašli v škatli bombonie-re. Osladna notranjost Buckinghamske palače je bila za navadne Zemljane nedostopna vse do leta 1993, ko jo je kraljica sklenila pokazati ljudem zato, da bi denarjem, zbranim z vstopnino, obnovila grad VVindsor.« Takšno nastavljanje zank turistom ni deležno nic bolj prizanesljive kritike, kot jo je »slovita« otoška kuhinja. »Običajna angleška hrana je slaba, zato je veliko ljudi debelih, njihovi obrazi so zabuhli, veliko je srčnih bolnikov.« Tudi pri iskanju prenočišč ne gre pričakovati ve- selih presenečenj: turist bo za spanje odštel veliko denarja. Čeprav bodo po napovedih vodica usluge pod pričakovanji. V posebnem poglavju je zapisano, da so sanitarni prostori »vredni pomilovanja«, OtoCani se raje tuširajo kot kopajo - pa še to ne ravno pogosto. »Britanci ne razumejo, da je vsakodnevno tuširanje ena od osnovnih potreb sodobnega življenja,« je zapisano. »Ce boste dovolj hitri, se boste lahko celo skopali, vendar boste morali zelo paziti, da se ne boste opekli; utegne pa se zgoditi, da bo iz pipe pritekla le ledeno mrzla voda.« Podobno kritiko je bilo mogoče razbrati tudi iz nedavnega vladnega poročila, v katerem je zapisano, da so številni britanski hoteli slabi in predragi. Knjiga se loteva tudi opevane in slovite Narodne zakladnice, ki je po mnenju ameriške avtorice Paule VVeideger postala »obujevalec nostalgije za izgubljenimi Časi«. Dne- vnik The Guardian je postavil vprašanje, ali ni zakladnica le meščanska zarota, ki promovira kulturo Čaja z mlekom. Vendar pa si po zagotovilih britanskega ministrstva za turizem ljudje želijo prav to: »Pomp in zgodovina sta na vrhu seznama, sledijo jim umetnost, zabava in nakupovanje, mlade pa zanima tudi glasba.« »Turisti imajo na Otoku veliko možnosti za preživljanje počitnic,« je poudaril Laurence Bresh, tiskovni predstavnik vladnega urada za turizem. Zaradi kritik na raCun angleške hrane so Britanci povabili celo francoske kuharje, ki zadnje Čase ne skoparijo s pohvalami angleške kuhinje. Veliko Britanijo vsako leto obišče veC turistov -lani jih je bilo skoraj 21 milijonov. Britanci se po mnenju komentatorja Libbyja Purvesa zavedajo svojih umazanih plaž, zanemarjenih predmestij, predvsem londonskega. Meni tudi, da so turistični vodici precej pomanjkljivi, saj jih je večina namenjena »mestnim turistom«, pravi popotniki pa si z njimi ne morejo kaj prida pomagati. Kljub temu opozarja, da turisti v državi, ki jo obiskujejo, ne bi smeh videti le pomanjkljivosti in izražati svojega prezira; brez pomisleka jo morajo sprejeti takšno, kot paC je. »Tako kot se obiskovalci eksotičnih otokov ne spuščajo v podrobnosti plemenskih plesov, ni nobenega razloga, da bi turisti, ki obiskujejo Veliko Britanijo, vzeli pod lupo Varmouth,« meni Purves. L. Griffiths, Reuter Si lahko predstavljate avto, ki sam opozarja mehanika na napake in mu jih po telefonu tudi sporoči? Mož jih bo popravil, se preden se bo voznik znaSel v težavah. »Prepričan sem, da bo takšen avtomobil sestavljen že leta 1998,« je izjavil Bob Frankenberg, predsednik in izvršni direktor Novell Inc, velike računalniške družbe, ki pripravlja z veliko avtomobilsko tovarno izdelavo naprave za zbiranje pomembnih podatkov. Prek računalnika v avtomobilu jih bo posredovala mehaniku, ki bo voznika opozoril na potrebna popravila. Frankenberg o avtomobilskem proizvajalcu, s katerem se dogovarja o sodelovanju, ne želi govoriti, zvedelo se je le, da potekajo pogovori z vsemi ameriškimi avtomobilskimi velikani in tudi z neko svetovno avtomobilsko velesilo. »V avtomobilu je od 10 do 12 mikroprocesorjev, ki bi lahko opozorili na težave v avtomobilu,« je izjavil Frankenberg na nedavni letni Novellovi konferenci. Poudaril je, da bodo mikroprocesorji že kmalu sposobni oddajati signal, ki bo prek brezžičnega telefona mehanika opozoril in tudi opisal napako v avtomobilu. Novellova t. i. tehnologija NEST bo omogočila, da bodo mikroprocesorji zbrali podatke in jih posredovali naprej. »Mislim, da se nam odpira pomembno tržišče,« je izjavil. Nova tehnologija bo omogočila tudi kabelsko posredovanje podatkov. Novell je že lani sodeloval z General Instruments Corp pri izdelavi dvosmernega programa za dvosmerno izmenjavo informacij. Frankenberg je povedal, da potekajo pogovori tudi z drugimi računalniškimi družbami. Čeprav je na Čelu družbe šele dobro leto, je prepričan, da predstavlja možnost računalniške povezave med milijoni ljudi pomemben napredek. Novell ima na tem področju vodilno mesto, čeprav je v domovini in na tujem potisnjeno v senco družb, ki prodajajo programsko opremo. Frankenberg poudarja uspešno povezavo med avtomobilsko in računalniško tehnologijo. »Avtomobili so bili sprva pravo Čudo, le redki so si ga lahko privoščili, zdaj pa je avto nekaj povsem vsakdanjega.« Podobna je tudi zgodba mikroprocesorjev, brez katerih si skorajda ni veC mogoCe zamisliti sodobne tehnologije - tudi avtomobilske. J. Crosson, Reuter ODLOMEK IZ KNJIGE, KI JE IZŠLA PRI ZALOŽBI DZS Michael Crichton Sanders se je ustavil in se ozrl v smer, od koder je bilo slišati petje. Femandezova ga je zgrabila za roko. »Nic zato,« je rekla. »Ampak saj...« »Ne poslabšujte situacije.« Sla sta mimo aparata za kavo. Poleg je nekdo obesil Sandersovo sliko. Uporabljali so jo kot tarCo za pušCice. »Oj ej.« »Le naprej.« Ko je prišel na hodnik, kjer je bila , njegova pisarna, je nasproti prišel Don Cheny». »Živijo, Don.« »Tole si pa dobro zamotil, Tom.« Zmajal je z glavo in odšel dalje. Celo Don Cherry. Sanders je zavzdihnil. »Saj ste vedeli, da se bo to zgodilo,« je rekla Femandezova. »Morda.« »Vedeh ste. Pri teh reCeh je vedno tako.« • Ko je vstopil, je Cindy vstala. »Tom, Mary Anne je prosila, Ce telefoniraš takoj, ko prideš.« »Prav.« Razkritje 151 »In Stephanie je rekla, da je našla, kar je potrebovala. Rekla je, hm... da je ni treba klicah.« »Prav.« Stopil je v svojo pisarno in zaprl vrata. Sedel je za svopjo mizo. Fer-nandezova se je namestila v naslonjač, ki je stal pred njo. Iz torbice je vzela svoj prenosni telefon in odtipkala številko. »Tole rec je treba spravih izpod nog... Pisarno gospe Vries, prosim... Louise Fernandez tu.« Z roko je prekrila slušalko: »To ne bi smelo biti... Oh, Eleanor? Pozdravljena, Louise Femandes. Klicem zaradi Connie VValsh. Uh, da. Ne dvomim, da si se pogovarjala z njo. Da, vem, da je zelo zagreta. Eleanor, rada bi h samo zagotovila, da obstaja trak, na katerem je posneto dogajanje. Verzija gospoda Sandersa je na njem potrjena bolj kot verzija gospe Johnsonove. Seveda, lahko to storim. Toda popolnoma neuradno? Da, lahko. No ja, težava z njenim virom informacij je lahko velika. Podjetje ima zdajle veliko obveznosh. Ce nahsnete zgo- dbo, ki ni resnična- tudi ce jo je posredoval vir - bodo lahko tožili. Oh, da, prepričana sem, da bi gospod Blackbum tožil. Saj ne bi imel nobene izbire. Zakaj ne bi... ah, razumem. Uh-uh. No, to bi se lahko spremenilo, Eleanor. Uh. In ne pozabi, da gospod Sanders razmišlja o tožbi zaradi obrekovanja. Za Članek o Pujsu. Da, zakaj se ne bi posvetovala. Hvala h.« Prekinila je in se obrnila k Sander-su. »Skupaj sva študirali pravo. Eleanor je zelo sposobna in zelo konzervativna. Članka ne bi nikoli dovolila objavih, tudi zdaj ne bi razmišljala o tem, Ce ne bi zelo zaupala viru, ki ga omenja Connie.« »Kaj to pomeni?» »Mislim, da bi lahko z gotovostjo povedala, kdo jim je ded podatke,« je rekla Femandezova. Ponovno je vzpostavljala telefonsko zvezo. »Kdo?« je zinil Sanders. »Zdaj je pomembna Meredith Johnson. Najti moramo dokumente, ki potrjujejo, da je pri njej tako obnašanje običajno, dokazah moramo, da je že nadlegovala uslužbence. Neka- ko moramo priti z mrtve točke pri Conrad Computer.« Obrnila se je. »Harry? Louise. Si govoril s Conra-dom? Uh. In?« Premor. Jezno je zma-, jevala z glavo. »Si jim pojasnil vse o odgovomosh? Aha. Prekleto. Kaj bomo torej zdaj napravili? Harry, nam se namreč vedno bolj mudi, to me skrbi.« Medtem se je Sanders obrnil k računalniku. Utripala je lučka za elektronsko pošto. Pritisnil je na tipko. Imate 17 sporočil Kristus! Lahko bi si že mislil. Pritisnil je na tipke in sporočila so se zvr-stila. Don Cherry, programska ekipa hodnika vsem Dostavili smo Vio ljudem od Con-ley-Whita. Vio od danes deluje v podatkovni bazi njihovega podjetja. John Conley je prosil, da Vio priključimo tudi v apartmaju hotela Four Seasons. Njihov direktor namreč pride v četrtek in si bo zadevo ogledal. H s Ž Is Su Se eno programersko zmago vam je izbojevala mojstrska ekipa Vio. Don veličastni Sanders je pritisnil za naslednje sporočilo. Od diagnostične skupine načrtovanju Analiza pogonske enote Twinkle. Zdi se, da teZava s kontrolo Timinga ne izvira iz čipa. (Se nadaljuje) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE r „„ SREE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA č, 66 6*6 "M^lI c A DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.43 in zašlo ob 19.29. Dan bo »Igli ibox ob 21.10. dolg 12 ur in 56 minut. Luna bo vzšla ob 7.10 in zašla cm Mariborsko Pohorje do 90 Rogla do 160 Kope do 110 Krvavec do 180 Vogel 360 Zelenica 50 do200 Kalic 15 Kanin Golte Kranjska Gora Soriška planina Velika planina Cerkno Rakitna PLIMOVANJE Danes: ob 5.01 najnizje -49 cm, ob 11.05 najvisje 35 cm, ob 16.51 najnizje -35 cm, ob 22.59 najvisje 49 cm. jutri: ob 5.28 najnižje -48 cm, ob 11.36 najvisje 30 cm, ob 17.13 najnizje -28 cm, ob 23.20 najvisje 45 cm. Zaradi močnega vetra ne obratujejo naprave na Veliki planini in Kani-nu.Tekaske proge so urejene v Cerknem, na Kalicu, Mariborskem Pohorju. Soriški planini in v Kranjski Gori. Na Rakitni je možno sankanje. Smučarski avtobusi vozijo po ustaljenem voznem redu do smutisc Rogla in Mariborsko Pohorje. ONESNAŽEf Konc. SO v mg/m’ 31.03. med 6 in 7 uro LJ Bežigrad..........34 Maribor..............53 Trbovlje.............46 Velenje..............10 Celje................39 Hrastnik.............22 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE »Oriovo gnezdo« turistični center BERLIN - Hitlerjevo orlovo gnezdo nad Berc-htesgadnom bodo spremenili v turistico središče, potem ko ga bo ameriška vojska konec leta vrnila bavarskim oblastem. To je vCeraj v Miinchnu napovedal bavarski deželni minister za finance Georg von VVandelfels. Minister je obenem poudaril, da še bo bavarska deželna vlada vsestransko zavzela, da bo nekdanja Hitlerjeva letna rezidenca postala romarski kraj za nostalgične neonaciste, temveč bo »normalno in prekrasno letovi-šcarsko središče«. Miinchnska vlada in občinska uprava v Berc-htesgadnu bosta upravo stavb in rekreacijskih naprav zaupali nekemu zasebnemu podjetniku. Hkrati bodo uredili poseben center, v katerem bodo prikazali krajevno zgodovino pred, med in po nacizmu. Za javnost pa bo nedostopen kompleks 6-kilometrskih rovov, ki je rabil kot bunker v primeru letalskih in drugih napadov. Hitlerjevo orlovo gnezdo se razprostira na površini 106 hektarjev. Na njem je najvecje poslopje Hotel general VValker, ki ga je po drugi svetovni vojni ameriška vojska rabila za okrevališče in letovišče svojih vojakov in oficirjev. Tu je še igrišče za golf in smučarska vlečnica. Bavarske oblasti so hkrati obljubile, da se bodo uprle morebitnim gradbenim špekulacijam in pretirani »betonizaciji« celotnega območja. Po predvidenem naCrtu bodo dovolili le restavracijo že obstoječih in delno porušenih stavb, ki jih bodo 'lahko razširili, a le v mejah predvidenega regula- cijskega načrta. Minister VValdenfels je hkrati s tem navedel tudi, da bi lahko z deli pričeli že prihodnje leto. S tem sklepom je torej konec polemik, ki so se vnele po ameriški napovedi, da bodo ZDA v okiru zmanjšanja svojih vojaških sil v Evropi zapustile tudi Hitlerjevo orlovo gnezdo. Legenda na znamki VVASHIGTON - Ameriške pošte so že natisnile prve znamke za 32 centov, na katerih je Marilyn Monroe. To je prva iz serije znamk »Hollywoodska legenda«. (AP) Preuranjena prvoaprilska potegavščina MOSKVA - Kazahstanskemu dnevniku Ekspres je mojstrsko uspela preuranjena prvoaprilska potegavščina, saj se je na stotine bralcev postavilo v vrste pred menjalnicami, ker je časopis sporočil, da so njihovi bankovci za 10 ten-gov vredni kar 250 dolarjev. Dnevnik je namreč pojasnil, da so v britanski tiskarni, kjer tiskajo novi kazahstanski denar, namesto običajnega filigrana po pomoti vstavili platinaste niti, vredne 250 dolarjev. Zaradi miške 7-tima zamuda LONDON - Mala miška je povzročila, da je 370 razjarjenih potnikov orja-škega boeinga 747 moralo čakati kar sedem ur, preden so iz Londona odpotovali v New York Glodalca je med sedeži opazila neka hostesa, ki je takoj sprožila alarm.. Potniki so izstopili in začel se je lov. Po nekaj minutah pa so ugotovili, da miške ne bodo izgnali iz letala, zato so se je lotili s strupom. Budističnega meniha izključili BANGKOK - Po dolgih tednih razpravljanja je svet šange (najvišja tajska budistična oblast) izključil iz meniškega stanu Yantro Amarophikuja, ki je kljub zaobljubi imel številna ljubezenska razmerja z ženskami z vseh koncev sveta Kraljevska nafta? Geolog Desmond Osvvald je prepričan, da že zdaj obstaja dvanajstodstotna verjetnost, da so neposredno pod vvindsorskim gradom nahajališča nafte. Po njegovem mnenju gre za vsaj petdeset milijonov sodčkov, če ne še več, čeprav tega ne bodo mogli zanesljivo potrditi, bodo izvrtali pravih vrtin. dokler ne bodo izvrtali pra VVindsorski grad Grad VVindsor je glavna rezidenca britanskih vladarjev. V grobnici kapele svetega Jurija so pokopani številni vladarji, med njimi tudi Henrik Vlil. Območje poskusov Tovornjak, m ki lovi i* zvočne odmeve # t Z Raziskovanje zemeljskih plasti Vir: Canuk Exploration Ltd. Seizmična metoda Mehanski vibrator ali eksplozija ustvarita zvočne valove, ki z | zemeljske površine s prodirajo v globino. | Odboje zvočnih valov od ° različnih zemeljskih J plasti merijo posebni inštrumenti, ki tudi S razmeroma natančno 1 izrišejo sestavo tal s posameznimi plastmi. a