Glas Naroda List slovenskih delavcev v c-Ameriki TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RE(?TOR. NO. 201. — ŠTEV. 201. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 27, 1906. — V PONEDELJEK, 27. VE LIKEGA SRPANA 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Newyorska ognje- i Po potresu gasna statistika. v Valparaiso, Chile. POŽARNI KOMISAR O'BRIEN JE IZDAL ZA LETO 1905 PREŽAM IMIVO POROČILO O RAZNIH POŽARIH. V New Yorku je bilo 8729 poearov, v Brooklynu pa 3771. V prvem mestu znaša skupna škoda $5,271,955, v drugem pa 82.107,559. DRUGI PODATKI. I\»/arii k-misar iXBrien v New Yoftai J® iT**1 poro&fo za leto 1905. To j.* r-a >ialistlia o požarih, ktere t. )>j]a gotovo težavna, ker ., p../.arih dobi tako težko toc- . > liepitTO je zadno leto lepo na-l»rv»[i'vaio. Ustanovilo se je 14 novih m.it .i i v Richmond Borough in Queens JJor.nurh. Število ognjegascev je narasti,. / l 4oj in šteje skupno 3554 mož. V tat« 1906 Je bilo danih 8729 alarmov za . u-eaj. Izmed teh se je 6053 i m »žaro v omejilo le na dotieno nadstropje. 4:ki na dotieno poslopje. Pri 100 in.Zarili pa so se vnela tudi so- btulna poslopja. N i ladijah je bilo 35 požarov. Iz ined t eg:i itevila požarov -e jih je po-. ,„i , ItiTT brez brizganja. 2403 pa / bri/_r;vnjem jedne brizgalne. Največ -r, H>v . 'jii,, v novembru, namreč 7S2 laimanj v avgustu, namreč le 42ti! Za gašenje vseh požarov se je j.orabilo 103.!M»4.4S4 ga on vodovodne 40 .'m>4 417 rečne vode. V šestih slur šjilu o« !, v 10. 4, v t>0. 3 in v IVi.l z\ nevarne predmete je imel 4-ltMHM. .!;,.,. Skupna škoda vseh % letu 1!K)5 .-5.271,055. ktera - v«.t a je za i ri četrtine večja ak jud zavaro-\ ■»! .i itolieo, da>i nima navadno no-bt-..«- oprave. S temi jjo.ieami goljufaj. čil 11 i zavarovalne družbe, kar je itak vsem prirojeno. Oz oddelek je iuiel konee le- ta 754 konj. Med t^ni številom požarov pa niso omenjeni oni mestnega dela Brooklyn Borouuh, uteri h je bilo 3774, med temi 31S malenskostnih. Skupna škoda znaša r2,l'»7.550. Za gašenje se je porabilo 27.340.32S galon vodovodne i:i 8.425,725 rečne vode. Uničujoče deževje. Kansas City, 24. avg. Vsled neprestanega deževja je pet milj od tukaj voda uničila oelo pokopališče. Odprla je grobove in vrgla nad površje nad 200 trupelj. Spomeniki in zidani gro-bovi so podrti. Velika škoda je tudi p.» deželi. V severnem delu mesta je rešila (»olieija mnogo družin, ktere stanujejo v pritličju, kamor je pridrla F.l Paso, 24. avg. Tukaj ni že devet let tako deževalo. Mnogo hiš je podrtih; . .-te so razdejane. Tudi železnič-ni tiri so poškodovani. ZADNJA POMOČ. Mi hočemo objaviti za naše čitate-Ije pismo, iz kterega se razvidi, kako lahko človek ozdravi, če si izbere prava zdravila. Mr. Ant. Skala. 517 11th Ave. v So. I^orain. O- piše: '.Taz sem vam zelo hvaležen za vašo zadnjo pomoč, ktera mi je ohranila življenje. Jaz sem bil zelo bolan in kupim nazadnje Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero mi je priporočil Mr. Vi-rant. Danes sem popolnoma zdrav. Ako vam druza zdravila ne pomagajo, rabite Trinerjev Elixir in ozdraveli bodete popolnoma. Jaz ga priporočam %'sem l>olnikom. Pri želodčnih boleznih in pravilnostih vedno pomaga. Izvrsten je -ploh pri vseh nerednostih prebavilnih organov. Ta napravlja novo kri in ohranja telo zdravo in močno. Uživa ga lahko vsa družina, ker je j>opolnoma čist. V lekarnah. Jo«. Triner, 709 So. Ashland Ave., Chicago, 111. PRIČETEK ZOPETNE GRADNJE RAZDEJANEGA MESTA. — MATERIJALNA ŠKODA ZNAŠA 200 MILIJONOV DOLARJEV. Velikanska, škoda v okolici in druzih chilaenskih mestih. ŽELEZNIŠKA ZVEZA POPRAVLJENA Valparaiso, Chile, 26. avg. Tuuaj se mudeči minister notranjih zadev pri-l»oslal je predsedniku liiesco naslednjo brzojavko: "Z delom se je tukaj v polnej meri pričelo. Vsi sloji prebivalstva so zaposleni s tem, da popravijo po po-t resu storjeno škodo in vsi podporni odbori imajo obilo dela. Ko bode sveže meso pošlo, pride na vrsto zmrznjeno meso iz Magallanesa. Mnogim ljudem pomanjkuje obleke. V Iquique pomanjkuje jest vin." Časniška poslopja niso zelo požko-dovana in ono lista "Mereurio" je nepoškodovano. Danes so izšli zopet vsi listi. Santiago de Chile, 26. avg. Železniška zveza med tukajšnjim mestom in Valparaiso je zopet v redu. Predsednik Rieseo je včeraj odpotoval v \ al-paraiso. On je ustanovil glavni pomožni odbor, kteri bode delil med prebivalstvo darila. Vlaila je kupila 50 tisoč vreč moke. da jo razdeli med prebivalstvo. Vouraju Ferremoto je bilo 140 mest in vasi razdejanih. Do-sedaj je pribeža\> semkaj 3000 ljudi iz ValparaLsa. Po konservativnej cenil vi znaša škoda v Val para i >n $"200,000.000. Kazim tega je tudi škoda na deželi o-groruna, kajti hiše posestnikov nasadov in delavcev so razdejane. Katastrofa je bila z ozimni na Škodo in žrtve večja, nego ona v San Franciscu. Dolenje mesto je popolnoma razdejano. Iz vsega sveta prihajajo darovi za prebivalstvo Valparaisa. IZ ČESA SE IZDELUJE CHOP SUEY? Preiskovanje kitajskih restavrantov v Mmneapolisu. Minneapolis. Minn.. 27. avg. Tukajšnji kitajski restavraterji so do skrajnosti uzrujani. kajti vladini in-šj»ektor jest vin -T. (4. Fowler je skleni! natančno preiskati jedila, ktera prodajajo Kitajci. Pred vsem bode ukazal preiskati, iz kakih snovi obstoji priljubljena jed Chop Suey. Restavraterji se boje, da bode ta preiskava uničila njihove posle. Ako bodo v tej jedi našli kaj neužitnega, potem bode vlada prepovedala nadaljno prirejanje takih jedi. Kratek štrajk na Ellis Islandu. Dvesto delavcev na naselniškem o-toku F.llis Island, kteri delujejo pri odpravi prtljage, se je uprlo in zahtevalo pnvišek plače za 25c na dan. Po kratkem posvetovanju med Kaulkner-jem in zastopniki železnic se je doseglo sporazumljenje. Delavci, kteri so dobivali do zdaj po $1.75, dobe od sedaj naprej po $2. na dan. Denarje v staro domovino poiiljama: za $ 20 50 ............ 100 kron, ca $ 40.90 ............ 200 kron, sa $ 204.00 ............ 1000 kron, ca $1020.00 ............ 5000 kron. Po starina je všteta pri teh vsotah. Dcma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posiljatve izplačajo c.kr. poštni hranilni urad ▼ 11. d« 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilifi-aeje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje cneake po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 100 Greenwich Street, New Yerk. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland. O. Revolucija na Gobi. Amnestija vstašem. CUBANSKA VLADA JE OBLJUBILA VSTAŠEM POPOLNO AMNESTIJO, AKO SE TAKOJ UDAJO. Kljub temu se pa vstaja vedno bolj razširja. MALI BOJI. Nemška barbarstva. Klanje v Norinbergu. Umor za umorom. Napad na Stolypina, POLICIJA IN VOJAŠTVO JE Z ME- NA KOLODVORU V PETROVEM Havana, Cuba, 27. avg. "Associated Pressi" se danes uradoma naznanja, da bode eubata-ska vlada izdala amnestijo za vse one, kteri se sedaj bojujejo proti vladi, ako tekom 30 dni odlože orožje in se vrnejo domov. To je storil predsednik Palma radi tega, da stori konee vstaji, toda povsem drulgo vprašanje je, bode-li dosegel svoj cilj. Vlada priznava sedaj, da postaja položaj vedno slabši in tudi prizna, da niti sama ne ve, koliko vojaštva •bode potrebovala proti vstašem. Tekom včeraj šnjega dne se je pojavilo vse .polno novih vstaškili čet in čimbolj se vlada pripravlja na udu-šitev vstaje, tem bolj se slednja razširja. Ako se položaj kmalo ne spremeni, bodo Zjedinjene države kmalo posredovale. Santa Clara postane v kratkem popolnoma vstašua pokrajina. Mnogo vasi se je popolnoma pridružilo vstašem in tudi par večjih mest nastopilo je odločno proti vladi. Neki bivši mayor mesta Trinidad je sedaj vstasi vodja in bivši mayor mesta Las Cru-ces je poveljnik 21)0 mož broječe vsta-ške čete. Polkovnik Avalos, poveljnik vladi-nili eet v San Juun de Martinez, pričakuje nadaljnih jjovelj in novih eet. V j pokrajini Havani priile vsajki dan do manjih bojev med vstaši in voja- št VOI11. Havana, 2(5. avg. Položaj na Cubi je nespremenjen. V iztočnih pokrajinah vlada j>ojx»lni mir in v okraju Santa Clara ni prišlo do večjih bojev. Blizo Havaue vršili so se manji boji in na jugu Havaue so se jx\javile večje vsaške T-ete, t oda do kal it ve miru smrti generala Bandera še ni prišlo. Središče revolueije je še vedno v j>.»krajini Pinar del Kio. kjer je revolucija vsestranska. Vlada je razdelila svoje čete. radi česar jo vsaikdo kritikuje. toda tega vlada ne more več ]»opraviti, ker je polkovnik Baeallao na čelu topničarjev in'novincev že o-stavil mesto San Juan de Martinez, da napade vstaše jx»d vodstvom Pino Guerra. Prebivalstvo tukajšnjega mesta je neutralno in se ne zmeni mnogo niti za vlado, niti za vstaše. ŽENSKE MORAJO KADITI. Clevelandski zdravnik trdi, da kade-nje koristi proti učinkom čaja. Cleveland, O., 27. avg. Zdravnik dr. Martin, član tukajšnjega zdravstvenega odbora, svetuje elevelandskim damam, naj kade cigarete. On je namreč pronašel, da damam škoduje pre-obilo uživanje čaja. kteri prouzroča razne srčne bolezni, ktere pa nikotin odpravi. Poročila tožiteljico. Dal matinee Ferdinand Simonič bil je tožen, da je ukral svoji rojakinji Suzani .Tavorski več zlatnine. Da bodo vedeli čitatelji, kje se je to godilo, jim povemo le kratko: Hoboken. Ko je zvedel,da je Suzana izposlovala zaporno povelje, zginil je brez sledu. Preteklo je precej časa. Kar ga neki policist izvoha in seveda zapre. Zdaj se je pa razmerje naenkrat pre-menilo. Suzana je dala zanj $"00 jam-čevine. A še vee. Ko je prišel dan razprave, ga ni mogel sodnik kaznovati, ker je okradel — svojo ženo! To pa ni kaznjivo. Kot se je zvedelo, se je Nandek sprijaznil po tatvini s Suzanko in jo kar poročil, da jo tako odškoduje za vse. Nemiri v Brownsville. Austin, 25. av^. Kot se poroča, poj-de jeden bataljon v Camp Mabry biva jočili čet v kratkem na' mehikansko mejo. Za vzrok se ne ve prav dobro; govori se pa, da so nastali tamkaj veliki nemiri. CI NAPADLO DELAVCE, KATERI SO POVSEM MIRNO ZBOROVALI. Vse polno ljudi je ranjenih in jedna nedolžna deklica ustreljena. NEMŠKI DIVJAKI. -o- Xorinberg, Nemčija, 26. avgusta. Radi izredno slabe plače in skrajno omejene svobode so delavci tukajšnje tovarne vozov Union pričeli štrajfkajti. Tekom po poind ne va minolo soboto so skušali delavci na raznih prostorih zborovati, toda reakcijonarne oblasti jim v to niso pripustile. Radi tega je prišlo zvečer do izgredov, pri -kte-rih je policija takoj z golimi meči nastopila. Delavci so hlapce barbarskih obiasti sprejeli s kamenjem in steklenicami, i*>da ikljub temu je policija izpraznila gostilne, nakar so se izgredi nadaljevali na ulicah. Tu je bilo 10 policajev in \*se polno ljudi ranjenih. Neko deklico, ktero je prišlo po naključju med množico, so lopovi ustrelili. Končno je prišel na lice mesta bataljon vojaštva in vojaki so zaprli vse ceste, ktere so vodile v oni olkraj. Pričakovati je nadaljnih bojev. Marvagrod, nemška Poljska, 26. avgusta. Semkaj so dospeli Nemci iz Nemčije, oziroma člani ponemčevalne-ira društva Ostmarken in priredili tukaj svoj "nemški dan7'. Tem povodom so Kouštatovali, da se je v Nemčiji Število društveni.kov pomnožilo in da J imajo tudi klaverno priznati, da so od ltea 1S96 naprej Nemci samo v Za-padnej Pruski izgubili 50,000 hektarov zemljišča, ktero so jim odkupili Poljaki, kteri so si prilastili tudi ve-liu del deželice Brandenburg, tako da se Poljska razprostira sedaj vse do Bero/ina. DVORCU SO REVOLUCIJO-NARJI USTRELILI GE-R AL A MINA. Morilka je mlado dekle. — Pri napadu na Stolypina je bilo usrnr-tenih 32 osob. PODROBNOSTI O NAPADU. SUŽNJIŠTVO V LOUISIANI. Posetnik nasadov in njegov sin zaprta, ker sta imela zamorske sužnje. Siireveport, La., 27. avg. Tz Berni-ce, La., se poroča, <3a so tamkaj zaprli bogatega ]x>sestnika nasadov L. M. Dewdyja in njegovega sina, ker sta imela na svojih nasadih zamorske sužnje. Oba so odgnali v Monroe, La., kjer ju je stavilo sodišče* pod $1000 varščine, Nedavno so v istem okraju zaprli še pet lastnikov bombaževih nasadov. -o- Problem zrakoplovstva rešen? Brantford. Ont., 27. avg. Dr. Ales. CI rabam Bellow, brezžični brzojav so danes spustili za po skušnje v zrau. Kapitan Anglemire iz Chicaga dvignil se je 200 čevljev visoko in je prišel nazaj na zemljo ravno tam, kjer se je dvignil. Brezžični motor je deloval izvrstno. Bellov zrakoplov goni brezžična električna moč, ktera se dobiva iz zemlje. Učenjaki trdijo, da lx>de s tem problem zrakoplovstva rešen. Diamanti v Manitobi. St. Paul, Minn., 24. avg. Iz Winni-pega. Man., se poroča, da se je vrnil profesor Reuben Andrea in prinesel seboj celo pest diamantov. Zlatarji so jih pregledali in se izrazili, da so najčistejše vrste. Skoro linčan. New London, Conn., 24. avg. James Iiiley, paznik italijanskih delavcev bi bil včeraj kmalu linčan. Udaril je namreč s toporiščem Italijana Franka Serio tako, da mu je zdrobil črepino in da bode najbrž umrl. Ko so drugi sodelavci, tudi večinoma Italijani, to videli, zgrabili so za razna orodja in šli nad Rilevja. Ta je imel k sreči tako zdrave noge, da je pribe-žal na policijsko postajo, kjer so ga spravili na varno in stavili pod obtožil dejanskega napada. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, te tako majhna, je v nj"ej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti "armitixmn, oslabelosti in druge bo-'•mi. 8t«fc1«niee po fiO in 25 Petrograd, 27. avg. Po brezuspešnem napadu na ministerskega predsednika Stolypina, kterim povodom je bilo 32 osob usmrtenih, so revolucionarji včeraj izvršili nadaljni grozni umor. čegar žrtev je general Min, poveljnik Semenovskega gardnega polka, kteri je bil, odkar je ^stal general, tudi carjev pobočnik. Generala Mina je na kolodvoru v Petrovem dvorcu ustrelilo neko mlado dekle, ki je jedva od rast lo šoli. Pognala mu je pet krogelj iz avtomatičnega revolverja. Po storjenem činu so jo takoj aretovali, ne da bi se kaj upirala. Morilko je prijela žena pokojnega generala in jo držala, dokler ni prišel na lice mesta policaj, kteremu je morilko izročila. Ta napad je bil že tretji na generala Mina, kterega so revolncijosarji takoj po moskovskej revolti v mino-lem decembru obsodili v smrt, ker je s svojimi vojaki brez usmiljenja postopal proti ustaŠem. General Min se je vračal iz Petrovega dvorca v glavno mesto in je ravno pozdravil ženo in hčer, ko se mu je približalo neko dekle in ga dvakrat ustrelilo v hrbet. Ko je general padel na tla, pognala mu je še tri krogi je v truplo. Vsaka posamezna kroglja je bila smrtonosna. — Napadalka je takoj na mestu pri-poznala, da je ona to storila in sicer radi tega. ker je revoluei jonarna bojna organizacija generala obsodila v smrt. Petrograd, 27. avg. Tekom noči sta umrli še dve nadaljni osobi. kteri sta bili ranjeni pri bombnem^ napadu na ministerskega predsednika Stolypina. Vseh ljudi je bilo pri tem napadu u-morjenih 32. Stolvpin obžaluje smrt portirja, ki je služil IG ministrom 40 let. Morilci so bili z denarjem dobro preskrbljeni in so plačali za stanovanje $125 v naprej. Predno so stanovanje ostavili, so se preoblekli in opijanili hišnika. Raz-strelba je bila tako jaka, da so na drugem bregu Ne ve po pokale vse šipe. Zdravniške, pomoč je prišla zelo kasno in minolo je jedno uro. predno je prišla prva ambulanca na lice mesta. Minolo je pol ure. predno so pričeli odstranjevati razvaline in med tem so ranjenci največ trpeli. Posamezne dele mrtvecev je daleč vrglo. Hčerka ministerskega predsednika je še živa, toda le malo je upanja, da o-stane pri življenju. Stolvpinov sin se por-uti boljše. Petrograd. 2(5. avg. Včeraj popo-ludne so revolucijonarji izvršili bombni atentat na ministerskega predsednika Stolypina. ko se je v njegovej vili na Apotekarskem Ostrovu vršil sprejem. Tem povodom je bilo 28 o-sob usmrtenih in 24 ranjenih. Stolvpin je le lahko ranjen na obrazu in vratu. Med mrtvimi so: loletna hčerka ministerskega predsednika, kterej je bomba zdrobila noge, vsled Česar je kasneje umrla, general Zamjatin, bivši gubernator Kvastov iz Pence, polkovnik Fed*>rov, poveljnik Stoly-pvnove telesne straže, dvorjanik Davidov. dvorjanin Voronin, pobočnik Dubasov, Štiri žene in dva otroka. Med ranjenimi so: Stolvpinov triletni sin, ki je težko ranjen in vse polno višjih uradnikov. -o- KRVNA OSVETA. Dve osobi ustreljeni, tri ranjene pri nekem pikniku v Kentuckyju. Whitesbur&, Kv., 27. avg. Semkaj se poroča po posebnem selu. da je prišlo med rodbinama Mullin in Fleming pri Long Fork Creeku do prave bitke kot posledice stare krvne osvete. Dva člana rodbine Mullin sta bila ustreljena in jeden smrtno ranjen, dočim ima rodbina Fleming dva ranjenca. V Long Forku se je vršil nek piknik in pri plesu je Sol Fleming nekega nasprotnika razžalil in takoj na to se je pričelo streljanje. Iz Avstro-Ogrske, Knez Nikola in cesar, ČRNOGORSKI KNEZ NIKOLA PETROVIČ NJEGUŠ IN AVSTR. CESAR SE SNIDETA V DALMACIJI. Proti čifutom na Češkem; nek čifut je napadel neko služkinjo in jo zlorabil. WASHINGTON V BUDIMPEŠTI. Dunaj, 2G. avg. Cesar Fran Josip, kteri odpotuje koncem septembra k vajam vojne mornarice v Dalmacijo in Pulj, kterim povodom obišče tudi Hercegovino, se 'bode ob tej priliki •Sešel s črnogorskim '.knezom Nikola Petrovičem. Praga 2G. avg. V Hocnju na Češkem je neki čifut zlorabil neko služkinjo, radi česar se je bati. da ne bo tamošnj^ prebivalstvo napadlo zidove in jih sumarično kaznovalo. Budimpešta, 2(1. avg. Tukajšnji mestni svet je sklenil odikriti Wash-ingtonov spomenik dne IG. septembra. Povabila mavorjem raznih mest Zje-dinjeflih držav so že odposlana. — Washingtonov spomenik stoji na najlepšem prostoru v mestu. Povodom odkritja se bode vršilo vse polno slav-nosti, kterim bodo prisostvovali tudi zastopniki ogrske vlade. Oficijelni zastopniki Zjedinjenih držav bodo odpotovali i/. New Yonka s pa mikom Rvndam dne 20. t. m. Vspomin odkritja spomenika bodo prekrstili so-sto v Was'hington-utezo. NESREČA Z AVTOMOBILOM. Inšpektor Frageau je nevarno ranjen. Providence, R. T.. 27. avg. V Lake-woodu. par milj južno od tukaj, je nek voz ulične železnice zavozil v neki avtomobil, v kterem je bilo 7 osob. ( hauteur Oliver La l>elle iz New Bed-forda je na mestu obležal mrtev in inšpektor Aimee Frageau iz Fall Ri-verja je smrtno ranjen. George Pau-quette je težko ranjen. Ostalim se ni nič zalega zgodilo. Otrok ranjen od Kitajca. V Brooklvnu živi na Bedford Ave. Kitajec Sam Lee, kteri ima. kot vsi njegovi sorojajkt, perilnico. Tega pa imajo tamošnji otroci zelo na piki. Parkrat so mu že razbili šipe in srečno odnesli pete. Tudi včeraj so lučali kamenje v njegovo okno. To je pa "striea" tako ujezilo, da je zgrabil velik nož in jo udaril za otroci. Vsi uidejo srečno, le lOletni Artur Denver ne. Te^.a dohiti in ga začne takoj obdelovati z nožem. Zadal mu je več nevarnih ran na glavi. prsih in nogah. Medtem pa je prišlo par ljudij, kteri so zgrabili jezne ga Kitajca in bi ga bili gotovo ubili, da ga ni spravila policija na varno, Nezgode na železnicah. Pitsfield. Me., 20. avg. Miljo zapad-no od tu zavozil je Knickerbocker Limited- vlak v nek tovorni vagon. Jeden uslužbenec je bil usmrten, trije so ranjeni. Potnikom se ni nič žalega zgodilo. Empire Express-vlak je pri Rimes-ville. N. Y., skočil raz tir: ranjen ni bil nihče. Prepir v rodovini Garibaldi. Člani rodovine Garibaldi so si močno v laseh. Gre se seveda za denar. Garibaldijev sin, znani Riciotti Garibaldi, se zaradi očetove dedščine prelil j a s svojo mačeho in s svojo sestro kar po listih in razkriva brezobzirno vsakovrstne rodbinske tajnosti. Z uzi-rom na silno spoštovanje, ki je uživa rajni Garibaldi med vsemi narodi, je postopanje njegovega sina pač skrajno neprijetno. Zanimivo je pri tem dvoje: Ricciotti Garibaldi dokazuje, da njegov oče sploh ni bil veljavno poročen s svojo drugo ženo in da stari Garibaldi sploh ni bil Italijan nego Francoz. Uboiri iredentovci, kar smilijo se nam. V zadnjih stoletjih so imeli Italijani enega samega heroja, starega Garibaldija, in so ga radi tega kovali v nebesa, a sedaj pravi tega edirtega heroja lastni sin, da oče sploh ni bil Italijan, nego Francoz. ČUDEN ZAKON. Žena trdi, da je bil njen mož nje pravi brat. Majhna, sključena žena je prišla v soboto zjutraj na newyorško sodišče, da dobi zaporno povelje proti njenemu možu. Sodnik posluša ravnodušno pripovedovanje; saj je navajen takih tožb. Baš je hotel podpisati povelje, ko zakliče ženica: '"Moj mož je dvakrat falot; on ni namreč le moj mož, ampak tudi moj — brat!" Sodnik ostrrui. Žena je predložila pisma in slike, s kteri in i potrdi svoje besede. Pripovedovala je, da se je pisala Estera Shlachter in je doma iz Meli-hova v Rusiji. Kot majhna deklica je odšla v London, kjer je šivala. Tam se je tudi omožila in ima dva otroka iz prvega zakona. Kar ji mož umre; ona zapusti London in preseli v New York. Tukaj je dobro delala in prihranila kmalu večjo -v..to. Nekega dne ji prid" lnvp;- ..jr. videti svojega brata Izaka, kteri je bil še majhen otrok, ko je ona • ■-!j>»o!je: pohotno in začne trditi, da ni njen brat, ampak le bratrar.ee. Njen brat pa »la je že davno umrl. Ali mu je E-stera vrjela ali ne. je v--j Ino. Res je pa. da sta se poročila in živela kot mož in žena, dokler jo ni bratec nioži-ček popihal. Ker sta živela drug z drugim več časa skupaj, sra tudi morala vedeti, da sta brata. Taka je či-futska morala. STRELA UDARILA V SKLADIŠČE SMODNIKA. 250 zabojev smodnika v zrak. Birmingham, Ala.. 2G. avg. Iz Bes-semerja, Ala., se brzojavlja. da je med nevihto udarila strela v skladišče smodnika Tennessee Coal. Iron cc Railroad Co. blizo rova Fossil; 250 zabojev smodnika je zletelo v zrak. Razstrelijo je bilo slišati ve - milj daleč in poslopja imenovanega rova so bila skoraj popolnoma razdejana. Škoda znaša $25,000. Ranjen ni bil nihče. Usoda otoka sv. Helene. Po vesteh '' Empire Review" bodo otok sv. Ilelene docela ostavili. Angleška misli umakniti z njega svojo posadko. Če bo to res. potem bo ostalo na otoku za čuvanje miru in reda med 4000 domačinov in 200 angleških naseljencev, pet zamorskih stražarjev. Ulice in telefon je imelo zdaj v rokah vojaštvo. Torej bo po odhodu vojaštva vse to propadlo. V teh razmarah se bo moralo belo pleme izseliti z otoka. Gospodariti bodo potem pričeli zamorci po svoje. BLSTANJE PAJtNIKOV. Dospeli »o: Amerika 25. avg. iz Hamburga z 24S9 potniki. St. Louis 25. avg. iz S..uthamptona (že poročano) s lOtil potniki. D»speti imajo: Bordeaux iz Havre. Ida iz Reke. Finland iz Antwerpena. Pannonia iz Reke. Astoria iz Glasgowa. Cevic iz Liverpoola. Giulia iz Palermo. Kronprinz AVilhelm iz Bremena. Potsdam iz Rotterdama. Odpluli Me: Carmania 2S. avg. v Liverpool. Bremen 2S. avg. v Bremen. Slavonia 2^. avg. v Rek . Baltic 20. avg. v Liverpool. La Savoie 30. avg. v Havre. Amerika 30. avg. v Hamburg. St. Louis 1. sept, v Southampton. Lucania L sept, v Liverpool. Finland 1. sept, v Antwerpen. Astoria 1. sept, v Glasg. >w. Batavia 1. sept, v Hamburg. Giulia 1. sept, v Neapel. Princess Irene 1. sept, v Genovo. A i Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedcij in praznikov. h y—-------------i? j| The fxrst Slovenic Dailjr in 1 the United States. Issued every" day" except ] Sundays and Holid?.ys. // l\ "GLAS NARODA" {4$t slovenskih delavcev r Ameriki. ^Jsedmtc: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. IrfSčJk: Publisher; FRANK SAKSER, JD9 preenwjch Street, New York City ia leto velja list za Ameriko . . . $3.lO u Dol ]-ta............. 1.50 •a Evropo, sa. vse ieto.......4.50 "pel leta.......2.50 44 44 " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki._ "GLAS NA KOD A .ihaja vsaki dan iz-vzei:u>i nedelj in praznikov. -■— - ——- - ____m «QLAS NAkOOA" V" Voice of the People") IdtueU every dav, except Sundays and Holidays. Subscription year.y $>J.0C. Advertisement on agreement. Za oglase do de=et vrstic se plača. 30 t*ntov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se k. natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Order. Pri spremembi kraja naročnikov virosicuo. da se nam tudi prejšnje bivali^ Ic n-^rani, da hitreje najdemo n^glov-lika. - Dopisom in pošiljatvam na?&(SUe "Gtuj Narqda" *tih časih spo->bui;i d»-la . rev. To je bil začetek tri;-- - - i/.;iji v Ameriki. Pogod-b<. \t» : - , >k lepa le velike družbe '"i ; «*;i-a s španskimi kraiji, |rlas-'in tt-rih -o -meli uvažali ernee. j Te a>Mentos so danes seveda brez vsake ireiiinjsti, a vendar znamenita kult . na >ir\a iz ti-tiii časov. Danes lii •> «■<• tr<:>iviue > sužnji. Z milijonom I ljudmi i . mn.^imi milijardami dolar-,]<'v - . -kupili sužnje in jrni zaroto-Vili -,..lK„]o. M — - i s i - i... da so "as-ienti'* po-k'i re spadajo v pretekla sto-I letja. a \t . lar ni tako. Danes ima-m • .,"ie i vi izdaji. l)a. resnično tr_ u ■ z j i d mi. Pri nas se usta-'li, l° suženjstvo. .Saj je azp<'~Iala zvezna vlada va-1 b.ll Jt , , «,«, In. M. , - "H. .i !*••.. i . if, — ne /.a blago, pae l»a tri in .,,) tisoč kitajskih kuli-jev za .auam^ii prekop. Podatki m"ia • uiti pojmiuoma natančni: prav ta-". k«»t bi -e kupoval« jednako šte-\il.» it. U. ali k..t >o se kwp«vuli pred . ' : - • . ■ titti. kteri da y»A Četrti tisoč kulijev za ajjiižj > <•.-;•.., t-k lene naša vlada j t..j!),.. t« .: t j *• a^sifiito'" f ' . • izredno obupno sredstvo, za i. t-rin naša vlada. Zapadnje- i:idi>ki r; uri so baje preleni in pre-j, Belih -e pa sploh ne dobi — kot trdi :.a-a \ .ada. Beli delavei bi nam-n,J l">::< -.i zraka in strupenih {»".;" - i ten vstajajo iz močvirja in >i ne/, dvoma jHimrli v kratkem času. Za: . -e vlada zavzema za kulije, '■'.! ••''•' '■*' sužnje. Ti prenesejo baje v-e. In Če tudi ne — kaj zato? Kniueni ljudje so vendar tako po ce- ■ ni. I:i toliko jih je! Ce jih par ti-s "-ev ..d prve ix>šiljatve pojrine, pa X- razpiše :i.»v assiento. Pa če bi ta : «lru«i ne zadostoval, se jih sklene ht. iko >ai' na tueate. S kostmi kine- ■ .-kili kulijev j>osuškno in zasujemo i lahko vsa naša močvirja. 1 ]Vlav>tvo Zjedinjenih držav je pro- * testiralo proti tem korakom vlade, in 1 Meer iz .-.tališča kruha. Tudi mi bi * protestiral, a iz širšega stališča, iz stališča svobodne misli. To je navadna, javna kinjW-ija s suž- b morju Adrijanskem in jih opozarja j. la nevarnost od nemški strani. Ta ^ u-varnost je za Italijane v T rent i nu lejK^srediia. Za Italijane ob Adriji le sieer res bolj oddaljena, a.i ra
  • f • l eni tudi proti Slovanom, ne postaja j ievarnpst za Italijane nič manj a. " AlJto Adige" zaključuje: "Ali 1 veza med Italijani in Slovani je mož-la le na podlagi poštenega pripozna-'anja obojestranskih narodnih in kul-urelnih pravic. Dokler pa Italijani 1 r Primorju ne pripoznajo Slovanom ednakopravnosti v šoli, nradn in jav- ^ lem življenju, so Slovani prisiljeni ^ »riti se na dve strani in je vsaka rveza med njimi in Italijani nemožnal j IL 1 ! 1 Nekoliko odziva na glas zdravega člo-veškega razuma. j Nedavno smo omenjali v tem listu t neki glas v nefeem nemškem listu gori iz rajha, ki je prišel z modrim nasvetom, naj bi italijansko irredento v Trstu skušali udušiti z — nomško irredento !! Čudni zdravniki, ki hočejo zdraviti bolno življenje naše z uvajanjem nove, nič manje, ali pa celo še bolj nevarne bolezni!! Takov nasvet, ikakor ga vsiljuje dotični nemški list, more izhajati: ali iz popolne ignorance glede narodnostnih razmer v teh pokrajinah, ali pa iz narodne pijanosti, ki noče poznati več nikakih ovir, ki vidi pred seboj le svoje vratolomne cilje in ki hoče priti do njih z nasiljem, ognjem in mečem, preiko grobov dru-zih narodov! Trst je ločen od germanskega življa narodno in teritorijalno. Nemštvo nima nikake pravice do našega Trsta ni po nacijonalnem, ni po političnem, ni po dravnopravnem momentu, ni po zemljepisni legi. Vendar bi hoteli Nemci dušiti italijansko irredento z nemško irredento! To kaže, da z večino prebivalstva v tej pokrajini, se Slovani niti ne računajo več! Ali si domišljajo morda, da je slovanski živelj v teh ikrajih že tako obnemogel, da sploh ni sposoben več za nikak odpor in da more nemštvo preko Slovanov odločati o bodoči osodi našil slovanskih pokrajin?! Ali menijo morda, da smo mi Slovani Pri-morja tako slepci, da se bodemo dajali izrabljati kaikor slepo orodje za dušenje italijanske irredente in da potem brez prigovora priložimo na klado glavo svoje nacijonalne eksistence, ki jo nemška irredenta potem odseče » svojo germansko sekiro?!! Mi smo že povedali germanskemu herrnvolku^ da se temeljito moti v tem pogledu! O osodi našega slovanskega juga se ne bode tako lahko odločalo brez Slo-vanstva. Ali ne motijo se gospoda samo v tem, da menijo, da se slovanskim elementom v teh krajih jim ne treba računati; ampak motijo se še huje, ker ne računajo z ne)ko even-tualnostjo, ki more nastopiti celo poprej, nego si misli, ker visi nekako v zraku, ker razvoj stvari same sili na to, da nastopi ta eventualnost. Nemci menda ne računajo na to, da bi moglo priti do sporazumljenja, ali vsaj do premirja med Italijani in Slovani !! In še več! Rekli smo, da razvoj stvari sam siri na talko premirje. In znaki tega imperativa, te sile razvoja se že pojavljajo ravno v italijanskem taboru. Ta sila je — skupni naeijonalni interes Italijanov in Slovanov. Temu skupnemu interesu žuga skupna nevarnost. In od kodi irrozi ta nevarnost? Od iste nemške irredente, ki naj bi v Trstu dušila italijansko irredento. Taki pojavi pametnega spoznavanja — zdravega človeškega razuma pravi "Alto Adige" -— so že tu v italijanskem taboru. Sicer so Še posamični, ali — so! Takov glas zdravega človeškega razuma je ravno glas v "Alto Adige". i ga pozdravljamo z zadoščenjem. In hvaležni smo trentinskemu listu na dvojnem: prvič, da je svojim sopleme- ; njakom ob Adriji predočil pogubnost | njihove dosedanje tradicijonalne politike in taktike, in drugič, da jim je t odkrito, brez ovinkov, naravnost tudi j pokazal podlago, na kteri jedini je ( možno pošteno sporazumljenje med Italijani in Slovani!! "Alto Adige" je pokazal Italijanom ob Adriji cilj, ? kteremu morajo slediti v lastnem in- < teresu, a pokazal jim je tudi sredst vo, j s ikterim morejo doseči ta cilj. Če naši primorski Italijani ne bo- t do hoteli slušati tega glasu iz iraii- ? janskega Trentina, pokažejo s tem, ne le da nimajo smis.a za svoj lastni po- h ložaj. ampak da tu ne jemljejo obzira 1 do življenskih iuteresov svojih lastnih l soplemenjakov v Tirolu. Lepo jim je povedal "Alto Adige": četudi nem- ' ška nevarnost ni tako neposredna za i Italijane ob Adriji, vendar radi tega i ni nič manje resna. Za Italijane v T rent i nu je ta nevarnost neposredna, t alku/tna. Če se Itaiijuui ob Adriji ne i menijo za nemško nevarnost, ker ni \ ravno nej>osredna, kažejo le, da so l kratkovidueži, da so ljudje momenta in broz j>ogieda v bodočnost, ki radi j hipne in efemerne koristi, ki jim jo i daj ezavezništvo z Nemci, žrtvujejo r bodočnost, vse, a če vrhu tega nočejo slušati iklieev in opominov iz Tren- i tina, kažejo, da nimajo srca in čuta , do lastnih krvnih bratov, kažejo se \ največe in najjgrše egoiste, ki se radi ( lastne hipne turisti vežejo z najhu- j jim in neizpro-aaim sovražnikom lastnega brata. ISalijami ob Adriji naj 1 bi dobro premislili, da s svojim večnim j paktiranjem z Nemci podpirajo tisto veliko nemško s5Lor ki bi raje danes i nego jutri italijamski živelj v Trenti- < nu stisnila, zdrobila int pahnila v j grob. A potem? Kaj bi bili Itali- s jani v Primorju, kaj bi reprezeutirali, če oi italijanstvu Trentma politi«ao < obnemoglo ?! Tu. ni težko proroko- < vati: lahko je gledati v bodoaiosU ( Ali ne vedo naši Italijaini, da bi se ] isti grob, izkopani italijanskim Tren- j tincem, potem razširil in bi pogoltnil tudi primorske Italijane? i Slovanov življenski interes pa za- i hteva, da se napravi še pravočasno močan jez proti velikemu nemškemu i valu! Italijani sami pa ne morejo nikdar tvoriti tacega jezu. Stvari so jasne kakor beli dan! Germanstvo pomenja nevarnost za Italijane. Te nevarnosti se boje tudi Slovami. Italijani sami so absolutno prešibki, da bi mogli utepešno odbijati nemški pritisk. Kaj jim pravi zdravi človeški razum ¥! Ali ne zahteva od njih, da se zavežejo z njimi, ki imajo enak interes na tem, da se nemška nevarnost odvrne t! Ali Italijani še^ne bodo hoteli slušati tega glasu zdravega človeškega razuma?! Ali hočejo, da se nad njimi uresniči rek: kogar hočejo bogovi nničiti, ga udarjajo 8 slepoto T! Če nočejo tega, naj krenejo I na druga pota, na ktera jim kažeta dolžna ljubezen do krvnega brata v Trentinu in v lastni interes! Ali "Alto Adige" jim je#povedal tudi, da ne zadošča, če se kdo principijel-no, akademično izreka za odbijanje Germanstva skupno s Slovanstvom, marveč, da mora ustvarjati tudi možnost, pogo jeza pošteno spoštovanja obojestranskih pravic, narodnih in kulturnih. V (kritičnih dobah živimo in naši Italijani stoje na osodnem križpotju; ali ostanejo na poti slepote, strasti in hegemonijskega poželjenja, ali pa krenejo na poti — da govorimo zopet z " Al t o Adige" — zdravega človeškega razuma. Prva pot vodi Italijane v razsuto, druga jih sprovede v osigu-rano bodočnost. "Edinost." _ _ i K. a j n. Spisal Hado Murnik. : . . n\ Bilo je deževnega jesenskega dne. Ji Miha Jernač je sedel v drvarnici na . 1 tnalu in premišljeval svojo nesrečo. I Že pet let ni bil več gospodar na ; Jernačevini. Zaigral in zapii je vse, kar je imel. Koder je prej gospo-: j daril, tam je moral zdaj hlapče- vati. j "Lenoba lena, že spet počivaš?" ^ se je zadri nad njim gospodar Sitar. "Kaj te naj redim zastonj, klada pi- , jana?" Jernaču je zavrela kri. Jel se je ,' tresti ]K) vsem životu; krčevito je zgraibil sekiro in jo je zagnal v kot. "TaSko ne bodeš govoril z menoj, (t Sitar!*' je kričal. "Ce nisi zadovoljen z menoj, pa pojdem, te tepec, ti 1 bahač!" f "Še danes jxvjdes!" je vpil Sitar. J "Kar po beri se! Pa glej, da mi vr- i neš tiste goldinarje, ki si mi jih dol- £ žan!'r i Jerni« je zaškripal z zobmi in tako 1 divje pogledal Sitarja, da se jje mož 1 umaknil v hišo. Aliha je naglo odšel; I vse je gonszelo po njem, nič ni vedel, kam bi "se obrnil. j "Tujec me podi iz rojstne hiše!" i je sikal. "To je strašno! Oh, da bi ^ imel denar, ki sem ga zapravil! Denar, prolkleti Ama-r!77 Zmračilo se je; iznova je jel kap- | ljati jesenski d«ž. Venomer je strmel, Jernač prod-sekomaj je zapazil z • brega lep voz, ki je zavil na Sitarjevo dvorišče. Jernaču. je zablisnila strašna misel. j "Popotnik, lepi uoz ima in bogve ' koliko — denarja!! Denarja, denax-ja!" < Krenil je z brega in se pritihotapil s na dvorišče. Skozi oikno je videl tuj-j j ca, fino oblečenega gospoda, obrnjene- ; ga s hrbtom proti njemu ; ma rokah so : J se bliskali krasni prstanL j ; Kakor v omotici je taval Miha proti j; drvarnici. Stresel se je, ko je zagie- j1 dal sekiro. Sedel je na tnalo in vi-' j del, da je šla dekla s svečo v prvo j; nadstropje, memda ptujeu pripravljal j J posteljo. J (1 Kaj bi še premišljeval! Zdaj je ! čas! Denar mora biti moj, — de- . nar!" j Urno je pobral sekiro, jo skril pod . suknjo in hitel proti veži.. Nikogar ni bilo trn Zgoraj je pela dekla. Tiho je smuknil po stopnieah in se ' skril v kot za omaro. Dekla je prihajala mimo; toliko, da se ga ni do-taiknila. Zadržaval je sapo, srce mu je utripalo do vratu. Punca je odšla doli, on pa je po prstih hitel v sobo,1 pripravljeno tujcu, in se skril pod posteljo. Gosta precej dolgo ni bil'o gori. Miha je trpel grozne muke. 1' Se utegnem zginiti i" si je mislil. ( '1 Sekiro proč! — Toda denar, denar! f Ali sem jaz kriv, da sem imel toliko nesreč epri tkartah? Ali me niso ubili? Zakaj bi ne ubijal še jaz! — Umorim ga, tujega moža, nedolžnega! Mar bi umoril Sitaija! Sitar je 4 Cast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo č^fc)venci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, C al.; I^at. Cambry, Box, 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk. 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DB. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljueah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavl^nje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz nit s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci 1 Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno aH opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avennes, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. nre zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. kriv mojega pogina bolj, kakor tisti Italijan!" ''Ze gre! Če ima psa s seboj, sem izgub'j en! L»a nisem pomislil tega prej!'* Gospod je prišel brez psa. Prižgal je svečo, listal v denarnici, položil revolver na stol ob postelji, vrgel denarnico ob vzglavje in stopil k oknu. Dolgo je zrl v melanholično jesensko noč. Zunaj se je razvedrilo, izza bližnjega holma se je pokazala luna. Popotnik se je slekel, ugasnil luč in legel. Vse je utihnilo po hiši in vasi. Miha je ležal v svojem skrivališču ves pot an; nejasno je čutil, kako mu lega na možgane nekaj topega, nekaj kakor težka, trda mrena. Trudni tujec je zaspal mirno; jasna mesečina je zasijala skozi okno in slikala oknov okvir na tla. Počasi, previdno se je pomikal Miha izpod postelje. Mislil ni ničesar več, črnil je le tajen, neukročen nagon, da usmrti svojo žrtev. Tujec je bil obrnjen proti steni; počasi je vzdignil Miha sek iro in stopil drgetaje korak bližje. Tedaj je zaškripala deska pod njim. Tujec je planil hipoma kvišku j in zgrabil revolver, Miha je omahnil k steni. ; "Kdo je?" je za vpil gospod in prižgal svečo. Miha je venomer strmel v smrtno-j bledega gosta, kakor v prikazen z drugega sveta; sekira mu je padla iz rok. Spoznal je — svojega brata Antona. "Ubil sem svojega brata!" je je-čal. "Duh mrtvaški, pusti me! Xe preganjaj me!" "Stoj, Miha!" je vzkliknil brat. "Vrnil sem se iz Amerike, lahko ti pomagam! Bil sem jako srečen v vseh podjetjih! Poslušaj me to-rej!'7 "1'moril sem te!" je vpil Miha in planil iz sobe po stopnicah dolu "Pomagajte nri, rotim vas, ljudje, pomagajte mi, preganja me duh mojega umorjenega brata! Ubil sem ga. s sekiro sem ga! Kajn sem!' Vidite Kajna? Mr.ič je zmeraj za iuaoo! O, pomagajte mi!7' Na dvorišču se je zgrudil. Zastonj je bil ves trud' brata Antona; Miha ^a ni mogel več ,uneti. Odvedli so ga v 'blaznieo. Ura za vse življenje $5.95. ffflj Praira 14 karatna gold, fitted (^jfjft ne pozlačena ura,na kterej j^fl^k je cnnačeno 14k jamčena ^Bt^Pmi za 20 *et od stram izdelo-jB^BK'jl val cev. Izgleda in se nosi kafc»T solidna zlata ura, VHHL^I W ktera je pa močnejša, ker vBBaMf ima jake dvojne pokrove ^jj^r krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-sovjem, dragimi kameni in Brequetovhn peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 18, ali pa sreanje št. 16 in ženske §t. 6 ter male, veličine O. i Ure razpošiljamo po ekspressu C. O. D. in vsakdo jih lahko pregleda, predno | plača, in ako mu ugaja, potem plača | agentu $5.95 in ekspresne stroške^ Z vsako uro pošljemo krasno verižieo brez-| p lačno in ako se dlenar pošlje v naprej, j podarimo še lepo pero "fountain" ali pa ! zlato verižico s križem brezplačno. Razun ! tega še prihranite tudi ekspresne stroške. ! Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elgmovim kole-sovjem velja $2 več. Pišite natančno: . CROWN JEWELRY CO., Dept 172 163 E. Randolph St^ Chicago, III > ^liuiiirtiii iMii miJii i^Badbuiti -»fli.—^ | NAZNANILO. J J Rojakom Slovencem in Hrva- E j tom, kteri potujejo čez Duluth, I % naznanjam, da sem se preselil z P ^ mojim saloonom, in sicer prav bli- L J zo kolodvora. S Moj SALOON se nahaja pod tU ^ 4 409 W- Michigan St., } j in je samo pol bloka oddaljen od £ 1 kolodvora. Kadar prideš iz dipe, g i kreni na desno in si takoj pri meni. ^ i Zahvaljujoč se za vso aosedanjo L naklonjenost rojakov, se za nada- & 1 lje najtopleje priporočam in vsa- r ' i komu najboljšo postrežbo zago % i tavljam. ° g 1 S spoštovanjem | ^ JOSIP SCHARABON, | 409 W. Michigan St., f .' OULUTH, MINN. I ^ ww w m m m w v t m f J PREPRIČAJTE SE SAMI!!! Zel i ni o, da se oglasijo vsi tisti ljudje, kterih niso »noeli ozdraviti drugi zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zdravila zastonj na poskusu jo da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kteriini seje mogoče popolnoma ozdraviti. Naj nikdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo iimouro, store pa malo. oSaš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proučaval kronične in zastarele bolezni celih dvajset let. On dela zdravila po predpisih ljtidij in zdravnikov, kteri so leta in leta prou-čavali te bolezni, da so iznajdli zdravila, s kteriini se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ljudem, kterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki. Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Yam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam |»ošljeino zdravila. Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo. Kje je resnica? V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za'zdravila, ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravljajo najnaravnejša in najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proueavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo. S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; taka zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih bo-leznij, kakor jih imaje vi; a tudi Vi ozdravite. Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil. Naš zdravnik Vas ozdravi! Nova knjiga za Slovence. Izdala America-Europe Company po zakonih države New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljeni odkrito jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom : Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako izrabljajo nekteri zdravniki priprost in neuk narod, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so »»pravljenja zdravila in kako delujej o zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi. Ta knjiga bode v veliko korist vsem Slovencem, ker jih bode celotno podučila, da jih ne bodo mogli v bodoče več izrabljati razni zdravniki. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite h nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Slovence v AMERICA=EUROPE CO., 161 COLUMBUS AVE., tfEW YORK,1 N. Y. POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG. Ml kupujemo in izdelujemo pofodb« m francoske d*f« in x» doft za kadi Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na predaj, pišite nam, naši pofoji bo ugodai. FRIEDLAENDE* k OLIVEN CO.. fkreveport La. P. O. Bex 60S. R0JAKX NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI JOHN VENZEL, 1017 E. 62ud St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec -kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovajn« in popravljenje harmonik. Delo nepravim na zabtevaaje naročnikov. Cene so primerno nizke, & delo trpeš-no in dobro. Cene trivrstnih od $21 do $45. Ploiee so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošča iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-vrstnim i* od do S^O ZDRAVISCEl DR. J. E. THOMPSON 334 W, 29th St. NEW, YORK. V slučaju vsake bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravišče in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino v tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila. Rojaki! Pišite na SLOYENSKO-IIRVATSKO ZDRAVlSČE Dr. J. E. THOMPSON, 334 WEST 29th STREET, NEW YORK, N. Y., po dr. Thompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", kterodo bite zastonj I — Slovensko katoliško podp. društvo ^^ svete Barbare ■ ■ 3 Xa ZJedlnJeno države Severno Amerik©, Sedež: Forest City", Pa. t^ikorporirano dne a*, januarja I902 v državi Penn^r ( ,, -&~o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP Z A Ti AR mL, Box 547, Forest Cit.v, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run* Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, B<;x 007. Forest Citv, Pa. II. tajnik: ALOJPIJ ZAYERL, Box 374. Forest" Citv, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City,"Pa. __ » NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81. Durvea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 103, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z AL AR, Box 28, Forest Citv, Pa. IVAN SKODLAH, Forest Citv, Pa. * ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607 Forest City, Pa. ___Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Inkorporittuia dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHA ČL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Pi predsednik: IVAN G BR M. P. O. Box 231, Braddoek, Pa. r;lavni tajnik: JURIJ L. BROŽTČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Ilibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MKDOS, predsednik nadzornega odbora, 047S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, IT. nadzornik, Bi:s 641, Eveleth. Minn. IVAN KERŽIŠNTK, III, nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDTRC, III. po/otnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet. 111. Krajevna društva naj blairovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. I Društveno glasilo je: "GLAS NABCDA". 0R0BNQSTI Na fante je streljal. Kmet- ska fanta France Šimenc in Peter Pe-terlin sta na pustni torek popivala v Funtkovi gostilni v Mengšu. Okoli 8. ure sta zapustila gostilno in korakala proti domu v Topole. Med potjo sta naletela na par mengeških fantov, kterim se je pridružil Miha Žnidar. Vnel se je tepež. pri kterem je Žnidar dobil v hrbet vbodlino. Fantje v Funtkovi gostilni so kmalu o tem zvedeli ter šli za Peterlinom in Šimencem, a ju niso dobili v vasi Topole. V tem pa zakriti Peterlin: 11 Nazaj, mengeški ravbarji, če ste za kaj!" Fantje jo ubero proti Peteriinovi hiši, a ta pograbi dvoeevko ter odda štiri strele na fante, od kterih so bili trije od Šiber zadeti. Peterlin, ki se je zagovarjal s silobranom, je bil obsojen na šest mesecev težke ječe. Paznika napadel. Henrik Črnagoj, prisiljenec ljubljanske prisilne delavnice, je z drugimi prisiljen-ci delal v tovarni na Savi. Pri kopanju neke jame mu je zaukazal paznik, naj kamen, mesto da ga razbija vrže iz jame. To je Črnogoja tako ujezilo, da se je z orodjem, ki ga je imel v roki. lotil paznika. Paznik mu je orodje izvil ter vrgel Črn ago j a ob tla. A ta ga je po obrazu opraskal in ga med potjo, ko ga je peljal v barako, večkrat s pestjo po glavi udaril. Obsojen je bi! na šest mesecev ječe. Z eno kronco ga je hotel po d k u p i i i. Ignacij MuŠec, posestnikov sin iz Čevce, se je imel pri okr. sodišču zagovarjati, ker je prizadejal Jakobu Mačku lahko poškodbo na glavi. Med potjo k sodišču mu je prigovarjal Mušec, naj reče, da je sam padel in mu zato ponujal eno krono. Mušec je bil zaradi tega obsojen na šest tednov ječe. Bojeviti pastir. Andrej Ko-gej, pastir na Vojskem, je z dvema tovarišema pil v Likarjevi hiši na Vojskem. Popoldne je začel Jernej Koštrin Kogeju nagajati. Ta pa je vzel čevljarski nož (krivae) in Kost rina nalašč vrezal po desnem zapestju. Obsojen je bil na šest tednov ječe. Gospa M. Hladnikova umrla. Dne 10. avgusta popoldne je umrla gospa M. Hladnikova, mati organ ista in znanega glasbenika Ig. Hladnika, oz. žena kapiteljskega cerkovnika v Novem mestu. Pokoj niča je bila stara blizu 80 let in je šele pred kratkem praznovala svojo zlato poroko. PRIMORSKE NOVICE. Poroka na smrtni postelji. Poročil se je na Reki Ivan Šimac z delavko Julijo Pasquali, ki leži na smrtni postelji. Morskega volka 510 cm dolgega in 1500 kilogramov težkega so ujeli v Bakru. ŠTAJERSKE NOVICE. Velika tatvina v Novem Celju. V noči od 7. na 8. avg. so neznani storilci vlomili v grad Novo Celje pri Žalcu, ki je last kneza Salm-Reiffer-scheidt in so odnesli vse polno dragocenosti, ki imajo velikansko bodisi zgodovinsko, bodisi rodbinsko ali zlatarsko vrednost. Med ukradenimi stvarmi sta tudi dva dragocena škofovska prstana. Orožništvo je ukradene predmete natančno opisane naznanilo zlatarjem in policijskim uradom. Strela zažgala. V četrtek, dne 9. avgusta je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Šimna Stupana v Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v [Ameriki©) Zdravimo vse fplučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z cropejsko in ameriško zdravniško prakso. Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. Govori se slovenski in hrvatski. _i Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do G zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 3 popol. THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38.EAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y. Bohovi. V trenutku je bilo vse v ognju, iz kterega so z vso težavo rešili živino. Posrečilo se je ogenj omejiti na prvi predmet. Škode je okoli 4000 kron. Krvava ljubimska drama v Gradcu. Mizar Alojzij Nežmah, doma iz Rogatca, ki je nedavno v Gradcu streljal na svojo 541etno ljubico šiviljo Rosenbaum, nato pa nase, je zapustil bolnišnico ter se vrnil k svoji ženi. Posledica streljanja pa je, da ostane Nežmah za vedno slep na obeh očeh Glavo je zmečkalo v trboveljskem rudniku 3iletnemu rudarju A. Jur-šetu iz Ponikve. KOROŠKE NOVICE. Nesreča v gorah. Na južni strani Rtače so našli mrtvega 40 let starega pastirja Ogrisove planine, Gregorja Graša. Iskal je na gori planinke in se je ponesrečil. Truplo je bilo grozno poškodovano. Spravili so ga v dolino in ga pokopali v Slovenjem Plajbergu. HRVATSKE NOVICE. Brat zaklal brata. V Ležimiru poleg Mitrovice je zaklal Marko Gjurič svojega brata, na to je vzel nož in mu izrezal jezik. Vzrok vsega je: preobilo zaužiti alkohol. Vsesokolski zlet v Zagrebu. Na zle t v Zagreb pride več nego 1000 čeških Sokolov. Iz Prage bosta vozila dva posebna vlaka. Iver je južna železnica Čehom delala zapreke, se peljejo češki Sokoli preko Pešte, kjer bodo na povratku priredili javno telovadbo skupno s tamkajšnjim češkim Sokolom, ki slavi takrat svojo desetletnico. Po zletu ixi tuje jo Čehi preko Reke v Dalmacijo,' obiščejo Šibenik, Split, Dubrovnik in Kotor, odkoder krenejo peš v Črno goro in na Cetinje. Čehom se pridružijo hrvatski, srbski in slovenski Sokoli in vrnejo tako poset Črnogorcev v Pragi ob priliki IV. češkega vsesokolskega zleta 1903. Vendar pa potovanje v Črnogoro in Dalmacijo še ni zagotovljeno, ker je zaradi pomorskih vaj vojne mornarice težko dobiti primerno ladijo za izletnike. Na zletu v Zagrebu bo zastopan tudi mestni občinski svet Prage, kakor je to posebni sokolski depu-taeiji izrecno obljubil župan dr. Groš. BALKANSKE NOVICE. II. jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji. Med hrvatskimi umetniki iz Dalmacije in Banovine je nastal konflikt zaradi sestave jurvje in radi aranžma na razstavi, vsled česar so dalmatinski umetniki sklenili, da se razstave ne udeleže, ako se jim ne rezervira posebni izložbeni prostor. Ta razpor se je pa srečno rešil in vsi hrvatski umetniki razstavijo svoja dela v skupnih prostorih. Vlaho Bu-kovac razstavi 6, Vidovič 8, Meštro-vič pa 6 svojih umotvorov. Bukovac bo med drugim razstavil tudi "Kli-tijo", ki je bila izložena že v dunajski '' Secesiji'Meštrovie pa ££Ob izviru življenja'', ktera slika je vzbujala na razstavi dunajske "Secesije" silno pozornost. Vidovič pošlje na razstavo sliko "Čas, ko se vzbuja ko-prnenje''. Meštrovie in Vidovič odpotujeta v kratkem v Sofijo. RAZNOTEROSTI Sicilijanska krvna o sveta. V Planetu pri Palermi je oklofutal kmet Ajel- lo nekega dečka. Kmet Arlotta je pa rekel Ajellu, da bi ne iztekla stvar tako gladko, če bi bil on dečkov oče. Sicilijanea sta se takoj sprla. Ajello je bil oborožen in je udaril s puškinim kopitom Arlotta, ki je zbežal, a se takoj povrnil s puško dvoeevko, iz ktere je ustrelil Ajella v spodnji del života in v desno roko. Ajello je tudi ustrelil in ranil Arlotta, ki je nato zbežal. Ajello je zasledoval bežečega Arlotta, dasi ranjen v trebuh in na roki in je popolnoma usmrtil z dvema streloma Arlotta, ki se je zgrudil na tla in prosil milosti. Na že mrtvo truplo je že večkrat ustrelil. Došli kmetje se niso upali nastopiti proti besnemu A-jellu, ki so ga potem odpeljali umirajočega v bolnišnieo. Koliko psov je na svetu? Zadnje štetje psov je izkazalo, da živi največ psov na Francoskem in sicer 2,864,-000. Na 1000 tamošnjih prebivalcev pride 75 psov. Nemčija ima 2,200,000 psov, Severna Amerika 2,000,000, Kitajska 1,800,000, Rusija 1,500,000, Turčija 1,100,000, Angleška 1,000,000, Italija 800,000. V celi Evropi je čez 15 milijotiov psov, v Ameriki čez 10, v Aziji čez 8, v Afriki čez 5 in v Avstraliji čez 1 milijon. Na celem svetu živi torej okoli 40 milijonov udomačenih psov. Policaji in stavke. Med parižkimi policaji se je bilo pojavilo nedavno strankarsko gibanje in je bil v tem smislu sestavljen tudi poseben sindikat. Prišlo pa je z oblastmi do sporazuma in tako se je vse mirno končalo. Istotako se opaža gibanje med orožniki v Italiji. Ti mislijo, da ravna vlada krivično z njimi in zahtevajo povišanje plače. Pisanje na daljavo. Na polju -elektrotehnike je zopet zaznamovati zelo važno iznajdbo. Lev Kam v Londonu je našel pripravo, s ktero je mogoče pisati v daljavo ravno tako, kakor se s pomočjo električne žice prenašajo v daljavo posamezne besede. Ta novi aparat je zelo slieen stroju za pisanje. Ravno tako se tudi ž njim piše v daljavo, in sicer more pisati vsak, ki sploh zna pisati na stroj. Vrhutega je mogoče z enim strojem pisati na več krajev obenem, seveda isto besedilo. Stroj je treba le spojiti z električno žico v dotična mesta. Črke so točne in jasne. Pri vsem tem pa tak stroj ni dražji kot navadni pisalni stroj. V angleško državno službo so že sprejeli tak stroj. Kje je MATIJA ZAKOZBERNIK? Doma je iz fare sv, Frančiška Ksa-verja. Meseca oktobra bode že dve leti. odikar je prišel iz starega kraja. Imam mu poročati nekaj važnega. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov. John Kolem, Box 65, Brownfield, Fayette Co., Pa. (25-28—S) Kje je JOSIP ZUPANČIČ? Doma je iz Št. Jurja pri Mirni peči na Dolenjskem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu Alojziju Zupančič, 1216 Lake St., Pueblo, Colo. (24-2S—S) Kje je DOMINIK MODIC? Pred poldrugim letom se je zadnjič oglasil iz Sacramento, Cal., pozneje ne ve se nič o njem. Za njegov naslov bi radi zvedeli brat in njegovi prijatelji, s kterimi je bil dalj časa skupaj v Montani. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj blagovoli naznaniti njegov naslov bratu: Joseph Modic, Box 51, Murray, Utah. (23-27—S) POZOR, ROJAKI! Varujte se FRANKA DOMŠE, po domače Šuštar. Doma je iz Zagraške fare na Dolenjskem. Bil je pri meni dva meseca in pol ter mi odnesel na hrani 20 dolarjev. To je že v drugič učinil v Lorain, Ohio. Pozna se najbolj po do.gih črnih laseh in po precej velikem potlačenem nosu. Omenjeni je sredne močne postave ter posebno zgovoren. Od tukaj je odšel dne 16. avgusta tega leta. Lorain, Ohio, 21. avg. 1906. (2r>-2fl—S) John Piškur. DELO DOBLJO SLOVENSKI DELAVCI aa izdelovanje dolgih dog (Binder-holz) in kratkih dog (Clarets). Plača velika, delo stalno za celo leto. Chas. O. Weimar, Houston, Texas. *Aug4—Sep4) Kje sta JOSIP SHMIT in FRAN MILLER? Tako sta se vpisali v tovarni v Milwaukee, Wis., kamor sta prišla pred par meseci iz Cleve-landa, Ohio. Prvi je nizke in široike postave, temne polti in črnih kan-drastih las. Drugi je velik tenak in nekoliko uklonjenega života ter rujave polti, (kakor tudi rujavih las. Meni sta ostavila dolg na hrani in v gotovini, zato prosim cenj. rojake, ako kdo ve za njun naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. Anton Mauser, 551 Market St., Milwaukee, Wis. (23-27—S) NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobra črno vino po 50 do 60 ct. galo/i s posodo vred. Dobra belo viao od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izmtu tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. na. toauki dopošljejo denar, oziroma. Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, CM Vera oat St, Su Frudwo, C«L PAULINA ZAGAR, 1516 Hecla Street, CALUMET, MICH. Velespoštovani gospod Collins M. I. Najprvo Yam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico b l;e počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo t. lo se mi je ojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujemovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Yi mene od ta! o u . ke bolezni ozdravili, pa ste rr.e hvala Bogu, in Yam se lepo zahvaljujem, k.'r sedaj vem, da ste Yi en 1; • ni in hvale vredni zdravnik, k« r je in bolezni, katt ro bi Yi ne ozdravili, pa ste tudi mt-ne ozdrav i od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 1 t in ] 1 in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da r i ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja boh-zen, k. r ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako čl \ t k ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo t ha zdravnika in ne bi denarja zastonj proe metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boii, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadnjega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovnne krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna Paulina Žagar, ___1516 Hecla Str., Calumet, Mich. Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York. Jaz Jožef Pavlic Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je Čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jožef Pavlic, Box 334 Aspen, Colo. Izdravljen od retmatizma v rokah in nocah in želodčne bolezni. V. S Jovanovich, New Albans, Ind. Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins IM. Y. Medical Institute, 140 West 34th Street, - NEW YORK, N. Y. ker onje edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, pr^ih želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno' prebavl-janje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih m boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste^in rane' vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in'edini kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) DTiPa-rSa^i fi0l.eKen "^J1^^ 5Pozna> naJ P'še po obširno knjigo ..Zdravje" katero je napisal slavni l>r. h. t. Collins M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZATORAJ ROJAKI I Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako doliro traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov Dr. E. C. COLLINS, 140 West 34th St., Potem smete biti prepričani v najkrajšem časn popolnega ozdravljenja. 7a tiste, kateri želijo sami osebno priti 9-ure zjutraj do 5 popolndne. Ob nedeljih in praznikih od 10-ure dopoludne do t popoludrie. New York, N. Y v ta zavod, je isti . POZOR SLOVENCI IN HBVATL Podpisani priporočam vsetn potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okoliei svoj dobro urejeni —: S AIL O ON. :— Na razpolago imam tudi lepo keg ljisč*. Točim redno »veže in dobro Seip pivo, j ako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smotr ke. Postrežba solidna. Proda jem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prek o morske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvezr sem i banko Frank Sakser v New Yorku. Svoji k svojimi Z relas pošto van jem JOSIP KOMPA&* 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, HI NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g Pran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v knpčijskej zvezi Upravaištvo "Glasa Naroda*'. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kamL Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa rPhooe. Občevalni jezic: slovensko, hrvat dko, slovaško ali nemško. Za nmogobrojetn obisk se eeoj. to jakom toplo priporoča Anton Flori lastnik gostilne Zdravju najprimernejša pijača je LEISY F* I V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Iliko ugleda in spoštovanja je užival, je pokazala zelo obilna udeležba v.--h -umov pri pogrebu in rano-gobr'jru krasni venci. Da je užival v sestra :.-'>:■" zaupanje, dokazujejo posebno ra/. ■ javne službe, ktere je o-pravljal. Bil je župan. naT-elnik 1. 1888 ustano\ .jf.-if posojilnice v Ribnici, na-eelnik zdravstvenega odbora itd. Ker je v svoji mladosti opravljal občinsko tajništvo ter bil že pred 14 leti župan. je bil v občinskih zadevah zelo izvežban i:, spreten. Pred dvema le-toma je vsled preobilih svojih poslov na v^o moč upiral zopet prevzeti županstvo. Sele videč da ga ves odbor, ako ravno smo imeli dve hudo si nasprotuj«"-i stranki, soglasno želi za župana, se • resignirano udal, rekoč: ako ste pa v-i zame, se ne smem več upirati. Poznali so vsi njegov čisti značaj i:. .;.j» ^<>vo nenavadno delavno ^ A k' ravno je bil župan Klun od-ločno i.; }«n-dnega mišljenja ter je o_ i t-tro oh-njal današnje politično huj-skanje l i.ulstva, mu vendar ne more • nihče obirati, da je bil nasprotnik eer- i kvi. Tudi cerkvi ni odrekal, kar je I cerk i> n» _ra. Pokojni Klun je bil ne-un or:.-< d- iavt n in spreten gospodar. A i... i,' bil šele dobrih 20 let gospodar, -i je z nenavadnim trgovskim talentom, z bistrim umom in vztrajno dchi \:."-'." pridobil precejšnje pre-moženje. Bi! j«* izvrsten račuuar pri raznovrstnih -vojih podjetjih. Težki mož i*- kar tekal od enega dela na drusro hivz mira in počitka. Mož je pokazal, kaj -e da napraviti s skromnim kapitalom, ako je v spretnih rokah. Ak< bi Slovenci imeli mnogo tako pridnih, podjetnih in previdnih mož, bi ne potrebovali tujega kapitala v deželo in izseljevanja v Ameriko. Blagega pokojnika bode Ribnica težko poirw*šala in kdor ira je bolje po- ; znal, ga bode grotovo ohranil v naj- j boljšem spominu. Županstvo v Krškem. Pri volitvi dne 9. avir. -ta bila soglasno izvoljena dr. Tomaž Romih županom in Ivan j Jerman podžupanom občine Krško za prihodnjo triletno dobo. Tatvine v Ljubljani. Natakarju A. I^aporuiku je bila v nekem hotelu iz -pal: • m ukradena listnica, v kteri je im- : Tu K denarja. — Zidarju Juriju S<-hr» v i je bila pri zgradbi mestne vi-j( dekliške šole ukradena ura z verižico, vredna 10 K. — Gostilničarju Matevžu Bavniharju je bilo ukradenih šest ptičkov-kolibrijev, vrednih 10 K. Vsi dolgoprsteži so dosedaj še •neznani. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Nevaren <1 e 1 o m r z n e ž. Jurij Guzelj, delar-vec iz Škofje Loke, je bil zaradi delo-mržnosti že v prisilni delavnici ter ž« mnogokrat kaznovan.» Dne 10. julija je prišel iz zapora iz Kranja in se je priklatil v Škof jo Loko. Ker je od hiše do hise beračil, je bil po orožniku v neki gostilni aretovan. Z veliko težavo in s pomočjo mestnega stT^J-nika se je posrečilo Guzelja ukleniti, ker se je z vso silo branil verige ter okoli sebe suval. Med potjo k sodišču je preklinjal Boga, čež, da ga ne pasti živeti. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. J Rojakom na znanje ! » Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de-nar, kar si lahko sami napravite in sicer za bO odstotkov ceneje. Mi pvodaja-^ mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Grosi v Milanu. A Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker V-je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. ? Napravljati žganje in likerje ni težko. 0 Če dmate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; A tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam-tjl čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa 9, Vas ta SO odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi Ž morali izdati, plačate le 20 centov. S SPRICFVAI O 'tal'janskem zakonu H3) sklenjenem 24 junija ; OiIMV/EiVHLU 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav-^ nih uradnikih; če so Čisti, odtisne se na njih pečat. ^ Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. g\ Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo |mi v napravo 32 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: | 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa ffi 1 ,, ,Vlahova 1 „ Konjaka 1 ,, Ferneta « 1 ,, Maraskina 1 „ Brinovca 1 ,, Absinta ] V 3 ,, Kimljevca 1 „ Ruma 1 ,, Anisetta. i 8 litrov (3 galone) samo za ti-l dolarje. V Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako J se delajo razna žganja. 1 Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta-v koj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja. I IN ADA U JE PRODAJAMO S vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar, ft Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišče na njej; naše fl milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravimo in odstrani vso nesnago * iz telesa. | MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. » Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- ko bolezen. Bj Pisma in vse poizvedbe naslovite na I AMERICA-EUROPE COMPANY 1161 COLUMBUS AVE., JTEW YORK, N. T. n Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za ''Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) '•Ne. .Taz hočem s tem le reči, da se vjetnikom ne sme ničesar zgoditi, dokler mi giblje mazinec." 4obili dvesto vojnikov s svojimi pestmi?" "Neumnost! Jaz si nisem dal sam tega imena in vem, da jih dvesto ne zmoremo. Ali je pa sila brezpogojno potrebna? Ni li zvijača boljši?" "Tako? Ali ste to tudi čitali?" "Da." "Dobro! Vi ste vsled tega strašno pameten. Rad bi enkrat videl, kako znate biti zvit. Kakšne obraze bi pa rezali pri tem? Rečem vam, da ne do>ežete tukaj z vašo zvijačo ničesar. Rdečniki bodo storili, kar se jim lx»k- /ljubilo in ne IhkIo prav nič gledali na to, ali so naši obrazi preteči ali zviti." "Dobro! Vidim torej, da se ne morem zanesti na vas, a bodem v slučaju potrebe nastopil sam." "Za Bo-a, le nobenr r..~rp»,jvo>Li ne, Sir! Vi ne smete ničesar delati sami. ampak se v vsaki s t vari ravnati po nas. Jaz nisem hotel reči, da se ne bodein postavil za Apache, če bi jim pretila nevarnost; toda moja na-va la ni. butati z glavo ob zid. Iiečem vam. da je zidovje vedno trši kot glava.'' ••.Taz tudi nisem hotel reči. da bodem storil kaj nemogočega. Zdaj še ne veni", kaj -<> ukrenili Kiowi glede vjetnikov in nam ni torej treba ubijati si glave tem. ( e bi pa bili pozneje prisiljeni, bodemo pa že našli primeren način.'' "Mi>-<»če; toda na to se ne sme zanesti previden človek. Ne briga me, kaj bi lahko upotrebljevali. Mi moramo računati z jasnim vprašanjem, ktero se irla-i: kaj ukrenemo, če bi hoteli Apache pobiti?" "Mi jim ne dovolimo." "S tem ni rečeno nič, prav nič. Ne dovolimo! Izrazite se jasneje!" "Mi hočemo ugovarjati." "To l»ode brez poinenj." "Potem pa prisilim glavarja, da se ravna i*> moji volji." "Kako hočete to storiti?" ••('e ne bode drugače, ^a vjamem in mu nastavim nož na prsi." "In ira zakoljete?" "Da. če bi me ne poslušal." "All devils, kak človek ^te vendar!" zakliče prestrašen. "Kaj takega bi >i ne bil mislil od vas!" "In jaz vas zagotovim, da storim to!" Piv 'a: ti.y-j-v prestrašen obraz izraža skrb; potem pa nadaljuje: "Tujie, ;a misel ni tako slaba, (ilavarju nastaviti nož na vrat, je pač e : .... i- , ;sn <>t. n >toriti, da mu vsilimo naše misli. Res je. da zamore tu.]i -re« uhorn imeti včasih dobre misli. Pri tem ostanemo!" Ivo 11.» -e nadaljevati, stopi Bancroft k nam in pozove mene, naj grem na delo. Inženir je imel prav. Nismo smeli gubiti nobene ure, če smo hoteli. da končamo jk> možnosti nase delo, pred no prideta Inču-čuna in Winnetou > .-vojimi vojniki. Delali smo celo popoldne zelo hitro; kar pride Sam Hawkens k meni in pravi: ••škoda, da vas moram motiti, Sir: Kiowi nameravajo nekaj s svojimi vjetniki." "Nekaj? To je zelo nejasno. Ali ne veste kaj?" "Mislim >i. i-e se ne motim. Nameravajo jih pokončati na mučeniških kolih." 4' Kdaj ? Pozneje ali kmalu?'' "Sev.-da kmalu; drugače bi me ne bilo k vam. Poskrlieli so za priprave. iz kterih se da sklepati, da bodo Apache mučili. Kot vse kaže, mislijo s tem prav kmalu začeti." "No, to hočemo preprečiti! Ivje je glavar?" "V sredi med vojniki." "Torej _:a moramo izvabiti. Ali hočete vi to oskrbeti, Sam?" "Da: a kako?" Jaz <_ra vprašujoče pogledam. Kiowov ni bilo več tam, kjer smo mi taborili včeraj. Sledili -o lian;, ko smo se premikali z merjenjem in se ustavili na robu malega prerijskega gozda. Itattler je bil s svojimi ljudmi pri njih; San. Hawkens jili je opazoval in stikal vedno okrog njih; Parker in st al -"n p ten miino. i • da bi se oziral, dokler me ne pokliče Stone: "Nehajte Sir; že pridejo!" Takoj obrnem. Sam prihaja s Tanguo. ŽaHbog so bili tudi štirje Indijanci ž njim. "Vsak jediieira." pravim. "Glavarje moj. A zgrabite jih za goltanec, da ne bodo mogli vpiti; a čakajte toliko časa. da jaz začnem; prej nikakor )UI (O _ (ireni po«'asi Tangui naproti; Stone in Parker mi sledita. Ko se snidemo. mho bili bas tako v grmovju, ■ u "La Lorraine" „ „ „ ................ 12 0 2--.c n "J-f.ToHraine" » » » ...............1-»,'..... "L'Apuitaine" „ „ „ ................m............"f „;',, 0 "La Bretange" .........................................................." u "La Chamqagne" ...........................8*t:«M> " q'i-O i "La Gascogne"............................... 8.0; ki " y*o« o Gl]vna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK, Parniki odplujejo od sediij nsiprej \ediio cl> rMrtliili <.1> 10. uri dopoludue iz pristanisea 6t. North Ki*er, ob Morton St., N.Y. •LA SAYOIE 30. avg. 1906. *LA SAYOIE 27. sept. 1906. •LA PROYENTOE 6. sept. 1906. La Gaseo-ne 29. sept. 1906. •LA LORRAINE 13. sept. 1906. »LA PROVENCE 4. okt. 1906. La Bretajrne 15. sept. 1906. *LA LORRAINE 11. okt. 1906. •LA TOURAINE 20. sept. 1906. La Breta gue 13. okt. 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo pj dva vijaka. Al. W. Kozminsk l9 generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111. CUNARD LINE PORINI KI PLUJEJO JVIED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M, PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR M KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA SLAVONIA PANNONIA Sr" CARPATHIA!Ees TTLTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi-Jaka. lyparniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postreže na. 1 Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in The Cunari Steamsliii Co., Ltd, BOSTON;: MIMNEAPOLIS: CHICAGO: 126 State St. Guaranty Building. 67 Dearborn St 2I-24;[STATI; ST., NEW YORK. i AFSTBO-JMEBICAR LINE Regularni potni parniki odpluje 5. septembra. "FRANCESCA! odpluje 13. septembra. "SOF,A HOHENBERQ" odpluje 3 okt voarljo med;New Vorkom, Xr«tom In Reko. Najpripravnejga in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan Da j,arDi^ ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 2 Washington St., New York. Telefon 2034.- Frank Petko?§ek 214-218 Market Street. Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj c^s A U O O N, v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in wliiskey, ter ima na razpolago fine smodke. | V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-I rije po nizkih cenah.' I Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v I zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Isew Yorku. "InArrtlfiflnirtŽlinialBli' iillS^lnTTtiBfr-irrrfll'Tr ij--^ lafcJ .^.j NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALABhJA mL, P. O. Box 547. Dotienik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju. V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig. Uradue ure: vsak dan od 6. do svežer razun nedelj in praznikov v pisarni obeeznanega hotela g. Martina Muhiea, Forest City. Pa. Uredništvo in npravniitTO. "Glas Naroda." Alojzij Cešark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, f&ifkarte) za razne prekomorske črte. Vzalogi ima veliko število ia-bavnih in podučijfvih knjig. Rojaki, naročaju m na "GIm Naroda", največji in najcenejii dnevniki