Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah J® Pošilja nadaljne čete v Libijo. Tudi ^ ie pomnožila garnizije v Tuniziji Dolgo vrsto let je vodil trgovino z mešanim blagom. Zapušča soprogo, več otrok, bratov in sester. — O Matiji Vrtniku, ki se je v Elyu ustrelil, poročajo še sledeče: Matija Vrtnik je bil star 54 let in rojen v Lahovčku na Gorenjskem. V Elyu je živel 25 let. Zapustil je ženo, dva sinova >in štiri hčere in brata. — Smrtno se je. ponesrečil na ledu v Du~ luthu 18-letni Louis Grahek. Padel je tako nesrečno, da je obležal v nezavesti in poklicani zdravnik je konštantiral smrt. Na Elyu zapušča očeta, štiri brate in sestro. Sinko umri Družini Jack in Margaret Šu-štaršič, 12902 Carrington Ave., je preminul sinko v mestni bolnišnici. Pogreb se vrši danes popoldne na Calvary pokopališče pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Naše iskreno sožalje staršem. Našli ga mrtvega V soboto zvečer so našli mrtvega 71 let starega Tomaža Jano-sa, ki je bil rodom Slovak in vdovec. Stanoval je na 1666 W. 22nd Place. Pogreb se vrši v torek popoldne 'iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja. Slike iz domovine Krasne slike iz domovine vzete ob priliki izleta S. ž. Z. se bodo kazale nocoj v šolski dvorani sv. Vida pod pokroviteljstvom podružnice št. 25 SŽZ. Vstopnina samo 25c za odrasle, za otroke 10c. Vsi ste prijazno vabljeni. Postavni praznik V sredo 22. februarja je shingtonov rojstni dan, postavni praznik v Zedinjetiih državah. Naš urad bo v sredo ves dan zaprt in "Ameriška Domovina" ne izide v sredo. Asesment Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj med 6. in 7:15 uro pobirala asesment- v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Baragov zbor Pevski Baragov zbor ima nocoj večer pevske vežbe. Naj bodo navzoči vsi. Prošnja V našem uradu naj se zglasi Mr. Dominik Kraševec, bivši lastnik Twilight plesne dvorane. * Romunska vlada je dovolila enajstim b a p t i s t ovskim cerkvam, da odprejo vrata na Romunskem. ®>hi _ V'eOeSto' 19" februarja. . Vv0 e Se je V Rimu nare- >ik0vPOskus°v od strani :VliC2nih civilnih vlad, ;lco kaMmogoče vpliva na \ : lnaI°v glede izvoli-Ur Papežn i ^ati [S. VS0 bolj aktivni kot 0 0g<> avfSak° m'° lahko vidi" vSbilov'ki pripe" k ^ sn lkan§ka vrata in ?'iiwZnati P° licenčnih D."-Corps 'C^que. N d,"k°V te dni biv-, ^avni tajnik kardi-sedaj kamerlen-l^il vol f6rkve in ki bo kot h\i ?Ve ^ papeža. Pa 1 °štev. Trdinah dobivajo llne obiske. ^ h ' so I iztoži); Se zadnJ'e čase ^tujezem" V ežhi ces da so Pre" Si°katernihda 86 Vtikaj° V SoVot,Pravzaprav ne Papeža bo ker se bo voli ' Hter °2 kardinalov iz-Je imenoval po-hSni wi XI- Le deset ^»oval Vd pokojnega je iz-javil0' da iliji % ^Prejemali obiskov V°CPl°mat°v. Toda ^tGl,J( nad tajniki kar-Oto§nj nadlegujejo s Jdrni in zahtevami. j« IN.LANCl^^^^Y^^ A V/IPni/^ AX T T T^n hr~* SLOVENIAN MORNING i ^^ AMERICAN HOME_ f _CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBEUARY~20, 1939 LETO XLII. - VOlTxLlL ) , r°h privatnim klubom V lep.; , --- l.Se sPren ? ■ V Collin?bus' so republikanci vložili predlog-, vD r"' Vsota licerc? za Privatne klube, kot jih imajo, na 6"Ce- ki n ne naši navodni domovi, iz $200 na $1,500. To so v«i zbornfSlj° š'tevilko D'4- Razume se, če bo to sprejeto v dr- 'S(i narod-1Ci'1da bo to v'slik in lahko tudi usodepolen udarec za ■ domvoe in slične ustanove. J; ^»tttvo se je obrnilo tozadevno na senatorja Wm. M. Hi Je v Petek oglasil v našem uredništvu in vso zadevo Njot'u nat°r je rekel, da bodo republikanci poskusili vse, da °vali pr predlog skozi. On in večina demokratov bodo z vso silo ' kep j, .sprei-tju te«a predloga. Ne verjame pa, da bi zma-tekel aj° republikanci večino v obeh zbornicah. Edin način državne 'Seilator Eoyd. da se to prepreči, če se napravi pritisk * Poslance in zlasti na one iz južnega dela naše države, So izVo') la Cantorn' Akrona in drugih okoliških krajev, [%a0kni Večina republikanci. Poslanci in. senatorji iz '• da b- ra'la 80 vsi proti temu Predlogu. Senator nam je ob-1 a ifl or«,? P°Slal §tevilko dotične predloge, da bodo potem dru-riapraviuniZaC^e lahko Protestirale. Veliko bi v tem oziru lah-Sa Sl)2 di Ohio Fraternal Congress, katerega je članica tudi Torej n • ^adar l^'1 0ni' ki bodo v tem prizadeti, storijo potrebne kora-."i dorno°m° to sporočili v našem Časopisu, če bodo morali na-ni °PojnVl m- Slične ustan°vc plačevati za dovoljenje, da smejo 'n VzcJr*Pl'laČ°' na leto' P°tem bo boljše, če odpravijo Hi spl0^nje domov bo vrženo vse na rame delničarjev in ' Afriko in sicer v kolonije, ki so laška posest. Zlasti je odšlo več nemških tehničnih čet v Afriko. Gqpqvo je, da se nahaja y Libiji načelnik nemškega generalnega štaba, ki nadzira laške vojaške postojanke. Kakšne druge načrte ima še nemški generalni štab tozadevno, še ni znano. Laško-angleška pogodba, ki je bila sklenjena lansko leto, med drugim določa tudi, da mora Italija za poiovico zmanjšati svoje vojaške posadke v Libiji. Toda Italija je v resnici zvišala število vojakov v Libiji. E-ai t — i via il9' februarja. An- Potrrn J6 dobila od laške iaSe Ull°. da je Italija zad- ( v svoV8 nadaljno voja-'ii. J0 afriško kolonijo v %voia? je sedaj 32,000 ^a \ Se 01 °čiIa Pa pripovedu- °>%0 vahaja danes v LibiJ' Jkaj j ^akov. Na vpraša- 'Jo, U lja Pošilja vojaštvo '^jf ^ila Anglija odgo- >SVcje <>' Francija pomno- v Tuniziji. cel0 jJ Vedo nekateri tudi, 'Sšre^a začek p°®i- 6 vojaške oddelke v »i [1'fjki raznih držav si prizadevajo prido-f finale glede izvolitve novega papeža Da se tujezemski diplomati toliko zanimajo za izvolitev novega papeža ni nič čudno, kajti mnogo držav je materialno interesira-nih glede osebnosti novega papeža in usoda marsikaterega naroda odvisna od svete stolice. Volitve novega papeža se vršijo potem, ko kardinali položijo posebno zaprisego, v kateri izjavijo, da bodo pri volitvah gledali samo na korist Cerkve in nikakor niso pod kakim vplivom te ali one tujezemske vlade. Kardinali celo prisežejo, da bodo izobčeni iz katoliške Cerkve ako bodo glede volitev novega papeža govorili s kom drugim kot s svojimi kardinalskimi tovariši. Te prisege se kardinali točno držijo. -o- Davey v Clevelandu V sredo je bil v Cleveland-du na obisku bivši governer Martin L. Davey, ki je izjavil, da je zelo vesel, ker ne nosi več odgovornosti governerskega urada, dasi bi bil lansko leto prav rad zopet izvoljen. Tekom svojega obiska je Davey obiskal mnogo demokratskih voditeljev v mestu. Davey deluje za spravo in sporazum v stranki.- Na pustni torek V torek, 21. februarja, to je, na pustni torek večer se zopet vrši pevska zabava v šolskih prostorih sv. "Vida, enako kot v nedeljo. Prijazno ste vabljeni. Smrtna kosa « Po kratki bolezni je umrla na I svojem domu Frances Dimnik, prej Stare, rojena Golorej, stara 55 let. V Ameriki je bivala 29 let. Doma je bila iz vasi Voklo a pri Kranju. Tu zapušča žalujo-o čega soproga Jerneja, sina Fran-ka Stare in tri hčere, Frances a Merhar, Mary Zobec in Geral-dine. V domovini zapušča sestro [• Heleno in brata Franka. Pokoj- 0 na je bila članica društva Carni-a ola Hive št. 493 T. M., in članica a podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb - se vrši iz hiše žalosti na 1541 E. a 41st St., pod vodstvom Frank < Zakrajšek. čas pogreba nazna-' nimo jutri. Bodi ranjki ženi rnir- - na ameriška zemlja. Naše iskre-' i no sožalje preostalim sorodni-" kom. Bingo igre ; Poročali smo že zadnjo sobo- 1 to, da je direktor javne varnosti v Clevelandu Mr. Ness prepovedal izdajanje vsakih nadaljnih permitov za bingo igre. 22 per-mitov je bilo že preklicanih. Nadalje je direktor poslal vsem organizacijam svarilo, da v bodo- : če ne prirejajo več bingo iger, ' ker bo sicer policija vdrla v njih : prostore in za pleftila lastnino. Ko so direktorja vprašali, če bo J vdiral tudi v cerkvene prostore, 5 kjer se igrajo bingo igre, da se J pomaga cerkvam, je direktor Ness odgovoril: "Nak, v cer- 1 kvene prostore pa policija ne bo ' I vdiralaJ" 1 L . i "Ogrinova postava" j Te dni je Common Pleas sod- < nija prisodila šestim odvetni- r kom $41,650 plače, ker so na sod- ] niji dokazali, da je takozvana * "Ogrinova postava" neustavna. { Postava se tako imenuje, ker jo r je predlagal slovenski državni i poslanec Jos. Ogrin. Glasom te n postave, ako bi ostala veljavna, r bi si davkoplačevalci v Clevelandu prihranili $2,000,000 na zapadlih davkih, • toda postava je bila proglašena neusta- \ vnim. Prvotno je onih šest od- J vetnikov, ki so na sodni j i napa- ^ dali postavo, zahtevalo $400,000 z plače za svoje delo, toda sodnija k jim je dovolila komaj desetinko j tega. ® Ustavljena tožba d Tožba, katero je naperil Ray -r T. Miller na Common Pleas sod-niji in ki naj bi ugotovila kdo je r načelnik demokratske stranke v d Clevelandu, je bila prestavljena na 10. aprila. Med tem pa bodo razni voditelji skušali narediti 9 mir v demokratski stranki. Ne- C ko poročilo pravi, da je Mr. Gong- k wer pripravljen odstopiti kot do- p zdevni vodja demokratske stran- n ke, ako Millerjeva fakcija odne- C ha s svojim bojem proti Mrs. p Bernice Pyke, ki pričakuje, da bo v imenovana za kolektorico čolni- rr ne v Clevelandu. ^ Mirovni sodniki n V Cuyahoga okraju • se izvoli na skoro vsaki dve leti 63 mirovnih sodnikov in kakih 60 kon- s stablerjev, toda nihče ne ve po kakšni pravici so ti mirovni sod- K niki izvoljeni. Odvetniška zbor- jy niča si sedaj prizadeva, da se p sprejme predlog, ki je bil predlo- n; žen državni zbornici in bi odpra- p, vil vse mirovne sodnike v Cuya- v hoga okraju razven šestih. Od- n vetniki so mnenja, da so mirovni ži sodniki nepotrebni. n: Flu epidemija Dr. Duncan, ki je načelnik mestnega zdravstvenega urada, vi se je izjavil, da se Clevelandča- si nom ni treba bati, da bi se v me- u stu razširila epidemija influen- st ce. Je pa v Clevelandu mnogo V slučajev "oslovskega kašlja." jc lloosevelt naznanja boljše J čase v bodočnosti a Na k'rovu predsedniffke ladje, 9 18. febr. Predsednik Roosevelt 0 je včeraj na krovu izredne bojne . ladje, ki ga pelje k manevrom . ameriške bojne mornarice, izja-s vil, da ss nimata ameriški busi-. ness in industrija v bodoče niče-j sar bati glede novih in višjih dav-. kov. Njegova administracija ne . bo priporočila nobenih novih 1 davkov. Obenem je zagotovil , predsednik Roosevelt industrijo, . da zvezna vlada ne bo več pose-: gala v privatne industrije, ki so . lahko popolnoma mirne in se na svoj način razvijajo. Roosevelt je mnenja, da se tekom enega leta vrnejo zopet "stari dobri časi." Nov grob V soboto kmalu po dvanajsti uri popoldne je preminul rojak . Anton Tekaučič, poznan pod imenom "Lajhar," stanujoč na i 15620 Huntmere Ave. Pretekli 1 četrtek ga je zadela, kap. Star je ; bil 53 let in doma iz Dvora pri Žužemberku. Pokojni je prišel i v Ameriko pred 37. leti. Bil je < izučen livar. Tu zapušča sopro- i go Karolino, rojeno Tomšič. Po- j ko j ni je bil širno poznan po na- i selbini. Zadnjih 10 |jet je imel i grocerijsko trgovino na Chica- i saw Ave. Poleg soproge zapušča * tudi hčer Caroline Shafer, Ber-tho Kebhart, Friedo Wright, De-lio in sina Antona. Bil je član v društva Mir,št. 1.42 SMPJ in del- J ničar obeh narodnih domov v * Collinwodu. Bil je miroljuben r mož, ki je ljubil dom in družino, i Pogreb se vrši v sredo ob 8:30 iz I r hiše žalosti v cerkev Marije Vne- i. bovzete pod vodstvom A. Grdi- r na in sinovi. Bodi ranjkemu mo- e žu poštenjaku ohranjen blag spo- ž min! Preostali družini naše iskre- s no sožalje! t Sovražniki katoličanov Iz Albany, N. Y. se poroča, da f je pretekli petek najvišja sodni- f ja države New York zavrgla tožbo, katero je naperila "Liga ' za ločitev cerkve od države" in v kateri tožbi so nasprotniki katoličanov hoteli doseči, da se katoli- .. škim, govornikom ne smejo od- '' dajati državne dvorane za govo- n re. Najvišja sodnija je izjavila, £ da imajo katoličani iste pravice rabiti državne dvorane kot vsak- V, do drugi. 31 Tožba glede volitve b Mrs. Pauline Hogan, 1274 E. o 90th St., je v petek vložila na d Common Pleas sodniji tožbo, v n kateri prosi sodnijo, da slednja n prepove, da *se ne vršijo dne 22. t< marca volitve za nove davke v n Clevelandu. Mrs. Hogan nadalje pravi, da denar, ki bi ga mogoče volivci odobrili pri volitvah za li mestno vlado, ne bo pošteno po- P trošen in da mestna vlada sploh s1 ne potrebuje toliko denarja. či George'Nemanich umrl 6' ^ Včeraj zjutraj ob 5:30 je v b. Soudan, Minn., preminul George o; Nemanich, četrti podpredsednik ir K. S. K. Jednote. Njegov sin, 0i Mr. Joseph Nemanich je odšel pretekli četrtek k bolnemu očetu na obisk iz Clevelarida. Sin je vj poznan številnim faranom sv. bi Vida, ker vodi amplifier pri raz- j £ nih prireditvah fare. Iskreno so- pi šalje družini Nemanich od števil- sj nih prijateljev. č Tiskarska industrija h Trgovinski oddelek ameriške p. vlade nam sporoča, da je bilo lansko leto povprečno vsak dan uslužbenih 276,363 tiskarjev, ki v so skupaj zaslužili $415,469,702. n: Vrednost natiskanih produktov k; je znašala $2,203,418.383. s< jg | Smrtna kosa V Charity bolnišnici je umrl rojak Jakob železnikar, star 59 e, let, stanujoč na 6422 Varian Ave. It Pokojni je bil' doma iz Iške vasi ie pri Logu in je prišel v Ameriko n pred 42. leti. Tu zapušča žalujo-l- čo soprogo Rose, rojeno Janežič, i- dva sina, Johna Ileršič in Stan->. ley Urbič, hčer Rose in sestro Jennie Steblaj. V domovini za-s pušča dva brata in sestro. Ranjki h je zadnjih 14 let delal v Willard 1 Storage Battery Co. Pogreb ranj-i, kega se vrši v sredo zjutraj iz - Frank Zakrajšek pogrebnega za-3 voda na 6016 St. Clair Ave. Pre-i ostali družini naše iskreno soža-t 1 je! Bodi ranjkemu mirna ame- - riška zemlja! Republikanska politika 115 uslužbencev urada za brezposelno zavarovalnino se je i pritožilo včeraj, da je od prvega : januarja niso dobili nobene pla- - če. Državna vlada jim dolkuje t nad $22,000. Odgovorni so repu-; blikanski politikarji v Columbu- ! su, pod katerih upravo se nahaja komisija za brezposelno zavarovalnino. Vse izgleda, da bodo državni uradniki tudi v kratkem morali delati prošnje, da dobijo — brezposelno zavarovalnino. Mnogi se pritožujejo, da nimajo niti centa, da bi plačali svoje račune za premog, stanovanje, živež in clruge potrebščine. Jutri k sv. Kristini Jutri večer, na slavni pustni ] večer, priredijo skupna društva fare šv. Kristine veliko maska*, radno veselico v šolski dvorani na 222. cesti v Euclidu. Velike i lepih nagrad je pripravljenih za 1 maske, pa tudi za druge srečne j ljudi, da se bo onim, ki so roje- j ni pod srečno streho, prav izpla- , čalo priti. Fina godba za plesa-željne, vse splošna najboljša po- j strežba. Jutri večer se pojdimo j torej nekoliko razvedrit k prija- . znim Euclidčanom, da bomo x predpust po vseh paragrafih za- g ključili. Rupertov France oblju- j buje, da bomo predihali vseh tistih $10.00, katere ima namen dobiti pri vratih. i Kongresman v zadregi 1 Lansko^ leto je bil v Clevelandu s izvoljen republikanski kongres- 1 man George Bender, eden izmed 1 voditeljev republikanske stran- ' ke. Danes pa želi, da bi ostal Jia- s vaden državljan in da ne bi nik- f dar videl kongresnega urada. Kot 1 3e je George včeraj izjavil, je do- ^ bil do včeraj že 50,000 prošenj od republikancev, da se jim po- s deli ta ali ona služba. Kongres- ® man Bender nima na razpolago ^ niti 400 uradov ali služb. In radi 8 tega; se je silno zameril svojim z republikanskim tovarišem. s Razstava v San Franciscu 1 V soboto je bila otvorjena velika razstava v San Franciscu. 0 Ponoči so razstavni prostori raz- J' svetljevani po 36 močnih elektri- n čnih žarnicah, katerih vsaka ima v 60,000,000 svečnih moči svetlo- P be. Da so priredili razstavo je o oosputfj^ ueg 0;s9LU 0{BA8dSUd š in država California $50,000,- v 000. Razstava bo odprta 288 dni. s Podpisana pogodba n Clevelandčani, ki se namera- ^ vajo letos seliti po 1. marcu, ne ^ bodo imeli nobene sitnosti. Unija voznikov je s kompanijami IV podpisala pogodbo, ki v bistvu ni s spremenjena od lanske pogodbe, p člani unije bodo dobivali za pri- j< hodnje leto iste plače in delali si pod istimi pogoji kot doslej. z; Zadušnica g V sredo ob osmih se bo brala d v cerkvi Marije Vnebovzete sv. s' maša za pokojnim Joseph Mlakarjem. Sorodniki in prijatelji b so pr'jazno vabljeni. k Katoliške šole v Ohio mogoče dobijo državno podporo. Knjige in transport brezplačen . le in v šolo. Kjerkoli je sedaj tak • transport vpeljan v državi Ohio ■ za otroke javnih šol, tam se mo- • ra vpeljati tudi za otroke katoliških šol. Boj za vsa delno vzdrževanje katoliških šol od strani države se vrši v Ohio že sedem let. Dočim morajo katoličani plačevati iste davke kot drugi, pa za svoje otroke niso dobivali nobene podpore, ako so otroci pohajali v katoliške šole. Katoličani prihranijo državi Ohio vsako leto najmanj $20,-000,000, ker vzdržujejo svoje lastne šole. Ako ne bi bilo teh šol, bi morala država skrbeti za 150,000 otrok, ki sedaj pohajajo v katoliške šole v državi Ohio. Columbus, Ohio, 18. februarja. Zastopnik v državni zbornici Michael O'Brien, je vložil v poslanski zbornici tri predloge, ki so namenjeni, da se da nekaka podpora katoliškim šolam v državi. Prvi predlog se glasi za podporo v vrednosti $3,500,000 iz državne blagajne, kar naj bi državni direktor za izbrazbo razdelil med posamezne katoliške šole sorazmerno s številom učencev. Drugi predlog se glasi, da se 2a otroke v katoliških šolah v državi Ohio nabavijo šolske knjige, da jih bodo šolski otroci dobivali brezplačano, kakor jih dobivajo sedaj otroci v javnih šolah. Tretji predlog se tiče transporta otrok katoliških šol iz šo- Iz krogov naših rdečkarjev. "Proletarec," ki je socialistični list, piše v svoji zadnji številki, da je bil papež Pij XI prijatelj fašistov, a komunistični tednik "Naprej" pa piše, da je papež sovražil fašiste. Komu boste verjeli? Nikomur, ker samim sebi ne verujejo. V I n d i a n a p o 1 i s u je umrla Frances Tramte, stara 44 let, rojena v Gornjem Suhadolu pri Velikih Brusnicah. V Ameriki je živela 25 let in zapušča tu moža, dva sinova, dva brata in tri sestre. V Enumclaw, Wash., je preminul star slovenski farmar Peter Vrhovnik, ki je dosegel starost 80 let. V Ameriki je živel 51 let in zapušča tu ženo, dva sinova, šest hčera ter več vnukov in pravnukov. V Milwaukee je umrl rojak Anton Krivec, star 48 let in doma* od Mirne peči na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva posi-novljenca, tri brate in sestro. — Istotam je umrla Mary Razbor-nik, stara 52 let in rojena v Mali-šu pri sv. Frančišku v Savinjski dolini. V Ameriki je živela 35 let in zapušča tu moža, dva sinova, tri hčere in tri brate. V Ely, Minn., si je zadnje dni s kroglo končal življenje rojak Matija Vrtnik, doma od nekod iz Gorenjskega. Imel je jetiko in se je nahajal dalj časa v zavodu za jetične, kar mu pa ni prineslo zdravja. Pokojni zapušča precejšnjo družino. V San Franciscu, CaL, je umrl ondotni župnik slovenske župnije Rev. Frank Turk, ki je v onem mestu faro ustanovil in jo vodil vse do svoje smrti. Pokojni gospod župnik je bil rojen v Stopi-čah pri Novem mestu. Duhovniške študije je izvršil v semenišču v St. Paul, Minn. Ko je zadel mesto San Francisco leta 1906 ogromen potres, si je pokojni župnik Rev. Turk tedaj komaj rešil življenje. V Milwaukee je preminula Mrs. Elizabeta Mom, doma iz vasi Predbukovje, fara Šmartno pri Slovenski Bistrici. Pokojna je bivala v Ameriki 25 let. Dvajset let je bila vdova. V Ameriki zapušča tri odrasle hčere in enega sina in več sorodnikov v stari domovini. Ranjka je doživela starost 75 let. Novice iz Minnesote. — V Gil-bertu je umrl rojak Mike Kra-kar, rojen v Virginiji, Minn. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 20, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ______Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c —*—•—•—.......—...... .—.—.—•—•—•—.— BESEDA IZ NARODA J"........——•—» * ■ ■—•—•———•—•—•—»—*—*-% PEHANJE ZA SRNAMI James Debevec Sveti oče—naš oče JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Otflce at Cleveland, Oluo, under the Act of March 3d, 1878. «^^»83 No. 42, Mon., Feb. 20, 1939 Delavske plače in ure Dasi je nova postava glede nfinimalnih delavskih plač in maksimalnih delovnih ur šele nekako tri mesece v veljavi, pa so razne preiskave dognale, da se je nova postava že udomačila enako pri delavcih kot delodajalcih. Administrator te postave se je izjavil, da ima v svojem uradu dnevno manj truda in neprilik s postavo, ki je v začetku grozila, da naredi popolen preobrat v delavskem življenju kot tudi med delodajalci. Elmer Andrews, administrator urada, ki skrbi, da se omenjena postava spolnuje, je pravkar prepotoval mnogo držav. Naredil je 8,000 milj dolgo pot. Obiskoval je tovarne in delavnice, govoril je z delavci in delodajalci. Govoril na mnogih shodih delavcev in na konferencah delodajalcev. Vsepovsod je pronašel, da oni, katerih se postava tiče, slednji prav radi sledijo. Dokaz, da postava nikakor ni zasovražena ali da dela neprilike delodajalcem je dejstvo, da se doslej ni priglasil še noben delodajalec, ki bi skušal iti na sodnijo in se tam boril glede veljavnosti postave. Prvotno so se delodajalci sicer pritoževali radi delavcev,! toda ko se je vpeljala preiskava, se je dognalo, da nima niti prvi niti drugi prav, in vsi šo se podali. Dosedaj se ni upiral še noben delodajalec ali povzročil, da bi bil citiran pred zveznega generalnega pravdnika Mnoge zveze delodajalcev so prišle do prepričanja, da je najbolje, da se čaka dogleden čas in se tako da postavi prilika da pokaže, kje koristi in kje mogoče škoduje, lo stališče je zavzela tudi American Bar Association, zveza ameriških odvetnikov, ki ne bi prevzela sedaj tožb proti omenjeni postavi, dokler se posamezne točke v njej popolnoma razčistijo. Dočim so prvotno delodajalci silno napadali postavo, se je pa med stoterimi zvezami delodajalcev zadnje čase vršilo glasovanje o njej, ki je pokazalo, da je samo 21 odstotkov delodajalcev proti postavi a 79 odstotkov jo zagovarja. Postava določa, da mora znašati prvo leto, ko je postava vpeljana, najmanjša plača 25 centov na uro in da delovni čas ne sme presegati 44 ur na teden. Kar se dela preko teh ur se mora plačati posebej. V drugem letu obstoja postave mora znašati najmanjša plača 30 centov na uro in tedensko delo ne sme presegati 42 ur. To se nadaljuje skozi sedem let, ko postava določa, da mora biti najmanjša plača 40 centov na uro in maksimalne delovne ure 40 na teden Kdor dela nad 40 ur, mora dobiti za nadaljne ure posebej plačano. Administrator urada ima pravico kadarkoli zvišati plačo da mora biti najmanjša plača 40 centov na uro in maksimalne delovne ure 40 na teden. Kdor dela nad 40 ur, mora dobiti za nadalnje ure posebej plačano. Administrator urada ima pravico kadarkoli zvišati plačo v gotovih industrijah, toda ne nad 40 centov na uro. Pravico priporočanja za zvišanje plače ima industrijska komisija, ki obstoji iz zastopnikov delodajalcev, delavcev in splošnega občinstva. Zanimivo je dejstvo, da predno je prišla omenjena Dostava v veljavo, da je v Zedinjenih državah bilo 300,-000 delavcev, ki so dobivali za svoje delo manj kot 25 centov na uro. Vsi ti so dobili sedaj od 10 do 12 centov več na uro, kot so pa bili prej plačani. Na drugi strani pa je bilo v Ameriki 1,384,000 delavcev, ki so delali več kot 44 ur na teden. Tem so se delovne ure znižale na 44 ur na teden ali pa so dobili izredno plačo za čezurno delo. In v oktobru mesecu letos bo plača zvišana 550,000 delavcem v Ameriki od 25 centov na uro na 30 centov, dočim bo tekom sedmih let plača 2,800,000 delavcem zvišana na 40 centov na uro. Postava se toliko ne tiče delavcev, ki so zaposlen' v severnih državah kot se tiče ljudi v južnih državah, kjer so bili delavci, predno je šla ta postava v veljavo, plačani od osem do 12 centov na uro, dočim je bilo v severnih državah tozadevno precej boljše. Kot vsaka nova stvar ima tudi postava o minimalnih plačah in maksimalnih urah svoje hibe in ne pomeni velikega napredka za delavce v severnih državah, pomagala je pa mnogo ljudem v južnih državah. Nedostatki se bodo tekom let popravili in odpravili, a Roosevelt bo imel zaslugo, da je zopet pripomogel k boljšemu standardu življenja za povprečnega ameriškega delavca. Sveti Oče, poglavar rimsko katoliške Cerkve in vseh nas katoličane", ki smo udje te Cerkve, je preminil v osiveli starosti, a v neumornem delu do zadnjega v vinogradu Gospodovem. Vse ameriško časopisje mu kar ne more dovolj izrazito dati svojega priznanja in to brez razlike vere. Ves svet ga hvali in poveličuje kot največjega moža sveta in zaslužnega posredovalca miru. Katoličani smo ga že preje poznali kot takega. Saj smo ga nazivali, da je naš duhovni oče. Saj vemo, da je bil namestnik Kristusov in Kristus je bil Sin nebeškega Očeta, kar je sam tako jasno spričeval in dokazal s svojo smrtjo in vstajenjem od smrti. Zakaj pišem te vrstice? Pišem jih zato, da bi opomnil na številna bogokletstva naših rojakov in odpadnikov. Naših rojakov, bodi to urednikov ali posameznih dopisovalcev, ki niso imeli za tega velikega vladarja 400,000,000 katoličanov nikoli lepe besede, ampak psovke in žaljivke, kakor da bi bil on kak kravji pastir. Mnogokrat smo morali zami-žati, ko smo brali o psovkah in o obrekovanju teh duševnih rev-čkovj naših rojakov, ki niso znali več, kot izreči psovke za moža, ki ga še spoštuje ves svet, če izvzamemo zagrizene odpadnike in komuniste, ki sploh ne vedo, kaj delajo. Leta 1925 smo bili ameriški Slovenci tako srečni, da smo bili pri papežu osebno sprejeti. Po številu nas je bilo dvanajst in to iz raznih krajev Amerike, čisto preprosti, revni romarji. Sveti Oče je vsakega posebej nagovoril v nemščini in dal vsakemu sv. blagoslov. Ali ni to zares duhovno delo, po vzorcu "Jih boste lahko kar tukaj v Sheffieldu dobili. Kar našemu fantu dajte denar in pa svoje avtomobilske licence, pa jih bo prinesel." Imenitno! No, zdaj se nam Baraga ne bo več smejal, ki je rekel, da smo ga polomili, ker nismo njemu dali poverenje za nakup lovskih dovoljenj. Kaj on neki ve, štrama! ^ —, ,a - ■ m m m * * i • * "—»----*--- —--------- * j Kaj pravile! / temo. Luč so zavrgli in tava-j jo, ne vedoč kam. Motijo in slepe sebe in svoje rojake. Enega rojaka, ki se tako povzdiguje in hoče učiti rojake, bi vprašal:— premnogokrat zapišeš in praviš, da gre Petrova Cerkev h koncu in da je kmalu ne bo več. Kje si se, revček, naučil, da Cerkev ne šteje ničesar več? Jeli to rekel Stalin? Mogoče bodo v Mehiki ali Španiji izkopali Petrovi skali grob? Sirote nevedne, ki ne poznate zgodovine Cerkve, ali je nočete poznati in o njej ničesar vedeti, da lažje zapeljujete svoje rojake proč od Cerkve. Res ste že nekaj rojakov odvrnili, res tudf drugod krvoločno preganjajo katoličane, duhovnike in vse, ki se izdajajo za vernike. Toda pomnite, da je Cerkev z vsakim dnem močnejša. To se je pokazalo še najbolj sedaj, ko je zatisnil svoje trudne oči veliki njen apostol in namestnik Boga in je ves svet pokazal, da odkrito spoštuje sv. Cerkev in njenega voditelja. Le vi, ubogi, neznantni revčki ste ga in ga boste še vnaprej po navadi sramotili, obrekovali in napadali. Pa je to naprednost? Izobrazba? Ne! To je nadutost zlobnih in veri sovražnih ljudi. Anton Grdina. -o- V Ljubljani bo luštno! V petih minutah je bil fantiček nazaj in rekel, da so mu stric rekli tam v prodajalni, da nimajo nobenega "lajsenca" več. Tri sto milijonov! Samo da Baraga ne bi slišal! Pa je opre-zoval in vse vjel na uho. "Aha, se vam že oteplje, fantički !" vpije Baraga tam od bare. "Kar v Kane se boste morali peljati. Šestnajst milj tje, šestnajst pa nazaj, pa v tem vreme- Kralj neke dežele je bi' na smrtni postelji. Zdravnik mu je povedal, da ga reši edino to, če bi oblekel srajco najsrečnejšega človeka na svetu. Šli so ga iskat po vsem kraljestvu in ga res dobili. Toda glej smole, ta človek pa srajce ni imel. Tak bo kmalu davkoplačevalec v Zed. državah, ki se počuti tako srečnega, da niti volit ne gre, kadar se voli za nove davke. Pa ne bo dolgo, ko mu bodo vzeli še hlače. * * • Poleg tega, da je ata župan Burton razpisal posebne volitve za drugi mesec, kjer vpraša za ponovne milijone, je prišel zdaj še volivni odbor, ki bo isti dan vprašal davkoplačevalce za "borih" štiri milijone in pol. Mašina bo šla na volišče, davkoplačevalec bo pa ostal doma in potrpežljivo potil krvavi pot, kadar bo treba plačati davke. Kar ne da mi žilica miru, da bi se po dolgem času zopet ne oglasil in kaj povedal od našega veseljaškega "Kluba Ljubljana." Kakor povsod, tudi tukaj igra Glavno vlogo depresija, radi katere smo morali opustiti eno ali drugo stvar za nedoločen šas. Kako smo pa zopet postali člani tega kluba je pa krivda našega mlekarja in bivšega župana, Lojzeta Starmana iz Shawnee. Neki njegovega dan je prišel na moj dom, kar si-prednika Kristusa, ki je vabil1 Cer ni njegova navada, da bi ho-tudi revne k sebi. i dil po hišah. Zato sem bil kar ne- Edini in največji vladar in za- kako zavzet nad njegovim priho-stopnik božjega kraljevstva na dem. Ko ga vprašam kaj bi bilo vsem svetu, h kateremu se hodijo poklanjat vladarji sveta. Ni gledal, kdo smo mi preprosti ljudje. Ker smo želeli, da bi ga videli, smo to dosegli. V naši družbi sta bila pireč. g. J. J. Oman, pater K. Zakrajšek, Jos. Pikš, moja soproga in jaz, ter še nekaj drugih. če že ne morejo dobiti dovolj novega, da bi opravičilo njegov prihod, je rekel: "Bom kar na kratko povedal. Prihodnji torek bo seja Kluba Ljubljana. Jaz hočem, da postaneta zopet člana." Obrne se k moji ženi in izrecno zažuga: "Posebno pa 'ti, ki si še vedno ljubljanska teta!" In kar zapisal naju je, da ni- "O, kajpak, tisto pa že, saj sva potrebna," govori v imenu obeh Jerry, šepnil sem našemu Jazbecu, naj se po kosilu hitro zma-žejo, ne da bi plačali in naj ostane ceha za Barbertončana, ki imata. Ferdo se je široko zasmejal in moj predlog mu je močno ugajal. Kdo je potem tisto kosi-1 lo plačal ne vem, ker jaz sem se | prvi izmazal od mize. Tisti slavni chili-con-carne je zelo priporočljiva jed za take, ki radi pijo. V jedi je namreč glavni junak ali junakinja paprika, tista rdeča, ki ti da žejo in vročo sapo, da pri vsaki žlici odpiraš usta ko žolna in se pri jemlješ za mizo, ko drvi jed v spodnje prostore. Lovci, ki navadno tudi radi pijejo, zelo obrajtajo to jed, ker jim bistri možgane in grlo. "Mandel," namignem našemu vodji, do katerega smo imeli vsi zelo veliko spoštovanje, ker je bil najstarejši in najbolj vnet lovec, "ti, Filipič in jaz še nimamo lovskih licenc. Preskrbimo si jih, da bomo jutri lahko s patentom lovili." "Saj res! Marolt, kje bi se dobilo najhitreje licence?" dokler nas ni pozna ura pregnala domov k sladkemu počitku. Povem pa naj, da so nam obljubili, da bo prihodnjo sejo še bolj prijetno. Imeli bomo card party. Tudi majgaš ali marjaš ;e bo igralo. Veste, smeha bo dovolj in zabave dosti za vse, zato !e pridite. Pravijo, da je vsaka pesem nekaj časa lepa. Res je to. Omeniti pa moram, da je ta pesem tako lepa in dolga, da bomo meseca junija obhajali 10. obletnico. To bo deset let, kar smo zasadili ljubljansko drevo. Pa kakor roža, če ji ne daš dovolj mokrote, uvene, tako je bilo tudi tukaj, da so dqbri in zvesti člani dobro prilivali, da bo' drevo dočakalo 10 letnico. Ob desetletnici bo pa to drevo tako lepo ozelenelo, da bo junija meseca v najlepšem cvetju. Tega pa ne boste drugače videli da boste prišli pogledat sami na vrt SDD na Recher Ave. Dan bo že pozneje naznanjen. Torej kateri niste še člani te-?a kluba, postanite vsaj do takrat, da boste lahko sedeli pod čistim drevesom pri kameniti mizi. Naše življenje je v resnici Kratko in se steka k svojemu koncu, zato ne zamudimo kake vesele ure, ki se nam še ponuja. Čakajte no, da ne pozabim, karte bomo igrali na 24. februarja, to bo na petek večer, začetek ob sedmih. Najprej bo kratka seja, potem pa prijeten ve-:er. France iz Ljubljane --o- Fantje, jutri je naš dan! Jutri večer ne bo nobene zamere, če ga malo polomimo. Sicer ga večkrat, kar je tudi odpuščeno po dolgem razmotrivanju, ampak jutri večer pa ne bo zamere. Saj veste, da je pustni torek in šeme imajo glavno besedo. Mi se pa ne bomo našemili, pač pa se bomo prav imenitno zabavali V agornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave., kjer si bodo člani našega kluba, to je Euclid Rifle kluba pripravili prav A No. 1 predpustno zabavo. Vsi člani in njih žene morajo priti, da eno rečemo in se zavrtimo, da bo vse v kraj letelo. Napravljena bo fina večerja, menda bo gu-ljaž in polenta, serviralo se bo gladko tekočo' tvarino, ki ni voda in godec nam bo pomagal na noge. Vse tc je za naše člane in njih žene popolnoma brezplačno in kolikor bo kdo hotel. Veste, da bi se vam vsak smejal, če bi kaj takega zamudili, ki ni vsak dan. Zato vas pa vse prav prijazno opominjam, da se zberemo jutri večer ob osmih v naši strelski dvorani? Jim Sepic, preds. nu, pa še ponoči! Kakopak, ki vse bolje veste ko jaz. Šika se vam!" Kaj smo hoteli, kot požreti besede zabavljača. Da bi se mu le hudo godilo na tem svetu! Pa kar nič se nismo obirali. Fi- * lipič, ki je vedno jako komod človek in ne napravi nobenega koraka brez potrebe in še takrat zelo nerad, mi je prijazno in zelo preudarno povedal, da moram iti jaz z avtom v Kane tako ali tako in če že grem, naj tudi zanj kupim lovsko dovoljenje. Kaj bi vsi hodili! No ja, kakopak! Marolt se je ponudil, da bo šel z Mandelnom in menoj, da bo pričal za naju, da sva fajn človeka, da bo prisegel, da sva ameriška državljana in tudi prisegel, če bo potreba, na vse, kar se bo od naju zahtevalo, vnic ali naravnost, pa niti fige ne bo v žepu držal. In odpeljemo se. Bilo je že precej mračno in sneg je naleta-val, da je bilo kar fletno. Nič težjega ni, ko voziti ponoči, če sneži. Luči se odbijajo samo na snežinkah, ki frfotajo pred teboj in, se veselo poigravajo, da ne vi diš niti pedenj pred seboj. Treba je silno previdno voziti, ker v takem vremenu je vse belo: cesta, graben poleg nje, brzojavni drogovi, ograje pri mostovih in sploh je naravi vseeno, če voziš po cesti, ali pa zraven Tako nas je precej vzelo, da smo prevozili tistih šestnajst milj in dospeli v čedno mestece Kane. Marolt nama je povedal za prostor, kjer prodajajo lovska dovoljenja in šli smo tje. Bila je to lekarna, kjer prodajajo razno mehko pijačo, tobak, sladoled, revije in časopise in najbrže se dobi tam tudi zdravila, saj morala bi se. Prijazen uslužbenec nam hitro in precej razumljivo dopove, da so že vsa lovska dovoljenja pošla in da pričakujejo nova šele v pondeljek popoldne. O križana gora! Baraga, tvoje besede gredo v klasje in tvoje prerokovanje re vedno bolj uresničuje. Naj te pes opali, mule! Zelo potrti gremo proti domu in še bolj počasi sem vozil, ker sem vedel, da imam čas polnih 24 ur, Saj na lov itak ne bom mogel. Marolt se naenkrat domisli, da bi šli pogledat nazaj v Warren, ki je 12 milj od Sheffielda, morda je tam po pomoti kak uradnikov občinski pisarni, kjer ! imajo vso zalogo lovskih licenc J in jih od tam razpošiljajo na razne kraje. besed, da bi izrekli dovolj hvale in spoštovanja do papeža Pija XI. največji učenjaki sfeta, kaj naj pa zapišem jaz. Da imajo preprosti ljudje priliko biti sprejeti v avdijenci pri papežu, je kaj takega mogoče samo v rimsko katoliški Cerkvi, v kateri smo vsi ljudje enaki, vladar in njegovi duhovni podaniki, člani Kristusove Cerkve. Naj velja to moje globoko in udano priznanje z največjim spoštovanjem in hvaležnostjo izraženimi besedami sv. materi Cerkvi in njenemu vladarju, ki ni gledal na malenkost otrok, ki so prišli k njemu po sv. blagaslov, marveč je vse enako prijazno sprejel, pozdravil in objel, kakor je to storil vselej njegov prednik in ustanovitelj sv. Cerkve, Sin božji, Jezus Kristus. Vprašam vas, katoličani, ali nismo lahko šteti med srečne med srečnimi, da smol katoličani, ki imamo ustanovljeno tako mogočno kraljevstvo na zemlji in v nebesih, kjer se nekoč lahko radujemo osebno z vladarjem te mogočne Cerkve? Po smrtnem prehodu v večnost pa nam je pripravljeno, če bomo po naukih te Cerkve živeli, na veke se rado-vati ž njimi v družbi vseh, ki so dokončali teke svojega življenja v zvezi z s V. Cei-kvijo. Zelo apeliram na ves slovenski narod, ki je bil vedno veren in cerkvi udan, da bi ostal tudi v bodoče. Nesrečne imenujemo tiste, ki so odpadli in se izgubili sva imela niti časa ugovarjati. Potem je še pripomnil, da morava biti pripravljena ob sedmih, da bo on po naju prišel. Povedal nama je, da je prevzel veliko nalogo na svojo glavo, da mora namreč do torka vse stare člane spraviti skupaj. Tako sva čakala ure, da pride Lojze po naju s svojo kočijo. Pa ni prišel on, ker je bil baje preveč zaposlen. Poslal pa je Andy Ogrina, sina ljubljanskega župana. Ko dospemo v Društveni dom, se podamo takoj v spodnje prostore, kjer je bilo zbranih že cela armada članov. Ker je bilo vmes nekaj nepoznanih obrazov, nisem vedel, če so vsi novi kan-didatje ali ne. Kar naenkrat se, znaj de pred menoj Lojze. Vprašam ga, kje so novi člani. Pove mi, da je to vse, kar vidim pred seboj, nekaj jih bo pa še prišlo. Lojze, ki je imel na glavi približno dva čevlja visok cilinder, odide. Ob pol devetih odpre predsednik sejo in kmalu zatem pride po nas Lojze) ki nas je spravil v vrsto in nas odpeljal v gornje prostore. Ustavimo se pred predsednikom Fr. Cigojem, ki nas je prav lepo pozdravil. Seje je bila kratka, da smo imeli več časa za zabavo. Ko predsednik zaključi sejo, že za-doni po starem.običaju: Stoji stoji Ljubi janca , . . Potem smo se podali zopet v spodnje prostore, kjer se je razvila prava domača zabava s petjem in plesom, "Saj smo se vozili skozi Warren popoldne," sem rekel, "in tudi svetoval sem svojim dragim rojakom, naj bi najprej tam vprt.šali, pa so fantje zelo odprte glave in so rekli, kaj bi se mudili, ko se dobi licence lahko skoro na vsaki tepki." Naši fantje so nam že na obrazih brali, da smo prišli prazni domov. Sreča je bila, da je bil Baraga že odšel, kajti sicer nas bi bil sr.edel in nas deval v nič, da bi bili pedanj manjši kot oso-vnik. Ampak kadar se Marolt nečesa poprime, tudi ne izpusti, dok- ler mu položaj ne liže >Zi Udari na telefon in/ okrajnega blagajnika 12 rena, ki ga osebno pozna 'z gove bare. Zmagoslavno-ne k nam in reče: "Saj se"1 da jih bomo dobili v Wai'f za kaj mene ne posluša^ že sem zinil, da bi pr"\ da ni on ničesar omen''1 Warrenu in da je sam iti v Kane, pa sem raj® ker nam je bil Marolt se j ben, da nam bo šel P0^" činsko hišo v Warrenu- Ni kazalo drugače, ^ moral zapreči in peljati v in temo proti Warrenu- ' bom kratko povedal, v hiši je blagajnik že PoSl( lovci so si kar vrata P°° so iskali dovoljenja. V P*1 tah sva bila z Mandela®* trjena, da sva lovca in bina sva dobila "taubl^ Zdaj se je pa že bolj ^ vozilo in Mandel, ki je b«? ko lepo tiho, je naglaS načrt za lov za ves teden di že kar videl lepo reje"6] ki se hlade na verandi J» kempe. "Veš kaj, Krist," & varjal Mandelna, ko vozili iz Warrena, \ izbrali za kapitana j Tako ne more iti, ^ | ko krave brez pasti1!8 mora biti v kempi> ^ y prvo, drugo in zadnj0 pa naj bo to glede re"^. pi, ali pa pri lovu- ^ preveč navajeni ame11^ bode, zlasti, kadar sn'0," kamor ne seže ob|a j. ljubih ženic. Takrat ^ biti vsi voditelji in vse najboljše." "Nisi neumno P0^ vodnika oziroma k&P„ potrebujemo v kemP1' kel Krist. "Pa ne ^ bi moral biti ravno j, ,, "Veš, ti si najboU poznaš te kraje." ... "Pa me boste ubog«1' kaj ukazal?" ^ "Tako bomo šli n* sede kot ovce na sol- ^ "Okidoki, bom P* j ' če bodo tudi drugi 2 s tem." 5j( ; , "Le name se Jaz bom še da,ieS^|i ^ stvar pri mizi tako 11 , lagal, da si ne bo .. 1 kandidirati proti Res je bilo, da ^ vali diktatorja, k®1 ^ cev v kempi, kje1 . s I , ■ »niSl" svojo pamet m ni' ' skupaj. In kolikor s ^ vseh nas šest, bodo p voljni, da se izv° 1 _ morebiti celo s tistimi, ^/^vljali pot za velike j^j Ce črez zapadne države! ^bodoW; "gibat; treba mnogo več ■Miy L . %il 1 ' d°bri Henry je pri-Vil; ' me prijel za roko in pra- Saj v4s j J em vam povedal, zakaj •tr tul;ain rad! Pri dobrih ste si-V t0 ^ Pa domači učitelj, — vas Ul 2a vas> to ni čisto nič ^2a ' lo ni čisto nič za vas! . morate: Hc Sem se radi vas na At-^ty, l|nci Pacific railway so- %&r> aševali s0 vas' izPrt JIHij ne da bi sami kaj «! 11 dobro ste ga napravica 1 ■ ff»Vili'aj več govoril — na-Vas za pomožnega in-C;,1« tule je pogodba!" \lei ,mi Pismo. , bfij Sem v nje&a in ko kolika bo moja plača, E »a ii šinile v oči. h3«mlK*6 ni bil gc'tov-: %-J 0 treba," je pravil. : Sej^ konja potrebujete. Ku- Vas tistega serca, ki }%iGjJmi v š°lo vzeli in ki noče Hi]; drugega nositi ko vas. &lorg? b°dete. In puško tu- V>(i a 'meti. Dal vam bom N kj ric°. tisti stari težki I ■SNiCoS®. 2 njim igrate kakor Hitj ' ki pa ga jaz ne morem [4%eteer mi J'e pretežek. Saj 11V jj, .z njim pri vsakem stre- ^h^fite k vsemu temu, X nisem rekel čisto nič, 5h*£ilaprl°'Ko pa rm h- ltl orii Sape' sem se a" klanjal darove. Pa nič Ij^ttlo. b°a°c H ljudje so sklenili, da 0, bij v°Srečili, in globoko bi k1 U1, če bi bil trmast0 : J' kar so mi hoteli do- Naijj^ mi onemogočila vsako A xa uS°varjanje, je gospa D »e v**1120 in dala znamenje, i0 WTJ'a začne' Med j'ed;1'0 !°fcitj ' ari nismo smeli več : v H S !l)0(]„^1Ve^erji sem zvedel za >>cbrsti- k ' e!'ko - Popravljala načrt i j.", St. > železnico* ki bi naj šla PO ozemlju Indi-L ' 2i novo Mehiko, Ari- 1939 FEB. 19d9 □upSIfiijm HJ®5J[8]13©1 HH®lfft]|Ll7!i8l •19; 20 21 22 23 24 25 mmmpnn AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 20, 1939 ranega denarja v prometu. Policija je zasledovala zločince, toda sum še ni padel na nikogar. Komedijant je videl, da ne more vedno stavi jati v promet ponarejenih bankovcev. Spomnil se je Franje. Njena eleganca in sigurnost, njena spretnost — mu bo izvrstno pomagala .razpečavati njegove bankovce. Zato sklene s Franjo mir. Ona se sama ni hotela popolnoma .-.preti s komedijantom. Spoznala je njegovo premetenost ter videla, da ga ni mogoče tako lahko premagati, kakor si je to v začetku mislila. Bilo je kakšnih štirinajst dni po poroki. Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovi^ tir Francija je podarila članstvo Francoske častne ^ ameriškemu nadškofu Rummellu v Neiv Orleansu, kcf širja učenje francoščine v Louisiani. • . HELEN JEPSON Krasna blondinlca Helen Jepson, je danes ena vodilnih zvezd pri Metropolitan operi. In šele pred nekaj leti je pela v cerkvi v Akron, O. ter pač ni nikdar sanjala, da, se bo kdaj povzpela tako vi&olco. Pela bo pri opernih predstavah v Cle-velandu, ki jih priredi Metropolitan opera v mestnem avditoriju od 27. marca do 1. aprila. Nastopili bodo tudi drugi slavni pevci in pevke kot Pons, Flagstad, T h orb or g-, Grace M o o r e, Marjorie Lawrence, Melchior, Kiepura, Pinza, Kallmann, Brovmlee, Schorr, Ja,nsen in mnogo drugih. Vstojmice se že sedaj lahko dobe po pošti iz urada v Union Bank of Commerce v Clevelandu in pri agentih po Ohio in sosednih drŽavah. V neivijorških nebotičnikih je bila stavka vozniK" J njač. Uradniki in uradnici v raznih uradih so morali P° ■jj nicah, če so hoteli na delo. In nobena šala ni, če se ^^A kako 50. nadstropje ali še višje. Tukaj vidite Ui stenod , ki počivajo in si hlode vroče podplate. j V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE' LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SINA Frank Pangerc ki je zatisnil svoje mile o61 dne 20. februarja 1937. Oh ti mesec februar, kako si žalosten za me, dve leti je poteklo, kar odvzel si mi ziaklad. Vse prekmalu in nenadno sina ljubega mi odvzel. V miru božjem naj počiva večna luč Ti sveti naj. Žalujoča Anna Zavrich, mati Cleveland, O., 20. februarja 1939. 4 AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu H PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; I POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; I OPRAVLJA notarske posle. • Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. VSI MODELI NA FLORU ZNIŽANI Ledenice, Šivalni stroji, pralnlki, Radiji, čistilci, hladilniki, pohištvo. Vsi znani prvovrstni izdelki. Lahka odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 St. Clair, Ave. 819 E. 185th St. ODPRTO ZVEČER ŽENINI IN NEVESTE! MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V t Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina j 6117 St. Clair Ave. HEnderson & NAZNANILO V sredo 22. februarja 1939 je Washingtonov rojstni !dan ;in POSTAVNI PRAZNIK CLEARING HOUSE BANKE NE BODO ODPRTE ZA POSLOVANJE NA TA DAN The Cleveland Clearing House Association Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN —Oče je prodal svojo lastno hčer! —Nekaj časa sem hotel, da se začetniku te moje nesreče grozno maščujem,"toda bil je preu-bog, da bi postal radi njega morilec. Odrinem ga in pohitim domov. —V moji sobi, nad pisalno mizo, je visela puška. Vzamem jo s zida ter se hitro povrnem tja. kjer se je nahajala moja žena. Tam sem čakal, a po preteku pol ure se odpro vrata, a na pragu se prikaže svetnik z mojo ženo. —Jaz sprožim in zadenem oba. —Svojo ženo sem lahko ranil, toda svetnika so zrna prodrla v oči —in on je oslepel. —Svoje žene nisem nikoli več videl in še danes ne vem, kje je in kaj je z njo. —Mne so drugega dne aretirali. Obtožili so me poskušene-ga umora visokega uradnika. Obtožnica je trdila, da sem ga hotel umoriti kot zarotnik. —Zaman sem govoril, da sem hotel samo maščevati svojo čast, da je svetnik zapeljal mojo ženo — niso mi verjeli, temveč obsodili so me na zapor. Preživel sem tri leta v ječi v Moskvi. —Kaj sem tedaj pretrpel — tega se ne da opisati! Ko sem prišel ven, sem se sklenil maščevati nad vsemi onimi, ki so iz- koristili svoj položaj, da me uničijo. —Tako sem postal nihilist! Janicki umolkne in globoko vzdihne. Palen mu položi svojo roko- na ramo. —Ubogi moj prijatelj — reče on — to je res žalostna usoda. Ako si svojo ženo v resnici ljubil — potem je gotovo ne moreš pozabiti. —Nisem je pozabi! — zastoče Janicki. —Ali si slišal kaj o njej ? —Ničesar! Mislim, da se je vrnila v Nemčijo in postala to, kar je bila njena mati. Jabolko ne pade daleč od drevesa. —Ne govori tako — o J vrne Palen. — Spomni se svojega otroka — svoje Lidije! Ona je popolnoma drugačna kot njena mati —saj ona je nedolžna in dobra deklica! —Da — ona je dobra — odvrne Janicki, — ta otrok me do sedaj še nikoli ni razočaral. —Kaj je to? Janicki pokaže na vrata, na katera je nekdo trkal. Ašinov in njegovi ljudje so se tiho priplazili v klet, da bi izne-nadili lončarja, ki ju bodo zaslišali. —Nekdo prihaja! — zašepe-če Palen. — Prišli so, da naju aretirajo! —Morda ni tako hudo, — za-šepeče Janicki. — Morda je samo revizija? Lezi hitro v svojo posteljo! Sedaj se odpro vrata in v klet vstopi Ašinov in njegovi ljudje. Prinesli so svetiljke in razsveti-li temno klet. —V imenu zakona — vzklikne Ašinov — nihče naj se ne gane! Nato ukaže agentom, da posvetijo in pridejo bližje. Janicki in Palen sta se delala kot da spita. —Ona spita —reče on — toda mi jih bomo prebudili. Hej — vstanita! Tajna policija je tukaj ! Odgovarjati morata! Janicki odpi*e oči, začne zehati, a nato se počasi dvigne. —Kdo je tu? — vpraša in si pomane oči. —Za vraga — ali nisi slišal, človek? Prišla je tajna policija Njegovega Veličanstva caru, da vaju vidi! Vedeti moram s kom imam opravka. Vstanita. —Trudna sva kot psa!—odvrne Janicki. — Ves dan sva delala. —Ali imata dokumente? — vzklikne Ašinov. —Dokumente? —Seveda—evo jih — tu so! Jamic/ki pejtegne iz žepa ;nekaj zvitih listin, ki nikakor niso bile čiste. Ašinov jih prečita, natančno pregleda ter reče: —V redu je! Pečati so pravi! Toda vendar jo je hotel natančnejše izpraševati. Hotel je poskušati, da jih iznenadi. —Moram vaju aretirati kot nihilista — reče on ostro. Janicki se glasno zasmeje. —Nihilista? — Naju boste aretirali? Saj niti ne veva, kaj so nihilisti! —Ne hlinita se! Priznajta — kje imata dinamit!? —Dinamit? Ne veva ničesar o dinamitu! —Preiskali bomo vajine stvari! Ašinov da svojim ljudem znak in oni preiščejo Palena in Janic-kega, toda seveda niso našli ničesar. Nato preiščejo vsak kot kleti, toda brez uspeha. Ostanejo še samo postelje, — reče eden izmed agentov. — Ali naj tudi te preiščemo, gospod? —Neumnost! — vzklikne Aki-nov. — Saj bi morala biti norca, ako bi spala na dinamitu. Saj ste videli, da sta spala, ko smo vstopili. Ne, ta moža nista nihilista. —Pomirita se, moža, — reče on%anickiju in Palenu. — Spita mirno dalje! Ako Njegovo Veličanstvo car ne bi imel hujših sovražnikov, potem bi lahko razpusti! tajno policijo. On jima milostno pokima in odide s svojimi ljudmi iz kleti. Ko so izginili ti obiskovalci, se objarneta prijatelja od veselja, da sta odvilnili neva/rnost. Nato se "Opet vležeta v svoji postelji, da si odpočijeta. Janicki je mirno zaspal, če tudi je ležal na vulkanu. Ašinov se vrne k svojemu gospodarju Ivanu Kardovu ter mu javi, da ni ničesar našel in da sta oba moža neumna in nedolžna človeka. Kardov ni bil preveč vesel te novice. Ljubše bi mu bilo, ako bi zopet lahko caru pokazal, da ga je rešil. —Oprostite mi, da se mse motil, gospod Laferme, — reče on šefu kuhinje, —toda vi veste, da je življenje Njegovega Veličanstva najvažnejša stvar. —Seveda! — pritrdi Laferme. —Ostala bova prijatelja, — reče Kardov, ki mu je Laferme pomagal obleči plašč, — ker midva lahko najboljše paziva na carjevo varnost. Vi morate na carjevo hrano, a jaz bom uporabil vsak trenutek, da poiščem morilce. On stisne Lafermeju roko ter odide. Bojanovski si je oddahnil, ko se je odstranila tajna policija. Sedaj je vedel, da ne grozi njegovima tovarišema nobena nevarnost. On se vrne na svojo posteljo, da se odpočije, toda katastrofa, ki se bo zgodila jutri, mu ni dala zaspati. Ko so se oglasili prvi petelini, je vstal in hodil po pustih hodnikih carske palače. Zdelo se mu je, da sliši iz vsakega kota tiho stokanje, kot opomin, da se približuje katastrofa. ŽIVI MRLIČ V hiši bankirja Nikole Jagod-kina se je mnogo spremenilo. Nikola Jagodkin je še sicer živel, toda bil je v tako žalostnem stanju, da bi bilo boljše, če bi ga smrt rešila vseh muk. Naši čitatelji se spominjajo, kako ga je Franja v grozni pomoti zadela s svojim bodalom. Ravno tako gotovo tudi niso pozabili, da je bila konica bodala zastrupljena. Toda Franja ni zadela Nikole Jagodkina tako močno, da bi mogel strup popolnoma delovati. Telo mu je res propadalo, toda ne tako hitro, kakor je rekla stara Valloni. Nikola Jagodkin je ostal pri življenju, toda celo telo mu je bilo vzeto. Ni mogel niti govoriti, niti spregovoriti tudi samo ene besede. Samo njegove oči so govorile, ker še strup ni deloval na možgane. Ubogi bankir je onemel, a to sta izkoristila Franja in Jagodkin, da zavijeta vzrok bolezni v temo. Izjavila sta, da sta našla v Ja-godkinovem kabinetu veliko mlako krvi. Rekla sta, da Jagodkin ni mogel povedati, kdo ga je ranil. Preselila sta se v bankirjevo hišo in komedijant je tako postal gospodar tvrdke: Nikola Jagodkin. Rekla sta, da ne smeta razburiti bolane gospe, toda njun namen je bil, da samo ona vladata nad bolnikom. Bala sta se, da bo nekega dne Jagodkin zopet lahko govoril ter izdal, kdo ga je ranil. Ta zločin je privedel oba bližje drugega k drugemu. Komedijant se je odrekel Fra-njine ljubezni, — videl je v svojem zakonu marsikaj, kar mu bo koristilo. i Bila je lepa mlada žena, a komedijant je dobro vedel, da je to najboljše in najmočnejše orodje za onega, ki išče svojo srečo v zločinstvu in pustolovščinah. Tvrdka Nikola Jagokin je propadla. Do sedaj še je držala edino še s ponarejenimi bankovci. Ako ne bi prihajali vedno novi bankovci, bi že zdavnaj ne mogla zadovoljiti svoje obveže in morala bi napovedati konkurz. Za sedaj je razpolagal komedijant še z veliko zalogo ponarejenih bankovcev. Vedel je, da mora biti previden, ker je bilo v zadnjem času mnogo falzifici- Ameriški Domovini c najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 jlaupame 4