J	^
Največji sloven-ski tednik v Zedinjenih * državah
IshaJ* *os*ko sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1818 W. 22nd St. Chicago, 111.
OFFICIAL
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION
Entered u Second-Clan Matter January* 18, 1915, at the Poet office at Chicago, Illinois, under the Aet of August 24, 1912.


The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICET: 1818W.22ridSt.
Chicago, 111.
I No. 7. Štev. 7.
»gg===== — =
. Ameriške vesli.
Pogreb Rev. John Kranjoca.
Dne 16. t. m. so položili k večnemu počitku zemeljske ostanke pok. slovenskega župnika v Joliet, 111. Rev. John Kranjeca. Govori se ,da tako veličastnega pogreba že dolgo časa ne pomni mesto Joliet. Vse to je kazalo, da jČ bil # pokojni župnik med svojimi fa-rr»ni zelo priljubljen.
Ob y2ll uri dopoldne je bral v slovenski cerkvi sv. Jožefa Most k Rhv. Quigley, nadškof iz Chicago, 111. sv. mašo zadušnico, prisoten je bil tudi mil. škof P. Rhode iz Chicago. Navzočih je bilo pri tem tem sv. darilu 13 slovenskih in 47 drugih duhovnikov iz raznih krajev. Rev. Fr. Bajec iz St. Paul, Minn, se je z minljivimi besedami poslovil od pokojnika, ki je ležal v krsti blizu oltarja. \ Cerkev je bila natlačeno polna domačega in tujega ljudstva. Oso-bito so se pogreba vdeležila vsa slovenska društva iz Jolieta, de-1oil\ korporativno. deloma po deputacijah. Ginljivo so pokojniku v zadnji pozdrav zapeli domači pevci, predno so krsto dvignili in prenesli na mrtvaški voz, tako tudi na pokopališču.
Sprevoda do slovenskega pokopališča se je vdeležilo do malega 2000 oseb; nekateri v kočijah, drutM ro pa korakali v vrsti,
K. S. K. J. je podarila svojemu bivšemu duh. vodji krasen, umetno izdelan venec, tvorec znate naše Jednote. Naša Jednoto je pri pogrebu zastopala deputacija in sicer: br. Paul Schneller pred., br. Jos. Dunda I. nadzornik, br. Dr. M. Ivec vrhovni . zdravnik Jednote, duhovni vodja Rev. Jak. Černe in br. Iv. Zupan, urednik 4'Glasila K. S. K. Jednote". — Prvi podpred. br. Jos. Sitar, gl. tajnik br. Jos. Zalar in gl. blagajnik br. John Grahek so bili nosilci krste pokojnika in še pet drugih cerkvenih odbornikov.
Pogreb je imel v oskrbi slovenski pogrebni zavod J. Težak and Co. s pomočjo pogrebnega zavoda A. Nemanich & sin.
K sklepu naj pa še omenimo, da je prireditev tega veličastnega sprevoda bila pred vsem zasluga č. e. John-a Plevnik, administratorja slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu. Njegove modre bese de, ki mu jih je narekovala lju bežen do* rajnega duhovnika — sobrata in sošolca, so spravile na no?e celo jolietsko faro in pri vahile toliko število duhovnikov k pogrebu.
Kakor je Rev. John Plevnik od radodarnih src clevelandsTuh Slovencev nakolektal potrebno vsoto, da je svojemu rajnemu sošol-^li-resniki^ Rev. Andreju Smreka r ju postavil lani ob velikanski ndpležbi slovenskega naroda v Collinwoodu, ,0. na pokopališču '»»p nagrobni spomenik in proslavil pokojnikov spomin z ibranimi in ginljivimi besedami, tako je tudi sedaj pokazal, da krščanska bratovska ljubezen nas- ne veže samo do smrti, ampak da ljubezen sega preko groba v večnost in ta ljubezen nikdar ne mine. Zato pa kakor čast jolietski župniji in slavnim društvom, tako tudi čast o. g. .John Plevniku!
Chicago, I1L, 24. februarja (February) 1915
Otvoritev panamske razstave. San Francisco, CaL, 20. febr.—-
Danes opoldne se je vršila tukaj slavnostna otvoritev velike svetovne panamsko-pacifiške razstave. Ker se predsednik Wilson ni mogel osebno vdeležiti otvoritve je otvoritev oficijelno izvršil brzojavnim potom iz Washing-tona. Takoj zatem so naznanjali pomembni dan otvoritve razstave streli obrežnih topov, zvonovi vseh mestnih cerkva, parne piščalke in številne godbe.
Stroški te razstave znašajo 50 milijonov dolarjev. K temu je prispevala naša država Oalifornija $20,000.000 panamska zona pa $1,000.000.
Na tej razstavi je zastopanih 41 tujih držav, ali narodov, 43 naših domačih držav in 3 teritoriji.
Računa se, da je poslalo razne predmete in izdelke na to razstavo najmanj 60.000 strank.
Kmalu po otvoritvi se je vršila slavnostna parada, katere se je vdeležilo brezštevilno gostov. Zastopani so bili pri otvoritvi skoro vsi guverno^ji naše Unije.
Prvi dan je obiskalo to razstavo 300.000 oseb, kar tvori rekord v zgodovini svetovnih razstav. ,
Razstava bode trajala 288 dni, ali do 4. decembra letos.
Koristi vojne.
Washington, D. C., 20. febr. —
Leta 1914 se je izvozilo iz Združenih držav v inozemstvo za $234.009.000 vrednosti blaga na trgovskih parnikih pod ameriško zastavo, ali za 4.83 odstotke več kot prejšnje leto. Napredek pri izvozu je pripisovati sedanji evropski vojni^, ker naročajo tukaj razne zunanje države vsled j Poslovanje vojne več blaga kakor svoječasno
Tožba za $100.000.000. Los Angeles, CaL, 20. febr. —
Federalna vlada je vložila pri tuk. sodniji tožbo za sto milijonov dolarjev odškodnine napram trem petrolejsfcim družbam, katere so si na krivičen način prisvojile v Kerr County veliko" ozemlja s petrolejskimi vrelci.
zavaroval
Velikodušno darilo. San Francisco, Cal., 20. febr.—
Bogata in znana vdova Mrs. H. E Huntington iz New Yorka in Los Angeles, Col., je ponudila mestu San Francisco več ozemlja sredi mesta, y vrednosti $275.000 kar naj se vporabi za mestni park.
Za varnost panamskega prekopa Panama, Panama, 20. febr. —
Kolonel George W. Goethals, guverner panamske prekopne zone bode predložil svoji vladi prošnjo za dovoljenje zneska $2,000.000. S tem denarjem se bo povečalo utrdbe prekopa in pomnožilo vojaštvo v tem kraju'*.
Povečanje armade Zdr, držav.
Washington, D. C., 20. febr. —
Vojno ministrstvo ig izdelalo te dni svoje načrte za povečanje stalne armade. Kakor znano, šteje sedaj naša Unija 69.000 regularnega vojaštva (brez mornarice) in 51.000 milice. Za naprej se bode pa skupno število stalnega vojaštva in milice pomnožilo na 316.264 mož. To število se bode razdelilo na 12 divizii in 4 večje armade: iztočna, zapadna, južna in severna.
Chicago najbolj zdravo mesto. Washington, D. C., 22. febr. —
Glasom uradnega izkaza je Chicago najbolj zdravo mesto za New Yorkoni v Zed. državah. Leta 1914 je umrlo v Chicago povprečno na 1000 stanovnikov samo 15. oseb.
Posnemanja vredno.
Pittsburgh, Pa., 20. febr.—Tu-
Uaišn.ia velika Electro Steel Co. se dobila te dni od angleške vlade naročilo za $450,000 vrednosti krogel za topove. Predsednik označene tovarne je pa to naročilo odklonil iz humanitarnih vzrokov. Izrazil se je, da nikdar ni lepo podpirati človeško klanje v Evropi na ta način, četudi bi imela tovarna pri tem masten dobiček.
Angleška vlada je naročila zadnje dni v Združenih državah 1,000.000 krogel za topove po $4 vsaka.
največje družbe.
Znana "Equitable Life Assurance" družba v New Yorku je izplačala lansko leto $56,700.000 in druge zavarovalnine.
IZ DELAVSKEGA SVETA.
Dragocene slike. New York, N. Y.f 20, febr. —
J. Pierpont Morgan lastnik naj lepše in najbogatejše zbirke slik na svetu je prodal danes tvrdki Duveen Brothers zbirko frago-nardovih slik za $1.000.000.
h
Proti napitnini. Lincoln, Neb., 20; febr. — Ker
se je v poslanski zbornici z 61 proti 24 glasovi sprejelo novo predlogo glede napitnine po raznih hotelih i dr. bode napitnina zanaprej tudi v naši državi prepovedana.
i , _
Žensko volilno gibanje.
Pierre, 8. D., 18. febr.—Senat ska zbornica je včeraj zavrgla predlogo k ustavni premembi za splošno žensko volilno pravico v naši državi.
Boston, Mass., 18 febr. — Ker je kongresna zbornica sprejela in odobrila predlogo za žensko volilno pravico zl96 proti 33 glasovi pride ta točka letošnjo jesen na splošno volitev.
Vrednost človeškega jezika.
Wilkesbarre, Pa., 20. febr. —
Delavec S. Fawns, ki je bil usluž-ben pri tvrdki W. A. King & Co je uložil danes napram nji pri tuk. sodniji tožbo v izplačilo zneska $19,000 kot odškodnino Fawns se je vračal nekoč domov od dela ter si je pri tem polovico jezika odgriznil na nekih stopnicah.
Harry Thaw zopet pred sodiščem. New York, N. Y., 20. febr. —
Obravnava napram znanemu milijonarju Harry Thaw se prične med tuk. sodnijo zopet dne 23. februarja t. 1. Zagovarjati se bo
mo^el, ker je pred leti ušel Matteawana.
iz
Za nesrečne Belgijce.
•Velika in znana ''Chicago House Breaking Co." Chicago, 111. je poslala zadnje dni y Belgijo svojega zastopnika z namenom, da poišče ondi in izbere 30 nesrečnih belgijskih farmerskih družin. Označena družba ima v Pierre, S. Dak. veliko ozemlja, kamor misli naseliti belgijske farmerje. Potovanje in tudi zemljišče bodo imeli ti farmerji brezplačno.
Zahtevana resignacija.
Washington, D. C., 19. febr. —
Kongresnik Rogers iz Mass., je danes v poslanski zbornici odločno zahteval, da mora državni tajnik Wm. Jennings Bryan odstopiti, ker preveč zanemarja svoje uradne dolžnosti. Rogers je svojim tovarišem dokazal, da je bil državni tajnik Bryan od 1. dec. 1914 tekom 46 dni samo 8 dni v uradu.
Velikanska reklama tabla.
List "Chicago Tribune" je postavil te dni na strehi neki hiše ob Randolph St. in Michigan ave. največjo električno reklamno tablo. Ista je dolga 130 čevljev in 50 čevljev visoka. Posamezne črke so 12 čevljev velike, katere razsvetljuje za 36.000 sveč močne električne steklene hruSke.
Naročilo za vojne vozove. Harrisburer, Pa., 20. febr. —
Ruska vlada je naročila od neke tuk. tovarne 300 velikih oklopnih motornih vozov. za katere bode plačala $1.500.000. Vsak voz bode imel 120 konjskih moči. V tovarni, ki je prevzela to naročilo, bode delalo 250 mož noč in dan.
-Slovo tenorista Carusa. New York, N. Y., 18. febr. —
Sinoči je pel sloveči tenonot Enico Caruso letošnjo sezono zadnjič v Meropolitan operi. • Odpotoval bode v Monte Carlo. Caruso je dobival za vsak nastop $2500, ko se je slednjič na odru prikazal, — se je jokal vsled žalosti.
Umestna kazen. % Indianapolis, Ind., 20. febr. —
V senatski zbornici bodo te dni vložili novo predlogo, tikajočo se onih očetov ali mož, ki nočejo podpirati svojih družin, prestopek je „ določena $500 ali 2 meseca zapora.
Za tak kazen
Za mestno oekarno. i
Neka ženska organizacija XIII. volilnega okraja v Chicagu je za-počela akcijo za zgradbo velike mestne pekarne, kjer naj bi se prodajalo štruce kruha po 3c. Z& nemeravano mestno pekarno je nastalo splošno zanimanje tudi v drugih volilnih okrajih mesta.
Velikomestna slika.
Policijski načelnik mesta Chicago poroča, da je bilo^' minulem tednu izvršenih 73 ulomcov. Pri tem je policija aretirala samo 11 vlomilcev.
Denver, Colo., 20. febr.—Znano je, da je imenoval svoječasno predsednik Wilson posebno posredovalno komisijo, koje naloga naj bi bila doseči premirje med tuk. stavkujočimi premogarji in družbami. Označena komisija je stopila torej z Colorado Fuel and Iron družbo, ter je dosegla, kakor se pojoča povoljne uspehe. Premogarska stavka v Colo, se bode torej v kratkem času končala.
*
Te dni so s^ zbrali v Chicagu zastopniki 98 zapadnih železnic in zastopniki unije železničarjev kjer se je podaljšalo rok za medsebojno pogajanje od 27. febr. do 20. aprila t. 1. To je torej začasno preprečilo velikansko stavko zapadnih železničarjev v Združ. državah. Uslužbenci raznih železnic zahtevajo povišanje plače v skupnem letnem znesku 41,000.-000 dolarjev.
Inozemske vesti.
Ženska za župana.
Effingham, 111., 19. feb. — Znana Mrs. Ada H. Kepley, odvetnica, dufiovnica, urednica in far-merica je naznanila danes svojo kandidaturo za župansko mesto Ako se ji ta namena posreči, bode menda ta napredna ženska prva županja v državi Illinois.
Občutna kazen.
Pred chicaško policijsko sodnijo je bil te dni obsojen neki Charles Blum v $100 denarne globe, ker je ukradel na vogalu 5. ave. in Randolph Str. nekemu prodajalcu časnikov 9 centov.
Čudna operacija.
Pontiac, 111., 19. febr. — V St,
Mary bolnišnici v Steator, 111. se je izvršila včeraj neka operacija, koje še ne pomni zdravniška veda. Šele 9 ur stari deklici Beltini May West so zdravniki prerezali trebuh in naredili na črevesju 142 šivov. Otrok bo vsled operaciie najbrže. umrl.
Vest ga je pekla. New York, N. Y., 19. febr. —
To dni se ie javil policiii premožni italijanski trgovec Frank Ma-dalena kjer je izpovedal, da je pred 5 leti umoril v Steubenville, Ohio svojega trgovskega sodruga Joseph Papa-ta. Morilca je pričela sedaj v postnem času zopet peči vest. da* ni mogel spati ne po noči, ne po dnevu.
Žrtve ognja.
Marshfield, Oreg., 18. febr. —
•V neki leseni hiši, kjer je stanovalo 45 delavcev zaposlenih pri lesni tvrdki C. A. Smith je nastal ogenj, ki je hišo do tal vpepelil Pod razvalinami sesute hiše je našlo smrt 6 mož; 10 so pa težko ranjenih prepeljali v bližnjo bolnišnico.
Amsterdam, , Nizozemsko 22.
febr. Med Nemčijo in Anglijtr se je doseglo korake, da so pričeli pošiljati ranjence ali nazaj na Nemško ali v Anglijo. Tako se namerava postopati z vsemi preostalimi ranjenimi vojnimi jetniki.
Evropska vojna.
Dunaj, Avstrija, 22. febr. Uradno so naznanja, da so zopet zavzele avstrijsko-nemške čete mesto Stanislav, 75 milj južno iztočno od mosta Lvov v Galiciji. Tako se premagane ruske čete umi-fcajo tudi iz mosta Delatyn in Nadvorna. Našo čete so jih prepodile preko reke Dnjester.
Belgrad, Srbija, 20. febr. Odkar so Avstrijci zapustili že en krat zavzeto mesto Belgrad so iz svojih monitorjev blizu Zemuna zopet večkrat streljali v našo trd njavo. Včeraj je trajalo to ob 8treljevanje zopet* dolgo časa, tako, da so Avstrijci porušili več hiš. Dosti oseb na naši strani je vsled tega tudi ubitih in težko ranjenih. Konečno so pognale na še krogle sovražne monitorje v beg.
Berlin, Nemčija 22. febr. Sem
kaj iz Černovic v Bukovini se poroča, jda se je vršila včeraj med avstrijskimi in ruskimi četami blizu mesta Bojan krvava bitka. Boj sc še vedno nadaljuje na južni strani mesta Černovice. Mesto Bojan je popolnoma porušeno. , Dalje prihaja semkaj poročilo o velijki zmagi nad Rusi v iztočni Prusiji. Nemške čete so skoro do cela uničile 10. aramdni kor. Pri tem je bilo ujetih 7 ruskih generalov in 100.000 mož. Zaplenjenih je* tudi 150 ruskih topov.
Pariz, Francija 22. febr. Nad francosko obrežno trdnjavo Calais se je prikazal danes velik Zeppelinov zrakoplov, iz katerega je metal sovražnik bombe v mesto. Pri tem so bile ubite 4 osebe. Bombardiranje iz zraka se je kasneje vršilo tudi na Dunkirk železn. postajo.
Bern, Švica 22. febr. Ker so je prikazal včeraj nedaleč od mesta Bonfal nek sovražni aeroplan, ga je švicarsko vojaštvo* obstreljeva-'o Sole po devetem strelu je padel aeroplan blizu Ferrette na tla,
London, Anglija 21. febr. Včeraj je zadel ameriški tovorni par-nik "Evelyn" v Severnem morju blizu Borkuma ob neko mino in se je s tovorom (bombažem) potopil.
Kapitan parnika m 27 mož se je še pravočasno rešilo. Parnik "E-velyn" je prvi ameriški parnik, kojega je zadela nesreča vsled evropske vojne. Če so položili mino na onem kraju Nemci, še ni znano. Zadeva vzbuja splošno razočaranje v tuk. vladnih krogih. . Rim, Italija 22. febr. Iz Avstrije se poroča, da je dala avstrijska
Leto 1. ; Volume 1.
vlada uradno prešteti vse zvonove po raznih cerkvah. Zvonove se namerava uporabiti za nabavo novih topov. Vendar se bode pri tem upoštevalo morda samo nerabne ali že obrabljene zvonove. Zvonov pri znanih večjih cerkvah ne bo vlada jemala.
Pariz, Francija 22. febr. Znani
ameriški zdravnik Dr. Albert C. Cookc iz Brooklyn^ N. Y. je te dni v Nišu na Srbskem' umrl. fiil je dodeljen ondotnemu srbskemu Rdečemu križu.
Benetke, Italija 22. febr. Iz
Karlovih-varov na Češkem se javlja, da je nastala ondi velika lakota med ljudstvom. Preplašene in sestradane žene hodijo s svojimi otroci do raznih oblasti in prosijo živeža, v prvi vrsti kruha.
London, Anglija 22. febr. Ruski car Nikolaj je dal iz svoje privatne šatulje $500.000 podpore revežem mesta Varšava in na Rusko Poljskem.
Pariz, Francija 22. febr. Združene Avstrijsko-nemške čete se bodo pričele kmalu pomikati proti Srbiji. Te čete štejejo 450.000 mož v 9armadnih korih. To vest je prinesla semkaj neka časnikarska agencija iz Aten, na Grškem.
Pariz, Francija 22. febr. Bivši srkski ministrski - predsednik Stojan Novakovič je umrl zadet vsled srčne kapi.
Berlin, NemčijaV22. febr. "Berliner Tageblatt" javlja uradno prepoved da se ne sme prodajati več nemškim vojakom ali častnikom kake opojne pijače.
Pariz, Francija, 22. febr. Ruski grof Mihael Tolstoj, vnuk slavnega pisatelja Leva Tolstoj, je bil vjetnik v nekem mestu na Češkem. Posrečilo se mu je pa, da je ušel z dvema svojima tovarišema. Oblasti so jih pa zopet zagrabile. Vsi se nahajajo sedaj v verigah v neki močni trdnjavi.
Ženske proti vojni.
Ženeva, Švica, 20. febr. Semkaj se poroča iz Avstro-Ogrske, da i-majo tam oblasti velike težave pri zopetnem vpoklicanju vojaštva. Sedaj so na vrsti črnovojniki iz leta 1878 — 1890.
Osobito se ljudstvo na Tirolskem in Ogrskem upira vojaški dolžnost^ Pri tem delajo dosti zaprek ženske, ker ne puščajo svojih mož in očetov pod orožje.
Prijateljsko darilo. London, Anglija, 22. febr. Ruski finančni minister je izročil danes angleškemu kralju Juriju zlato šatuljo z 250 smodkami. Satu-lja je krasno in mojstersko delo vredna $127.500. Na njej se nahajajo okraski z narodnimi zastavami Anglije, Rusije, Francije, Belgije in Srbije. To darilo je poslal angleškemu kralju ruski car.
•
Kako je Przemislu? Petrograd, Rusko.. Avstrijski
begunci iz velike trdnjave Prze-misl zatrjujejo da primanjkuje ljudem v tem mestu že živeža. Vojake morajo hraniti že s konjskim mesom. v
V Przemislu je 25.000 vojaštva skupaj. Poveljnik trdnjave se je baje izrazil, da se nikakor ne Uda Če bi res pošel ves provijant, se bodo pa konečno vojaki hranili s čevlji.
Strah pred Zeppelini.
London, Anglija, 22. febr. Po
licijske oblasti mesta so izdale danes oklic na preplašene prebivalce mesta, naj se v slučaju napada nemških ali sovražnih Zeppelinov skrijejo v podzemeljski železnici.
Ker je londonska podzemeljska željeznica več sto milj dolga, bode služila torej ljudstvu dobro vtem ozira.
naše K. S. K. J. tebi cenjeno^nam - Glasilo pa želim veliko vspeha!
John Ujčič, Barberton O.,
vedno iz naše sredine našega spoštovanega župnika Rev. John Kranjca. Pokojni gospod je bil član tudi društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. že od svojega prihoda v Joliet. Pogreb se je vršil dne 16. t. m. ob velikanski vdeležbi kar je pokazalo, da je bil pokojni naš dušni pastri priljubljen med svojim ljudstvom. K pogrebu je prišel tudi Most Rev. Quigley, nadškof chikaški. —
Nadaljna bolj vesela novica iz Jolieta je, da se pam obetaj q boljši časi. Dne 15. t. m. je pričela namreč zopet s polno paro poslo-va naša velika žičarna ali American Steel Wire Co. tovarna; kjer bo zopet veliko in dosti delavcev zaposlenih. Vendar ne svetujem drugim, da bi hodili sed&j semkaj iskat zaslužka, ker čaka tu na delo še vseeno na stotine ljudstva. — —
Tako upamo konečno, da bode-mo odsihmal tudi iz Jolieta lahko obširno poročali v našem lastnem "Glasilu K. S. K. Jednote," da so na novo pristopili člani in članice h kakemu društvu naše Jednote, kar smo žal doseda j večkrat pogrešali. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Mihael Ursich.
Kanja« City, Kan*
Cenjeni gospod urednik!	--------- , - -
V nadi, da bodete sprejeli, in je bilo že neštetokrat dokazano -	- Ko bi se šlo za vero, bi se ne družil
^	^	__protestant kristjan in Turk zoper
H^Tnapisati par"vrstic, ter"vlm kristjana; potemtakem se gre le razodeti nekaj mojih želj glede narodnost in za nadvlado ger-
Rock Springs, Wyo.
Cenjeno uredništvo: —
Sprejmite sledeče novice iz naše zapadne naselbine:
Tukaj so He dni zaprli bližnji rov ali Sweet Water "kernpo," katera je bila mislim najstarejša v tej okolici. Ta rov ne bode več posloval. Ondi je zoposlenih samo še 6 ali 8 delycev, ki pobirajo tračnice. Vsled tega je izgubilo zaslužek zopet lepo število delavcev, med katerimi je tudi okoli 20 ali več naših rojakov. V obče se dela tukaj v našem mestu bolj slabo, samo po 3 ali 4 dni v tednu.
Dne 13. februarja je imelo društvo "Vodnik" v Slovenskem domu svojo veselico, katera se je prav dobro obnesla. Društvo jc priredilo namreč krasno Ganglo-vo dramo "Sin," v 4 dejanjih. Igra je bila prirejena v splošno zadovoljnost navzočega občinstva, za kar gy.e vsa ča*t igralcem in igralkam,' osobito pa učitelju dramatike v našem mestu.
Po predstavi se je vršil zelo animiran ples s sodelovanjem naše domače godbe pod vodstvom Mr. Fr. Plemel-a, v slovo so nam zapeli pevci mešanega zbora še par narodnih pesmi, povsem izborno. Pevci so bili: Rojak Fr. Plemel in Leo Poljanec in gdč. Marija in Albina Šubic.
Za žejo seje skrbelo v kantini, za prigrizek pa v "Banquet Room," Vsi naczoči gostje so bili lepo prirejenega večera zelo zadovoljni, tako da so se pozno v jutro vračali domov.
Vas pozdravlja
Ivanka Ferlic, tajnica dr. št. 86 K. S. K. J. 211 Sherman Str.
Barberton, Ohio.
Cenjeni jni sobrat urednik: — Prosim Vas, da priobčite sledeče vrstice v naše glasilo. . Tukaj pri nas so razmere ne preveč dobre, ker gre z delom bolj slabo; a na društvenem polju vseeno še precej napredujemo, tako je tudi z našim društvom sv. Jožefa št. 110 v Barberton, O. Tu- učenega romana
kajšni rojaki spadajo k različnim društvom različnih Jednot. Tudi nekateri člani našega društva spadajo k drugim Jednotam Žal pa da imamo v naši nekega . sobrata, ki
zdravljam vse sobrate in sosestre Vse za vero, dom in narod!
____ _	_	T~\	«mi	/i 1 A a IrY«A*viv» t
' Joliet, m. Gospod urednik: — Prosim Vas, da blagovoljno pri občite nekaj vrstic iz našega me sta. — Kakor vsepovsodi, — se tudi tukaj včasih kaj nepričakovanega pripeti.	v •
Tako se je dne 12. febr. oblekla	. _ .
naša cela slovenska naselbina v obelodanili ta moj dopis, v last žakio obleko, ker smo izgubili za nem Glasilu slavne K. S. K. J. Že
Glasila:
Kakor hitro izide kak nov časo
pis, hitro se že vsak po njem, želeč s^vna in mogočna Jednota lahko ga videti in ob • jednem ga tudi kaj ukrenila v dobrobit nase za-oceniti. In z veseljem morda spo- tirane domdvine; sa gami si itak
______-	______- ~ «n/.nfi U /~v ki on IT f\A
rocati, da je ta sodba tukaj zate
bila ugodna, ker vsak sobrat in svobodno izrazil bi ga kmalu kri
sosestra, se izraža le pohvalno o tebi.
Gospod urednik! Moja želja je, da poleg društvenih novic in drugih novosti, je tudi v vsaki številki kak lep roman ali podlistek, ker lepi romani ali podlistki, naj-b61j kratkočasijo bralca in gk vsaj za nekaj časa odtegnejo stran od vsakdanjih skrbi in težav. Posebno imam jaz v spominu mnogotere romane, ki sem jih v mladeniških letih bral.
In dasi moji spomini tako radi hite v veliko mojo rojstno vas Predgrad, katero tako lepo obdaja od juga nad Kolpo rastoč gozd. Hite pa moji spomini, tudi k tisti mali beli hišici vaškega krojača, kjer sem bral prve romane in prve podlistke; ob zimskih večerih. Romane, katere sem tedaj bral, o-stali so mi tako v spominu, in me tako navdali veselja do branja, da brez branja sploh ne morem biti.
Izmed vseh romanOv, se mi je najbolj dopadel, o lepem Tonetu in Meti, o njegovi poznejši znanki Italijanki Luciji, o njunih hčera Brigiti in Reziki, ter sinu grajskega oskrbnika Albina. Torej skušajte ta roman dobiti. Roman je pisan v verskem duhu, prav primeren za sedanji čas, kateri je poln strašnih dogodkov, r—
Cenjeni gospod urednik! Hite pa moje misli tudi tam na bojno polje, k mojim nepozabnim znancem sotovarišem, s katerimi sem bil skupaj pred par leti pri vojakih. Čvrsti in zali so bili ti vojaki, sloki in zrašeni, kakor gorske jelke. Kje so zdaj? Večina njih je prominula ker marsikateri je doživel že britke besede sledeče pesmice:
• Tam na bojnem polju, !
Padel je junak;	t
Za svoj dom, cesarja, Kakor drugi vsak. —
"Z Bogom oče, mamca, Z Bogom ljuba mi! Sinko Vaš umira, Poln je ran krvi.
Tuja zemlja krila, Moje bo telo; Ker na tujem tukaj Grob mi kopljejo!"
Toda upajmo in prosimo Boga, da se za temi črnimi oblaki, kateri obdajajo zdaj Evropo, zopet prikaže zlato solnce toliko zaželjene-ga miru.
Cenjeni gospod urednik! Končam ta moj dopis, imed bom priložnost, Jsot tajnik društva sv. Petra in Pavla štev. 38. K. S. K. J. z Vami večkrat občevati, glede društvenih zadev, in mislim Vas tudi večkrat nadlegovati s kakšnim dopisom, ker mislim, da zato ne bodete name hudi.
Najlepše pozdravljam Vas, vse sobrate in sosestre Vam udani
Peter Majerle, Andrijanov. Opomba uredništva. Vaši želji bode težko ustreči, ker ne veste imena ali naslova o-
Bridgeport, Ohio.
Cenjeni sobrat urednik: — Blagovolite mi odstopiti neko-sredini liko prostora v našem novem Gla-
_____________ preveč rad silu. Dolžnost me veže, da na tem
hujska po drugih časopisih proti mestu kot članica K. S. K. J. izre-našemu društvu in proti naši Jed
čem svoje priznanje tako vzornemu listu, kakor je "Glasilo K. S.
noti. Ker je pa dotičnik še urad nik društva, bi moral v prvi vrsti gledati za pridobitev novih članov za naše društvo. Dvema gospodarjema se nikakor ne more služiti., Če pa že ni drugače, naj bi pa priporočal obe Jednote jedna-ko in naj bi se ne delalo pri tem nikake izjeme.	- V" .
Naj to za enkrat zadostuje; pat. drugič zopet kaj več. Zdaj pa po- dveh vse izrazile za lastno Glasi
lo. Z našim novim Glasilom bo sedaj drugače! Istega se ne bo izkoriščalo v strankarske namene, ker bo deloval po svojem geslu:
Dovolite mi moje skromno mnenje o naših bratih v stari domovini. Ravnajmo se tudi v tem ozir ru res po našem-geslu: Vse za vero, dom in narod! Tam v Evropi se zdaj ne bojujejo za vero; to
manstva nad slovanstvom. Tu bi po mojem skromnem mnenju naša
ne morejo pomagati. Ko bi se kdo
la črna zemlja. Posnemajmo Ani. Slovenci, oziroma Slovenke sVoje sosedne brate. Čehe, Poljake in Hrvate, ko j i že zdaj skrbijo za prihodnost ob sklepu miru.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. »
Desetletna članica. K. S. K. J.
Opomba uredništva: Čitajte naša Jednotina pravila točka 172 na strani 75 predzadnje tri vrstice.
Cleveland, Ohio.
Cenjeno uredništvo: — Sedaj ko živimo sredi zimske sezone, jč nas "Glasilo K. S. K. Jednote" prav bogato obdarilo z lepim čti-vom. Prav z veseljem smo ga sprejeli tukaj in tako mislim ^udi vsepovsod ali drugod. Lahko smo torej ponosni, ker imamo • sedaj list, ki je lastnina nas vseh. - Delavske razmere so tukaj jako slabe. Mnogo članov K. S. K. J. roma od tovarne do tovarne iskajoč dela in to se godi dan za dnem, pa vse zaman. —
Dobro pa napredujemo na društvenem polju navzlic sedanjim razmeram. Talija je nas to zimo bogato obdarila. — V naši šolski dvorani se uprizorujejo igre nedeljo za nedeljo. Društvo "Lira," "Dekliško društvo," društvo "Orel," posebno pa naša šolska mladina; vsi ti prirejajo za tuk. slovensko občinstvo vedno kaj primernega in okusnega Nikdar se ne vračamo iz dvorane žalostnih obrazov, kakor Potiorek iz Belgrada, temuč gremo vedno od sličnih iger polni navdušenja z veselim srcem domov. Dal Bog, da bi videli še mnbgo, , tako lepega in za Slovence poduenega, kakor smo videli letošnjo sezono s slovenskega odra. —
V zadevi podpornih društev se-moram tudi pohvalno izreči, da vsa lepo napredujejo, posebno pa društvo sv. Vida št. 25. K S. K. J. Sedaj ko je društvom obljubljena od eJdnote posebna nagrada za pridobitev članov — stopimo vsi na noge ter pridobimo vsak Član po eaega novega člana za društvo in Jednoto, ako ni več mogoče? Seveda ni, tu več dosti rojakov brez »društev, — dobi se pa le še posameznike.
Naše društvo sv. Vida št. 25. je veliko in ima Vedno pod svojo zastavo še dosti prostora za nove člane. Poiščite si torej varnega zavetja v slučaju nesreče in bolezni. Društvo daje lepo bolniško podporo; zavarujete se pa lahko sa $250. — $500. — ali $1000. — Pri K. S. K. Jednoti se lahko tudi zavaruješ proti poškodbi za o-peracije in za dolgotrajno bolezen. To je velike vrednosti za člana, ako ga zadene nesreča.
Naša K. S. K. J. je že mnogim utešila solze. Marsikatera žena z otrokom v naročju ali pod srcem se je potolažila vsled pomoči od strani K. S. K. J. Nobenega rojaka v Ameriki ne bi smelo biti, da ne bi bil tudi član K. S. K. J. Nobene slovenske naselbine v A-meriki nebi smelo biti, kjer ne bi bilo vsaj enega krajeyiega društva K. S. K. J.
Nastopimo torej z združenimi močmi za uresničenje tega cilja.
Anton Strniša.
Ahmeek, Mich.
Cen j. uredništvo: —
Upam, da priobčite ta moj do-
K. J." ki nam prinaša poleg Jed- P*s v nam priljubljenem Glasi-notinih in društvenih vesti tudi ^ S- S. K. Jednote kateremu toliko podučnega in zabavnega želim napredek m procvit v korist
celega članstva Jednote.
Kar smo toliko časa pričakova-
čtiva, da mora vsakega katoliške ga čitatelja zadovoljiti. Kolikor mi je znano, so tukajšnje članice li smo konečno vendarle dosegli, društva sv. Ane. štev. 123. splošno da ima naša sl_ Jednota svoje la-zadovoljne z njim, akoravno so se stno Glasilo.
Torej vsa čast in
predzadnjo konvencijo razun "hvala delegatom zadnje konvencije, ker so se zavedali svoje dol-
žnosti in so stdrili nov korafc za napredek naše podp. organizacije.
Kar se dela tifce, se ne morem kaj dobro hvaliti, ker je še vedno brezposelnih' tukaj. Slovencem Sirom Amerike svetujem to-raj,^da naj ne hodijo za delom semkaj v bakreno okrožje dokler se časi ne zboljšajo Saj vendar pričakujemo boljših časov vsi skupaj. Dal Bog, da bi se naše nade že enkrat izpolnile. ' Kar se tiče delovanja na društvenem polju poročam, da imamo dva podporna društva. Vsled slabih delavskih razmer tudi ne moremo, pričakovati* napredka v društvenem ozira.
Vreme tu v severni deželi Mich, imamo mrzlo ker se pojavijo večkrat veliki snežni zameti; z belo zimsko snežno odejo smo pa še za nekaj časa preskrbljeni dasiravno bas sedaj ni ostrega mraza.
Kar se tiče nas Slovencev tukaj v bakreni okolici, imamo žal dve nasprotni si stranke; upati bi le bilo in želeti, da bi prišlo vse to zopet na pravi tir, da bomo za-mogli delovati zopet vsi za enega, eden za vse in da ne bo več sovraštva med nami, kajti star pregovor že pravi: "Sloga jači, nesloga tlači!"
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. ter« ostale Slovence širom Zdr. držav.
Josip Butala, tajnik dr. sv. A-lojzija št. 88 K. S. K. J. Mohawk, Mich.
Pittsburgh, Pa.
Društvo Marije Device št. 33 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa. je na svoji zadnji redni mesečni seji sklenilo, da se člani istega vdeležijo s v. spovedi dne 13. marca 1915 zvečer in da dne 14. marca zjutraj pri sv. maši ob 8 uri pristopijo \ sv. obhajilu, ali mizi Gospodovi in sicer korporativno.
Člani kateri izostanejo od tega ali ne storijo te dolžnosti, plačajo v društveno blagajno 50c globe.
Izgovor je le delo ali bolezen Člani, kateri ne bodo sploh opravili svoje velikonočne verske dolžnosti, bodo po Jednotinih pravilih suspendirani ali izločeni.
Toliko v ravnanje članom gornjega društva!
John Filipčič, tajnik.
Brotighton, Pa.
*	Cenjeni g. urednik!
Zelo som se razveselil lastnega Jednotinega "Glasila." Želim mu dober napredek in še večji vspeh! Sedaj pa preideni na člane:
•	Dragi sobrat je društva sv. A-lojzija št. 95. Broughton, Pa." — — na seji dne 14. 'februarja t. 1. je bilo narejeno oziroma sklenjeno, da, ako član ne plača 2 mese-ea, oziroma 1 mesec in ako ga tudi drugi mesec ni na sejo, oziroma ne plača, se brez milosti, oziroma se sam suspenduje. Ako mogoče kedo ne more plačati, naj napravi prošnjo, in naj zagotovi, da bode drugi mesec poravnal vse dolgove v društvu.
Toliko v prijazno pojasnilo, članom, društva sv. Alojzija št. 95. v Broughtonu, Pa.
S sobratskim pozdravom osta-jem udani vsem članom slavile matere K. S. K. Jednote.
Anton Kozlevčar, tajnik dr. št. 95 v Broughton-u, Pa.
La Salle, 111.
Cenjeni sobrat urednik!
Prosim Vas, da natisnete sledeče vrstice v "Glasilu K. S. K. J."
Pri nagi zadnji mesečni seji se je sklenilo, da posebni, v to imenovani odbor popolni društvena pravila. Prosim torej ,da se prihodnje seje polnoštevilno vdeležijo vsi sobratje Dr. sv. Družine štev. 5. K. S. K. J. nakar se bode gori omenjena -pravila odobrilo ali pa ovrglo, katere je zato imenovani odbor sestavil. Sklenjeno je tudi bilo, da se priredi letošnja poletna veselica dne 30. maja na praznik Kinčanja grobov. Torej se že vnaprej priporočam, da bi se druga društva na to ozirala in da ne bi na isti dan napravila veselice.
Dolžnost me veže, da se v imenu društva najiskreneje zahvaljujem vsem darovalcem gostilničarjem in blagajniku Math Povšetu, ker nam je daroval zimsko suknjo kojo smo na tikete prodali, da nam je $50 čistega dobička prineslo. Torej hvala vsem, ki so pripomogli, da se je veselica tako dobro obnesla! Živeli!
Pozdrav vsem sobratom K. S. K. J. Glasilu t>a želim veliko napredka !
John Pražen, tajnik.
Denver, Colo. < Iz urada dr. Sv. Roka štev. 113 K. S. K. J. v Denver, Colo.: Tem potom se opozarja vse člane omenjenega društvi, da naj se malo bolj ravnajo po pravilih v vseh rečeh najbolj pa v slučaju bolezni. Vsakemu članu je znano, da je bilo sklenjeno že pred dvema letoma in je v zapisniku zapisano: "Član, v slučaju da zboli, se mora javiti bolniškemu odboru."
Ali še sedaj je dosti tacih brez-brižnežev, ki pravila pogledajo samo zunaj in potem si jih po svoje tolmačijo. V slučaju je morda član bolan en teden ali dva pre-dno se javi bolniškemu odboru. — Kajpak potem je pa društvo slabo zaradi njegove zanemarjenosti.
Torej vsi člani omenjenega društva živeči v Denverju se naj javijo v slučaju bolezni pri preds. bolniškega odbora Joseph Teka-vec 645 Elgen Place. In člani na potnih listih pa drašt. tajniku/
Tem potom tudi naznanjam vsem članom, kakor tudi drugemu občinstvu da je tiaše društvo sklenilo na zadnji seji 13. febr. kupiti eno uro, katero bode dalo na tikete v korist društvene blagajne.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Louis Andolšek, tajnik dr. sv.
Roka štev. 113.
Joliet, m.
Iz urada društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29 K. S. K. J.
.' Tem potom se naznanja članstvu gorioznačenega društva, da sem prejel naša nova Jednotina pravila sprejeta in odobrena na zadnji XII. konvenciji v Milwaukee, Wis. Pravila sem razdelil na zadnji seji 7. febr. onim članom, kateri so bili tedaj navzoči. Torej opozarjam in prosim iste, ki j in niso prejeli, da se zglasijo pri društvenem tajniku, ali pa naj pridejo k prihodnji.seji, ki se vrši dne 7. marca, da bo tedaj dobil vsakdo po en iztis. Tudi svetujem, da naj potem v^kdo pravila pazno prečita, da se bo znal po njih ravnati.
Dalje se narpča članom izven Jolieta s potnimi listi, da naj stare potne liste hitro in pravočasno podaljšajo; tem bom doposlal tudi nova Jednotina pravila.
Tudi se opozarja one člane, ki društvu še kaj dolgujejo, da to kmalu poravnajo; kajti sedaj so nova pravila v moči, ki določajo redno plačevanje asesmentov. Kdor pa tega ne bi mogel storiti, naj se opraviči in javi pri društvu. Naše društvo skrbi po bra-tpvsko za vse svoje člane. Pomaga jim kaj rado v slučaju bolezni, -i- Jednota pa v slučaju smrti poškodbe in operacije! Društvo preskrbi pokojnemu Članu dostojen katoliški pogreb, kar je za vsako-ga velike vrednosti. Kako žalostno je za fanta, ali starčka, ki si ni prihranil še toliko, da bi bil
spodobno pokopan.--Imel je
pa v življenju dosti priložnosti zato. Takih slučajev je bilo že številno tu v našem mestu in tudi drugod. Če si pri društvu, te bodo hodili sobratje obiskovat in tolažit, — na zadnje te pa kot brata sprejmejo k večnemu počitku. — Tega pa ne boš dosegel, če se bojiš podpornega društva!
Vsled tega prosim vse člane, da bi tekom leta 1915. vsak član našega društva pridobil vsaj enega novega člana za nas. Na ta način boste pripomogli nam in pa tudi sobratu! Naše geslo je kakor znano: 'Vsi za enega — eden za vse. To naj si člani našega društva še osobito zapomnijo radi tega, ker je naša si, Jednota razpisala lepo tekmovalno nagrado za pridobitev novih članov. Sedaj se nudi vsem najlepša prilika! Glejmo, da ne bo v Ameriki nobenega (Slovenca ali Slovenke, ki ne bi bila pri kakem podpornem društvu. Lepo bi pa bilo, ako bi šteli ysakega 3. Slovenca v Ameriki za člana lfaše si. Jednote Zatem bi nas bilo nad 60.000 članov in članic broječa podporna armada! Naprej torej k resnemu in blagemu delu!
Pozdrav do vseli članov našega društva in celega članstva K. S. K. Jednote.,
John Lekan, tajnik, 406 Marble St.
Canonsburg, Pa.
Dragi sobrat urednik:
Že dalj časa nam obljujejo operatorji tukajšnjih dražb boljše čase, ali zaželjeno prosperiteto. Pa žal, ta obljuba je ostala le sa-
ma obljuba! Mi le z upanjem pričakujemo boljših časov, tako kakor so bratje Hrvatje z upanjem pričakovali sv. Jurja. —
Vendar se smemo šteti srečnim in zadovoljnim, da živimo v mirni deželi, — medtem ko divja ▼ naši rodni domovini ljuta vojska.
Neprecenljive vrednosti za člane in članice je glasilo naše najstarejše in mogočne K. S. K. J. V njem bo vsakdo lahko zasledoval koristi društva in Jednote. Njen namen je: skrbeti ne le sa^ mo za telesni blagor, temuc tudi razširjevati prijateljstvo, edinost in pravo katoliško dobrodelnost med njenimi Člani in članiouaL Naše geslo bodi: Vse za vero, dom in narod! Tako čitamo v naših novih Jednotinih pravilih točka 6, stran 8. Dalje je, čitati pod točko 8: Ohraniti med-njenimi udi sv. katoliško vero in tako prospeševa-ti njih večno srečo.
.Dragi bratje in sosestre! Sprejmimo torej glasilo kot svojega dobrega prijatelja, tolažnika in pod-pirajmo z lepimi dopisi o društvenih in delavskih razmerah iz naših naselbin.
Že sedaj se razvidi, kako se mnogi dopisniki zanimajo za glasilo, tako da se že v prvih številkah kaže, da bo to oblika lista morda premajhna za tako veliko Jednoto. —
Vse hvale vredni in poduČyivi so članki v tem listu, koje piše autor A .K. Želimo tudi, da bi se naš vrhovni zdravnik Dr. Ivec večkrat oglasil s kakim podučnim zdravniškim nasvetom! 'Vse bo do-. šlo v dobro poduk članom in članicam naše si. K. S. K. J.
Konečno naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Je-ronima št. 153, da se bo vršila naša prihodnja seja dne 7. marca. Prosim Vas, da se te seje^ vdel^ži-te v polnem številu. Dobil sem namreč nova Jednotina pravila, katere bom razdelil. Na tej seji imamo še neko drago važno zadevo na dnevnem redu ali za rešiti.
Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam naše si. K. S. K Jednote, tebi, naš list pa dosti vspeha!
John Pelhan, tajnik.
ZAHVALA.
•	Jaz zdolaj podpisani se tem potom lepo in srčno zahvaljujem društvu sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. za lepi dar, kojega mi je društvo podarilo dne 7. febr. na me-1 sečni seji, — namreč zlato uro v znak priznanja in spoštovanja.
Lepa hvala članom, ali društvu ter odbornikom, kajti ta dar mi bode drag in v vednem spominu.
Tudi priporočam vsem mladeničem in možem, kateri še niso pri društvu, da pristopijo k društvu sv. Jožefa. Skušal bodem v to delovati tudi jaz po svoji najboljši moči in bom ostal še v naprej vedno društvu naklonjen v vseh zadevah. *
Vas vse sobratsko pozdravljam, ter ostajem udani Vam
Mihael Ursich, bivši tajnik Joliet, 111, dne 16. febr. 1915.
Joliet, m., Feb. 15. 1915.
•	Dolžnost me veže, da se na tem mestu vsem članom društva Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. prav lepo zahvalim za podarjeno mi nagrado, s katero so me ob času odstopa tajniškega uradovanja odlikovali za moje večletno tajniško službovanje in sicer s krasnim dragocenim zlatim prstanom, kateri nosi napis ime društva. Zato se še enkrat vsem skupaj prav lepo zahvaljujem in želim društvu velik napredek. Po- š zdravljeni vsi člani in članice K. S. K. J.
. »Joseph Panian, bivši tajnik dr. sv. Jurija št. 3.
Konfiskacija premoženja pobeglih bosanskih deželanov. Sarajevski uradni list priobčuje nared-bo, ki določa, da je konfiscirati premoženje vseh bosanskih deželanov, ki so pobegnili v Srbijo. Premoženje zapade dež. erarju.
Bodoči zemljevid Evrope. "Journal des Debata" poroča, da je list "Vie Parisienne" pozval svoje čitatelje, naj narišejo bodoči zemljevid Evrope. Oni, čegar rešitev bo najbolj odgovarjala resnici, dobi nagrado 200 frankov.
Protektorat nad avstrijskim odborom turškega "Rdečega po-lumeseca" je z dovoljenjem Njegovega Veličanstva cesarja prevzel nadvojvoda Fran Salvator.
F. Kozak.
Žarn je spremil zdravnika do vrat. Pogledal mu je boječe v o-braz in mu položil roko na pmo : 4'Kako je, gospod doktor?"
Zdravnik je v zadregi pogladil svojo lepo črno brado. "Nečem tajiti, gospod Žarn! Hčerkino zdravje je zelo omajano in bojim se da splošne ozdravi."
"In kaj je vzrok bolezni?"
" Hodila jO je prevelika duševna razburjenost in pobitost. Ma terina smrt je na ta nežni organizem delovala, kajcor slana na pomladne rože."
Žarh je strmel v tla in si grizel usta. Zdravnik je z rokavom likal cilinder, stresal z rameni, kakor bi se hotel otresti žalosti tujih ljudi in končno prijel za kljuko.
"Potolažite se, gospod Žarn. Že star pregovor pravi, da ne pride nesreča nikoli sama v hišo, pač pa vedno v spremstvu. Torej bodite močni in udajte se v uspdo!"
"Ne enega zdravila nimate več za Anko?"
"Dvomim."
"Torej mi ne morete dati ne enega upa?"
Doktor je pomislil.* "Morda! Ako bi vam namreč dopuščale razmere, bi morala Anka zdaj na potovanje. Poslati bi jo morali k morju in sploh napeljati nov, svež tok skozi vsakdanjost njenega tukajšnjega življenja. To bi jo morda ozdravilo."
Očetove oči je spreletel v žar hvaležnosti. Stisnil je zdravniku roko in zašepetal 'par nerazumljivih besed. Nato je šel do vrat sq-sednje sobe in prisluhnil. Niti glasu ni bilo čuti. Obrnil se je in sedel na stari divan pri oknu.' ,
Zunaj je živela in klila pomlad1 kakor od sladke ljubezni razpa-ljeno dekle. Drevje je bilo polno smolnatih popkov, tu pa tam se je že pozibal v vetru zelen listič. Nizke, predmestne hišice so se prijazno svetlikale v solncu ka kor starke, ki se s predpasnikom napotijo v cerkev. Za njimi so sople njive, na obzorju so se to pili in lesketali v solncu visoki zvoniki mestnih cerkva.
Žarnov pogled je spolzel nazaj v sobo in obtičal na tleh.
"Potovanje jo ozdravi, je re kel doktor. Morje .. v Križ božji ko bi ne bilo tako daleč... De narja je treba ... precej denarja..."
Vzdihnil je in prekrižal roke na kolenih. Kakor blisk so prele teli njegov spomin oni težki dne vi, ko so ravno v tej sobi plapolale sveče ob mrtvaškem odru in je odmenoval obupen jek po hiši. Tako nenadoma se je obregnila smrt ob njegovo družino, da so se je vsi prestrašili. Žena je bolehala mesec dni, in komaj se je pričel topiti sneg, že je za vedno zatisnila svoje skrbne oči. Uboga Anka! Prej vsa polna življenja, živahna in brezskrbna, je ne nadoma utihnila in žalost je pokrila njeno mlado lice. Izprva je plakala kakor blazna, potem pa ji je žal otopele, bridkosti zastrl oči. Usahnila je svežost njenih lic, prepregla jih je bolna bledica. Hodila je po hiši kakor senca, kakor pust odmev vesele pesmi Večkrat je v mrzlih pomladanskih dneh cele ure preklečala kraj materinega groba, zamišljena bogve kam je pozabila na ves svet in na samo sebe. Nekoč se je vrnila proti večeru domov. Po večerji jo je zgrabil suh, trmast kašelj. Žarna je spreletel leden strah in prosil jo je, naj se čuva, naj se vendar utolaži, a Anka ni odgovarjala. Boječe je pogladila očetu lica in ga poljubila na čelo. Od tistega dne se je je oklenila bolezen s tako silo, da je tekom meseca docela oslabela. Zdravniki so zapisovali ta in ona zdravila, a pomagalo ni ne ono. Žarn je kupoval in trepetal; za hčer in obenem za svoje gospodarstvo. Ženina bolezen in smrt sta mu požrli lep denar in zdaj še Ankina zdravila... A vendar je skrbel predvsem za hčtr. Niti pomisliti ni smel, da bi tudi ona umrla... ah, tega se je bal, kakor neznane-ea, silnega ala, ki bi ga ubilo, če bi v istini obiskalo njegovo hiSo. Nekdo je rahlo potrkal. "O, teta Berta! Dober dan!" "Bog daj! Kako je?" Teta Berta, poštama, suhljata ženica, je bila edini hišni prijatelj, ena tistih oseb, ki bi 1>rez njih predmestja veliko izgubila
svojega pravega značaja. Pozna njo srajco, da si ohrani hčer, a po-jih vsaka hiša, za vsako družino lagoma so ljudje pozabili. V hišo vedo godove* za vsakega otroka se je naselil tuj gospodar« tam, se najde v njih vrečici oranža ali kjer je prej gospodarila žalost, je pa kaj sladkega. Večini oskrbi- zdaj zvenel razposajen smeh šte-jo vsako leto blagoslovljene sve- vilnih otrok. Sled za Žarnom se če in vodo, bolnikom hodijo razla- je izbrisala, le teta Berta je vča-gat nedeljske pridige. Teta Ber- sih pomolila očenaš zanj in za ta — njen obraz je starost že tako | Anko.
razorala, da je bil preprežen z gu	HI
bicami kakor s tankimi lasmi — V sobi Je brlela drobna sveca-. je sedla na stol in vprašujoče po- Skozi odPrto okno ie Plul van->° o-ledala Žarna. *	' h^hki večerni zrak. V vrtu so su
"Kako se ti pozna skrb, An- W^e ciprese, tih vetrič se je podre j! Pazi, da še ti ne zboliš! Ka- Zlbfvala J njihovih vejah ko z Anko?"	I Oče!''
"Slabo teta!"	Sključena postava, sloneča pri
Revick! Preveč je ljubila raj- oknu« se Je vzPela in st°Pila k P°" nico . . . Kakor bi jo Marjeta\*tel3l v ozadju.
'I "Kaj je, Anka?"
V bolestni vročici žareča roka
klicala k sebi!
"Ne govorite tega, teta! Anka ne sme umreti. "Saj vem, da bi ti ne bilo v ve
I se je oprijela njegovega zapestja. "Oče! Ali je bila mama dolgo
sel je, toda kaj hočeš! Božja vo- P50^*',',
Ne.'
Kaj ne, da me je zelo
lja!"
Za hip sta pomolčala
"Samo nekaj jo reši, je rekel zdravnik."
"Kaj?''
"Da gre k morju."
Teta Berta se je brez presene-1Molk j® dihnil Preko sobe-čenja zamislila.
"Seveda ... k morju . Toda, kaj si pomislil, Andrej.
"Že, teta!"
"Zdaj imaš hišo . . . svoj dom, kar je največ vredno. In to je vse tvoje premoženje.1
"Vem."
'"Anke tudi ne moreš same pošiljati. Pomisli, da moraš tudi ti ž njo." f
Tudi jaz?"
Na vsak način. Kaj naj počne dekle samo v tujini? Sorodnikov
ljubi-
nimaš tam doli, ki bi jo lahko in medlejši.
Ila?"
Seveda, dete moje! Ah, saj te ljubim tudi jaz!" Žarn je sedel kraj postelje
"Oče!" "Kaj?"
"Kako pa je človeku, kadar ve, da bo umrl?" "Slabost ga muči." V Ali je težko umreti?" "Nekaterim!* In kakor bi se v hipu nečesa domislil, je zastokal in prijel hčer za roke. V Anka, nikar ! Ne umri mi še ti!" Molk.
"Ali je res, da se po smrti zopet snidemo?" Glas je postajal vedno slabejši
sprejeli za ta čas ... ž njo pa tudi nihče ne more, razun tebe."
Žarn jo je pogledal in hipna nialodušnost mu je prepojila dušo. Srce se mu je krčilo, ko je pomislil, kje naj vzame toliko denarja.	s
'Zakaj ravno mene tako tepe '"
Da . . . seveda Sunkoma je vztrepetalo mlado telo. "Oče!"
"Anka!"-------
Žarn se je kakor pijan dvignil s postelje zatisnil mrtvi Anki oči in stopil k oknu. Njegov pogled je zablodil preko brezmejnega morja
"Andrej, bodi "mož in ne obu- r smeri domovine. Oči mu je ska paj t Morda se še vse kako druga- težka solza. Sesedel se je na če uredi."	stol.in strmel na posteljo, kjer je
"Hišo prodam."	pravkar umrl njegov zadnji up
Teta Berta je hotela nekaj ngo- Poslednji novci so šli za zdravni varjati, a Žarn jo je prehitel: ke zdravila . . . Zaman. Brid "Drugega pota ni!"	kost mu je skrivila ustna in solza
Starka je pogladila krilo. Ne Polzela po razoranem licu. "Da, drugega pota ni!"	"Berač!" —
Sklonila sta glave in umolknila. Pogreb je bil kratek in žalosten. V sosednji sobi je nekdo zakli- Žarn je stopal za krsto s sklonje-ea*-	no glavo in sklenjenimi rokami
"Oče!"	Plakalni.
Žarn se je dvignil in šel k hčeri. Tisti večer so ga še videli, kako Anka je slonela na starem, us- jc hodil ob obali s sklonjeno glavo njatem naslanjaču. Razpleteni, hn sklenjenimi rokami, kakor za kostanjevi lasje so ji v mehkih va- pogrebom, potem pa je izginil ne-lih padali na vrat in pleča, drob- znano kam. Pravili so da ga je ni, bledi obrazek je bil v njih o- poždo morje, pa ono je molčalo in kviru še milejši in bledejši. Iz-1 ni odkrilo skrivnosti, mučene r<?ke so kakor mrtve ležale v naročju, oči so napol sanjale. I	: « j^«*
"Vode, prosim!"	I fclektTlCIll CU(lCZI.
Žarn je vzel kozarec in odhitel _ k vodovodu. Med tem je pridrsa- Čoln brez krmarja — Letalo brez
la v sobo teta Berta in izvlekla iz žepa jabolko.
"Kako je, Anka? Na to-le take si imela vedno rada."
'Hvala, teta."
"Pa nikar ne žaluj toliko, Anka! Od same žalosti si zbolela."
Anka jo je pogledala, nato pa je polagoma povesila svoje lepe, rjave oči.
Kmalu ozdraviš popolnoma, a| potem pazi bolje, kakor do zdaj.
letalca — Fotografija z brezžičnimi aparati — Leteči ogleduh — Spojenje fonografa b pisalnim strojem — Spretnost am a riških izumiteljev — Telefon sko nadzorovanje srca — Kar-diofon — Aparat za registriranje vročice.
Značilno je za našo dobo, da preiskušajo vsak rievi izum pred vsem glede njegove porabnosti za
(/vwui pum uvtjb) nanui uu /iUtt I. I •	. v	,
Glej, kako je dober tvoj oče. K y.0Jn.°.m P^evanje človeških živ-morju te vzame s seboj."	ljenj um da.zaK<>tavlja baš takšna
Lica bolnice je spreletela rahla, l**?™*™*1 izumitelju največji do-smehljajoča se rdečica. . , blcek* f®*® razkazoval julija K morju?"	' I meseca 1. 1911. Nuernberžan K
Da, zdravnik je rekel, da je	P™1"**	električni
samo tam doma tvoje zdravje."' C° n na Wamiskem jezeru, so pre-Anka je pomislila in se namah rokoval1 .txeJ.,umn11 uP°rabi P™no-zresnila. Ko ji je oče prinesel vo- Sa elekt™nih ™lov splošno ogro-
do, ga je prijela za roko in se vz- fc.^,0^. Wirtbov 'W —i. i- ____ -	| krmilni čoln je motorni čoln z
<<TJ .,	, .	.akumulatorsko baterijo; v aku-
' Pojdeva res k morju?- Ulatorjih nabrano silo i^prožuje-Da, da, dragica moja? Kmalu -j 0 električni valoyi>	*
™a	* ^daljenega pošiljalnega aparata,
"Ves oce, saj bi bilo ... ne, o- ki ga ima čoln na krovu Pritisk staniva tu. Morda vseeno ozdra- na tipalnik pošiljalca — pa je mo-
a a i i»	t0r p0Rnan' čoln odplove, obrača
Toda, Anka!	se na desno in na levo, ustavlja se "Oce!. Bogati, nismo, a poto- in plove nazaj, bliskajo se signal-
vanja so draga! '	ne svetilke, zvon zapoje na krovu
Zarn se je trpko nasmehnil in	— vse brez neposrednega sodelo-
jo pobožal po laseh.	vanja kake osebe, samo vsled ne-
"Le brez skrbit Anka! Vse u-	znatnih 'prijemov na oddaljenem
redim tako, da bo prav. Nič se ne	pošiljalcu. Jasno je samo po sebi,
da ie mogoče voditi namesto čolna
ooj!
In tekom štirinajstih dni je res tudi torpedo s kake stalne, zava-uredil vse tako, * kakor je mi- rovane točke v poljubni ' smeri slil, da je prav. Prodal je hišo in proti sovražni ladiji. Za brambo opravo, kupil Anki in sebi novo obrežja so takšni krmljivi torpedi obleko, poizvedel pri zdravniku naravnost idealno ofožje. za ugodno kopališče in odpotoval. Kar je dosegel Wirth s svojim Dolgo časa je vse predmestje go- čolnom precej dovršeno na vodi vorilo o njem, kako je slekel zad-«poizkuša zdaj letalec J. Suwelack
v zraku z letalom, brez posadke Konstruirati hoče' avtomatično stabilno letalo, ki se da voditi iz daljave s pomočjo brezzične tele-grafije. To letalo naj omogoči razgledavanje sovražnih čet, trdnjav in ladij ter njih obsipanje s bombami, ne da bi tvegal pri teh nevarnih podjetjih kak letalec svoje življenje. Leteči ogleduh, ki ga je mogoče uspešno rabiti seveda le ob mirnem, jasnem vremenu, priplove n. pr. s pomočjo brez žičnega vodstva nad kako trdnjavo ; ko je na pripravnem mestu, se brezžično izproži fotografski aparat, napravi se par fotografij, in letalo se umakne, pokorno daljnemu vodniku, ki stoji na trdnih tleh. Avtomatično letalo Suwela-ckovo ima tudi nalogo, metati na brezžično znamenje dinamitne bombe iz velike višine na sovražna mesta ali ladije. Izumitelj goji velike upe v uspešno izvršitev te naloge; saj pa je njegova naprava tudi šele potem res rabna in dragocena za moderno vojevanje.
Ameriški izumitelji se zde manj bojeviti od evropskih, ki se vpra šujejo pri vsaki stvari najprej, ali je mogoče moriti z njo ljudi. Neki ameriški izumitelj hoče prekositi znani nam fotograf z novo pripra vo, ki prenaša govorjeno besedo naravnost v strojepis. Vsak glas, ki ga izgovarjajo človeška usta, se označi« s svojim glavnim zvo kom in se fiksira mehanično s pomočjo elektrike. Razume se, da je ta izum šele v povojih, toda spričo spretnosti in ostroglednosti ameriških izumiteljev ni dvoma, da zagleda, }takor nekdaj pisalni stroj, tudi prva naprava za prenašanje govorice v pisavo, luč sveta v Ameriki.
Moderna'tehnika pa ne stremi samo za tem, da posnemlje delovanje človeških organov mehanično, marveč tudi, da ga trajno nadzoruje in registrira. Iz složnega sodelovanja medicine fc tehniko se je porodila cela vrsta aparatov, s katerimi se da kontrolirati delo srca ponoči in podnevi, v kopeli, med znojenjem ali v spanju: pojemanje in naraščanje srčnega utripa zabeleži aparat avtomatično s krivuljo na papirnatem traku. Dr. Lilienstein je tudi konstruiral pripravo z imenom "kardiofon", ki dela zvočne pojave srca — takozvane srčne glasove — slišne s pomočjo tele fona na poljubno razdaljo, tako da zdravpik lahko preiskuje tež ke ali nervozne bolnike iz sosed nje sobe; ta priprava pa služi tu di izborno pri nevarnih operaci jah, kjer je potreba še enega zdravnika za trajno nadzorova nje srca: zdravnik si pritrdi oba telefonska slušalca na ušesi, tako da ima obed^ve roki prosti. Po leg te velekbristne priprave so izumili zadnji čas tudi aparat za registriranje vročičnih temperatur, ki nudi zdravniku dragoceno pomoč pri diagnozi in zasledova nju učinka raznih zdravil ter je mnogo zanesljivejši in priročnejši od starega vročičnega toplomera — Tako je torej vsekakor tolažil-no, da izumitelji ne posvečajo svojih naporov zgolj izpopolnje-nju morilnega orožja, marveč tu di napravam, ki pomagajo lajšati trpečemu človeštvu njegovo gor je. —
Denar naložen pri nas
, je varno shranjen.
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri naa bodi« na ie-*ovn, ali obrestni račun in. jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in ie torej ti|di priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. driav.
Dva člana K. S. K. Jednote it-a naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. in g. Jos. P. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnlijem kurzu. Oddajamo v najem varnostne ikrlnjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naia banka je d*pozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za driavo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
* Domači naravna ohioska vina kakor Delaware, Catawba, Iwes in CiNkerd prodaja
tJosip Svčte
1780-82 E. 28th Street, Lorain, Ohio.
Conkord rude če vino:
Sod, 6 gal................$ 3.50
Sod, 10 gal............... 8.00
Sod, 25 gal............... 16.50
Sod, 50 gal...............30.00
Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00 Sod 50 galonov, $50.00.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
Catawba belo vino:
Sod, 6 gal................$ 7.00
Sod, 10 gal............... 11.00
Sod, 25 gal............... 24.00
Sod, 50 gal...............42.50
Sod 25 galonov $26.00.
IVERI.
Kadarkoli storiš svojemu sose du kaj slabega, — storiš hudo samemu sebi.
Ena sama slaba ali lažnjiva beseda ti večkrat povzroča dolgotrajen kes.
Znameniti možje delajo večkrat dobre čine s katerimi ne baha-jo radi.
Hinavci delajo vedno drugače takor mislijo, čp znajo da jih kdo zasleduje.
Ne zaničuj moža, ako morda misliš, da je hudoben. Morda sta si oba jednaka.
Kratkovidnosti more ozdraviti zdravnik.
sebičnega ne tudi najboljši
. Listnica uredništva.
Sobrat Karol Zalar, Forest City, Pa.—Radi priznavamo, da ni tala Vaša krivda pri zakasneli objavi uradnikov krajevnega društva Vaše prvo pismo.ali po-i^očilo se je moralo kje izgubiti. Pozdrav!
3 pristne pijače, 2 zdravilne.
Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov aR "managerjev" in opravljam sam vse posle.
Moj^ tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in sli-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Oren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. f
A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Jollet9 111.
Pozor krajevna društva
K. S. K. J. 1
stopnice m ran« t«m- i
Kadar potrebujete nova druitrcna pravila, pisma ali koverte, vstopnice lic« ali drage tiskovine, obrnit« se tudi na:
Narodno Tiskarno
2146-2150 BLUE ISLAND AVE._CHICAGO, ILLINOIS
Ta Vam bode izvriila vse tiskovine v najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri nas je vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilne knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Kate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pišite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
PRODAJA ZEMLJEVIDOV.
Podpisani ima v zalogi ali na prodaj VELIKE ZEMLJEVIDE v okvirju; velikoet 40x50. Na eni strani je zemljevid celega sveta, na drugi strani pa vse, sedaj v vojno zapletene države. Dalje je na tem zemljevidu Širši obris panamskega prekopa in Japonska. Vse na enem stane $1.00.
V zalogi imam jako pripravne žepne zemljevide Evrope po 15c in raznovrstne druge zemljevide za urade in šole po najnižji ceni. Poštnina prosta.
Math Ogrln, 830-10th St, Waukegan, DI.
TELEFON? CANAL 2910
Frank Banich
West 22nd St. vogal South Lincoln St.
(nasproti slovenske cerkve) CHICAGO, ILL.
NAJVEČJA SLOVENSKA PRODAJALNA VSAKOVRSTNEGA OROCERUSKEOA BLAGA NA DROBNO IN DEBELO.
V zalogi imam posebne stvari ali pridelke, katere nsš narod dobro pozna še iz starega kraja in jih rad kupuje. — Pri meni dobite po nizkih cenah vsakovrstne jestvine. Naročila razvažam odjemalcem po mestu na dom; zunaj mesta jih pa pošiljam po ekspresu.
Priporočam se osobito Slovencem in Hrvatom. "Dobro blago po zmernih cenah! to je moje geslo. ,	, '
sKssassassasss
lakaja mb «r»d o.
Kr»a>k<*81ove*»ke Katoliške J«daoU ▼ Zdrv&enik država* aurliMli
Uredništvo in upravniltvo: -1818 Wert 22nd St., CWemgo, HL Telefon: Canal 8487.
Naročnina: Za tlane, na leto.....
Za netiane Za inoaemetTO..............
.....$0.80
.....$1.00
.....$1.50
OFFICIAL OBOAN of the
GRAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tke
, UNITED 8TATE8 OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slo* venian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
' 1818 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
Por Members, per year..........$0.60
For N on members................$1.00
For Foreign Countries...........$1*50
31
George Washington.
V zgodovini Združenih držav a-meriških igra baš sedanji mesec februar pomenljivo ulogo, ker nam je dal dva najbolj slavna moža, kar jih pozna naše nova domovina. Tako smo praznovali dne 12. februarja 106. letnico rojstva našega mučeniškega pred-, sednika Abrahama Lincolna. — dne 22. »februarja pa 183. rojstni jian našega prvega predsednika, ali očeta naše nove domovine: George Washingtona, katerega se je ta dan . spominjalo približno 100 milijonov ameriškega ljudstva raznih narodnosti
Vsakega ameriškega Slovenca je dolžnost da si ohrani v trajnem spominu vsaj glavne zgodovinske podatke našega prvega predsednika. ,
George, ali Jurij Washington je bil sin bogatega farmerja Avguštin Washingtona, ki je imel blizu Bridges Creek v državi Vir-ginija precejšnje posestvo. Njegova žena, rojena Mary Ball, mu je povila dne 22. februarja leta 1732 krepkega dečka, katerega so krstili za George Washingtona.
Kakor njegov poznejši uradni naslednik Abraham Lincoln tako tudi George Washington ni ab-solviral nikake višje šole temuč se je z lastno marljivostjo in pridnim samoukom povspel do zemljemerca; kasneje je pa pomagal svojemu očetu pri gospodarstvu. Njegov oče je bil an gleškega pokoljenja. Ko je bil .George Washington 27 let star, se je oženil s plemenito gospo Martho Dandridge Custis. Bog pa ni tega zakona oblagodaril kakim sinom ali hčerjo.
George Washington je živel ravno v oni dobi, ko se je pričela naša nova domovina politično razvijati, ali drugače rečeno: ob rojstvu Združenih držav. Ker je bil izredno vnet domoljub je vsa svoje najboljša leta posvetil vojaškemu stanu; saj so bili tedaj tudi tukaj boji na dnevnem redu. Tn tako ga je ljudstvo izvolilo vrhovnim vojskovodjem armade Združenih držav. Vojskoval se je za prostost svoje domovine ne-vstrašeno in hrabro. V zahvalo za to njegovo delovanje je bil George Washington inauguriran prvim predsednikom leta 1789 ter je vladal 7 let, 10 mesecev in 4 dni.
Pokojni predsednik George Washington je bil episkopalne vere in' kot tak je spoštoval ter častil kaj rad Boga in je kai rad molil. Umrl je za pljučnico v mestu Mount Vernon, Va. dne 14. decembra leta 1799 67 let star, kjer so ga tudi pokopali na on-dotnem pokopališču.
Mnogo zgodovinskih * črtic je čitati iz njegovega življenja; vse te nam kažejo njegov plemenit značaj in vzor domoljubnega moža, ki je rešil našo novo domovino iz rok sovražnika. Ena izmed mnogobrojnih lepih čednosti G. Washingtona je bila njegova resnicoljubnost še izza mladih let. Kaj rad se je držal znanega gesla: "Z resnico za pravico!"
Nobenega moža ni ameriško ljudstvo dosedaj bolj spoštovalo in ljubilo kot očeta Združenih držav. V počast njemu se vidi po vseh večjih mestih krasne sporne-
nike; po njem so krstili rasna mesta, državo, ulice, parnike, Šole in rasne dobrodelne zavode.
Zatorej zakličimo danes tudi mi: Slava spominu George Washingtona!
0 velikonočni dolžnosti.
O sporedi in svetem obhajilu.
Spoved.
• (Nadaljevanje.) Nekaterim, slabo poučenim katoličanom se zdi spoved nekaka proti naravna "uredba" v katoliški cerkvi, uredba, ki "žali človekovo dostojanstvo in ki človeka vklepa v nekake verige sramotne sužnjosti". — .
Nekateri hudobni ljudje pa se iz spovedi naravnost norčujejo in govorijo in pišejo, da so si spoved duhovniki sami izmislili. Obojim želim odgovoriti. Spoved ni protinaravna uredba v katoliški cerkvi, ampak res je, da: spoved je v popolnem »oglasu s človeško naravo. Poglejte!
Otrok kaj zagreši, recimo na primer: otrok kaj malega doma ukrade. Oče in mati to zapazita. In vkljub temu, da oče in mati dobro vesta, ka je otrok storil, vendar zahtevata, da m9ra otrok sam ustmeno pripoznati, kaj je storil ali zagrešil. "Povej, kje si to dobil t" Otrok taji, se Joka, ali previden oče in previdha mati ne odnehata prej, dokler o-trok sam ustmeno ne pripozna, kaj je storil. In s tem, ko je o-trok pripoznaJ, se je spovedal svojim starišem. Oče pravijo: "Ali boš še kedaj to storil t" O-trok v joku obljubi: "Oče, nikoli več ne bom!" S tem, ko je otrok to izrekel, že napravil trden sklep, nič več ne grešiti — Pri-pozlianje grel* in trden sklep nič več ne grešiti, to ni nič protina-ravnega, ampak to je tako naravno, da to zahteva vsak pošten oče od svojih otrok.
Vzemite drugi primer! Kak hu doben človek koga oropa, ali ga ubiji ali ukrade velikanske »vote. Roka pravice ga pripelje do sodnika. Pred sodnikom so priče, ki prisegajo, da so videli tega človeka, ko je izvršil ta zločin. Sodnik in porotniki nimajo nobenega doma, da je ta človek res kriv tega, česar je obdolžen. In vkljub temu, čeprav sodnik na podlagi izjave prič dobro ve, da ie obdolženec v resnici kriv, vendar sodnik zahteva in pritiska na to, da obdolženec sam ustmeno pripozna, da je v resnici kriv; to se pravi: Sodnik zahteva od zločinca njegovo spoved, njegovo pripoznanje: res je, kriv sem, grešil sem! To je čisto naravno, nekaj vsakdanjega
Dragi prijatelji! Če ima oče pravico zahtevati spoved od svojega otroka, če ima sodnik pravico zahtevati spoved od zločinca: ALI NIMA BOG PRAVICE ZAHTEVATI SPOVEDI OD VSAKEGA GREŠNIKA, KI JE ŽALIL NJEGA IN PRELOMIL NJEGOVE ZAPOVEDI?
Otrok se spove očetu — to je naravno! Če se grešnik spove Bogu, oziroma namestniku božjemu, je tudi naravno!
Zločinec se spove sodniku in porotnikom — to je naravho! Če se grešnik spove Bogu, ozir6nia namestniku božjemu, je tudi naravno !
Zakrament svete pokore ali sveta spoved ni torej nič proti-naravnega, ampak je v popolnem soglasu z lastnostmi človeške narave.
II.
Nekateri hudobni ljudje se pa iz spovedi naravnost n/čujejo in zasmehujejo tiste ljudi, ki k spovedi hodijo. Kaj naj pa sodimo o takih ljudeh?
Norčevati se iz kake osebe ali kake stvari, to je najlažja stvar na svetu. Hudoben, izprijen človek se lahko norčuje iz nedolžne ga otroka v zibelki ali iz sivolasega starčka. Norčuje se lahko iz ljudij druge narodnosti ali pa celo iz svoje lastne matere. Norčuje se lahko iz zdravih ljudij, iz njihove hoje, iz njihovega obraza, iz njih o veh telesnih napak, lahko se pa tudi norčuje iz bolnikov ali celo — mrličev. (Opomba.. V nekem kraju so nekega mrliča namenona v šali v norčiji s Šnopsom kropili.) Pijanec se ponoči norčuje iz lune, trezni ljudje pa pravijo, da ga — luna trka. —	•
Norčevati se — to je lahka stvar. Za norčevanje in zasmehovanje ni treba posebnih šolf ni treba velike izobrazbe; človek, i. ne zna brati in ne pisati, se lahko tako peklensko norčuje iz najbolj resnih oseb ali stvari j, da pametni ljudje zapuščajo njegovo družbo in bežijo od njega, ker vedo, da iz takega človeka govori izprijeno srce. Da se torej kak izprijen človek norčuje iz spovedi, to ni nič čudnega, posebno če se to godi ped vplivom alkohola za — baro, kjer se navadno rešujejo (a nikdar ne rešijo) vsa politična, gospodarska, narodnostna in verska vprašanja). Zatorej se nikar ne čudi, če boš kakega lepega dne našel 'prijaznega' rojaka, ki te bo spoznal za neunwega zato, ker hodiš k spovedi. Na take 'prijazne' in 'u-ljudne' napade moraš biti vedno pripravljen.
Druga stvar pa je, če ti kak človek zabrusi v obraz: "Spoved so si dnhovniki sami izmislili"
Če boš kedaj govoril z rojakom, ki ti bo kaj takega vrgel v obraz, povej mu to le! Reci mu kar dobesedno to le: "Dragi prijatelj! Sedaj pa res ne vem, ali si ti neumen, ali smo ljudje neumni, ali so duhovniki rieumni! Poslušaj! Ti praviš: Duhovniki so spoved vpeljali! Povej mi ti: Kedaj? Kateri duhovnik, ali kateri škof ali kateri papež je spoved vpeljal! Povej mi letnico, kedaj se je to zgodilo; povej mi osebo, ki je to najprvo začela; povej mi kraj. kjer se je to naprej vpeljalo? -— Poslušaj! Mi vemo, kedaj je Krištof Kolumb znašel Ameriko, mi vemo o starih Grkih pred Kristusovim rojstvom, kedai so v vojskah slavno zmagovali, in tako dalje; torej če vemo za zgodovinske podatke o važnih dogodkih pred rojstvom Kristuso-vim; moras ti tudi vedeti katerega leta. v katerem kraju in katera oseba je katoličanom naložila nejtežje breme na svetu: spoved! Ali ne veš? Če ne veš, potem ne veš, kaj govoriš, in če ne >eš kai govoriš, si — neumen. Poslušaj nadalje, prijatelj moj! Ali misliš, da so kedaj na svetu bili ljudje tako neumni, da bi se od navadnega človeka—duhovnika dali tako daleč zapeljati? Re-čimo, nekega lepega dne pred 1000 leti bi prišlo kakšnemu duhovniku na misel in bi v cerkvi oznanil: V kratkem morate vsi k meni priti, vsak posebej, in boste moralr povedati vse natanko. kako živite; Vse vaše napake, slabosti in grehe boste morali meni razodeti, tudi vse misli in želje in tako dalje! Kai bi neki ljudje rekli, ko bi šli iz cerkve? Rekli bi: Temu duhovniku se je zmešalo, saj ni vedel, kaj je zahteval od nas!
Nikdar noben papež, noben škof, noben duhovnik na celem svetu, bi ne mogel vpeljati spovedi, če bi spoved ne bik božjega izvora, postavljena od Jezusa Kristusa, kot sveti zakrament v odpuščanje naših grehov.
Le govori še naprej s tem rojakom ! Dokazal si mu, da je neumen, ker ne ve, kaj gSftori. Dokazal si mu da celi narodi stoletja ne morejo biti tako neumni, da bi ne spoznali, če je spoved res božja ustanova ali ne. Saj so k spovedi hodili in še hodijo ne sanio delavci — ampak,4udi največji učenjaki, od nekdaj in tudi še dandanes. Pa mu še tole povej ! Reci mu: Duhovniki, kot izobraženi možje, vendar niso tako neumni, da bi spOved sami vpeljevali. Dokaži mu takole:
1.)	Spovedovanje je gotovo za duhovnika najtežji posel. Vča^ sih po cele ure sedeti v spovednici kakor v ječi, zrak slab, ubijati se s slabo pripravljenimi spovedan-ci, hoditi bolnike spovedat, pa naj imajo že kugo ali kolero ali še tako nalezljivo bolezen — tako delo, neprijetno, težavno, včasih ponočno delo ni iznajdba duhovnikov, to je zapoved Kristusova ; to je sveta, čeprav neprijetna dolžnost duhovnikova, to je sveti zakrament, ki ga mora dditi vsak župnik na svoji fari — brezplačno.
2.)	Spovedati se mora duhovnik sam. Vsak razsoden človek "e. da Kristus je vodstvo svete Oerkve izročil v roke ljudem — (papežem, škofom in duhovnikom), ne po angelom. In ker duhovnik ni angel, ampak grešen človek, zato mora duhovnik ravno tako poklekniti pred spo-
vednikom—namestnikom božjim, kakor vsak drug človek. Saj ste brali ^Papež Pij X. je prejel svete zakramente: — spoved, sveto obhajilo, sveto poslednje olje... Saj veste, da predno je ta ali oni duhovnik umrl, je bil še enkrat previden s svetimi zakramenti.— •Vse te stvari, ki jih poznai in o katerih si bil sam priča, so zadosten dokaz, da duhovniki verujemo, kar učimo, da sami prejemamo sv. zakramente, katere verni-ko priporočamo in da je ravno vsled tega popolnoma krivična in neumna trditev: Duhovniki so spoved vpeljali Če bi jo le vpeljali, bi jo vpeljali za druge, no aa se. -Ker pa breme spovedi duhovniki tudi nase prevzemamo, je to dokaz, da mi duhovniki smatramo spoved za zakrament, postavljen od Jezusa Kristusa v odpuščanje grehov vsem: duhovnikom ali neduhovnikom, bogatini ali revnim, majhnim ali velikim, samskim alr zakonskim.
Sklepni nauk. Ker je spoved božjega izvora, ustanovljena od Jezusa Kristusa, zato se nikar ne brigaj, kaj hudobni, spačeni svet govori o tebi, če greš k spovedi.
Kadar greš k spovedi, pomni to le: Opravi vselej spoved tako dobro in natančno, kakor da je ta spoved zadnja spoved v Tvojem življenju. Ena. bo gotovo zadnja. Če ne misliš opraviti dobre spovedi, je b4olje, da ne greš k spovedi, ker z Bogom se ni šaliti..
Nikar ne bodi napačno sramežljiv pri spovedi! Zakaj ne?
1.)	Bolnik, ki hoče biti ozdravljen, mora — rad ali nerad — pokazati zdravniku najbolj nag-njusno rano. Grešnik je bolnik— spovednik je zdravnik.
2.)	Spovedniku ne moreš nič novega povedati. vVse mogoče grehe, ki jih človek more narediti, je duhovnik bral že v knjigah, ko je še hodil v šolo — v semenišče.
3.)	Duhovnik je čiovek, in ne angel. On pozna človeško naravo, sam tudi pozna svoje slabosti, in zato te bo duhovnik sodil kot človek človeka, ne pa kot čisti angel tebe kot grešno bitje.
4.)	Duhovnik-spovednik mora molčati, kot grob o vsem, kar sliši v spovednici, in tudi molči. Zgodilo se je, da so duhovniki odpadli od cerkve, ali spovedne molčečnosti niso nikdar prelomili.
Vsak duhovnik je dolžan preji unfreti nego izdati kakšno spo-vednd skrivnost kakšne osebe.
5.)	Ker si veren katoličan, hočeš gotovo enkrat pred mrtjo o-praviti dobro spoved. Če jo hočeš, zakaj pa ne takoj, ali vsaki pot? Čemu grehe zamolčati, delati božje rope, v teh strašnih grehih živeti in nazadnje liespo-korjen umreti?
6.)	Zavedaj se: Če te ni bilo sram grešiti, te tudi ni treba sram biti na skrivnem to pripoznati. Grehov se pa spoveduj, v dostojnih izrazih, ne pa v pouličnih izrazih. V to ti bo veliko pomagal oni del mašne knjižice, ki ima naslov: Izpraševanje vesti.
7.)	Ne pozabi: Če dobro o-praviš avojo spoved, so ti odpuščeni vsi tvoji grehi, in če so tudi rdeči kot škrlat; zadobiš posve-čujočo milost božjo, iz sovražnika božiča postaneš prijatelj božji, in prejel bos tudi mir vesti, in mir vesti je — največje bogastvo na tem svetu.
(Dalje sledi.)
Dobra defa krščanskega usmiljenja.
Spisal A. K.
Ako se okrog oziramo v naravi, vidimo, da ima vse neko čudno moč v sebi, ki stvari sili dajat; • ; obilno deliti svoje dari. Studenec hiti, da brž odleži svoje bistro 'srebrne" kapljice v bližnji po.-tok, potok hitru oddaja svojo vodo reki in mogočna reka jo izrodi v globoko morje. P.i morje tudi ne 'ostaia nič dolžno, marveč po nevidnih odtokih in po soparah in vzduhih, ki se združujejo v oblake in nam pošiljajo blagodejnega dežja, daje vsej zemlji potrebno vlago in rodovitnost. — Drevo nam samo ponuja svoi sad, in kakor bi se mu predolgo zdelo čakati naše roke, da bi sprejela njegovo sladko težo, nam večkrat samo vrže svoj dar pred noge. — Na 8toinsto krajih odpira zemlja svoje naročje, da nas obdaruje s
svojim bogastvom; tu nam,] pošilja zdravilno. studenčnico, tam spet kale bogato žilo dragj rude; tu nam ponuja raznega zelišča za hrano, tam nas zopet obilno preskrbljuje z obleko, s kurjavo in z vsem, kar potrebujemo za življenje. — Solnce nikdar ne neha svojih krepčajoeih žarkov dan-nadan pošiljati na zemljo. — In kako skrbijo sivalice ne le med se,-boj druga za drugo, ampak tudi za človekovo korist, kakor hitro si jih privadi!
Torej je Človek, ki je krona vsega stvarstva, — edino le človek naj bi imel kamenito srce in prsi z jeklom okovane, da bi skrbel le zase in nič ne privoščil svojimbra-tom, le jemal in ničesar ne dal od sebe?!
Ne, to ni mogoče, — potem l»i Bil človek slabši kakor brezumne stvari! To ni mogoče— tako neobčutljivega Bog Človeka ni mogel ustvariti, kajti kako bi se moglo potlej še reči, da ga je ustvaril po svoji podobi? Bog je neskončna dobrota in njegovo veselje je dobrote deliti vsem svojim stvarem. To nepopisljivo dobrot-lr.vest nam je Jezu:> s svojim zgledom vidno pokazal na zemlji. Saj sv. evangelij prav obkratkem opiše njegovo življenje ila zemlji z besedami: "Okrog je hodil pa delil dobrote!" To pa nam je sam zagotovil: ' Kdor mene vidi, vidi Očeta!" — Marsikaj na svetu se da zmeriti in prešteti, dobrote božje pa so brez štev ila in brez mere; zato še začeti nočem, da bi ti jih našteval in opisoval. Svetujem pa, da o priliki, ko ti bo ostajalo kaj časa, se vsedi, s komolcema se nasloni na mizo, glavo deni med roki pa premišljuj, koliko dobrega si že ti sam prejel iz roke božje (kaj šele vse stvari!) in potlej se pa spomni, da si po božji podobi ustvarjen, da je tudi tebi in vsakemu človeku Bog globoko v srce zasadil čuvst vo, ki se imenuje sočutje, ki priganja človeka, svojemu bližnjemu dajati, in sicer ne le tedaj, kadar je v najhujši sili in potrebi, marveč tudi takrat, kadar razvidi, da bo drugim močno ustreženo in bo mnogo src razve* selil s svojim darom. Radodarnost in dobrodelnost je takorekoč prirojena čednost; skopost, trdosre-nost in sebičnost je zoper človeško naravo. In ker je po grehu sploh človeška narava oslabela in posebno naša volja se zasukala na slabo, je postala radodarnost tako fedka in se da tako težko prisvojiti ta čednost.
Mika me in prav vabljivo se mi zdi, še mnogokaj povedati o tem predmetu; pa za tukajšnji namen naj zadostuje le toliko, da še povem, kako radodarnost pospešuje našo srečo.
RADODARNOST, i POPLAČANA NA ZEMLJI.
Marsikateri ima v svojem srcu še dokaj odkritosrčno ljubezen in to večkrat trdi tudi z besedo, ali kadar pride do dejanja, kadar je treba kaj dati, se ne more odločiti, kaj naj bi dal, da* bi se doma preveč ne poznalo, da bi nebila prevelika škoda. To pa zato, ker misli, da to, kar? porabi za druge, bo zazmeraj izgubljeno, in ker ne spozna, da od tega kar iz svojega potroši za dela usmiljenja, ne bo prav nič izgubljenega, marveč da bo s svojo dobroto koristil veliko več sebi kakor drugim Vsako delo krščanskega usmiljen ja, ne bo prav nič izgubljenega marveč da bo s svojo dobroto koristil veliko več sebi kakor drugim. Vsako delo krščanskega us miljenja j^, vsejano seme, ki rodilo obilen sad zato, ker je že seme samonasebi dobro in ker je na dobro vsejano ter mu je zairo tovljen tudi blagoslov božji. Kakor nam je malo žal za seme, katero izročimo njivi za prihodnjo žetev, tako naj nam bo žal za denar, kruh ali kaj drugega, kar porabimo za miloščino ali druge brato-ljubne namene. Res, da vsejanega sepiena nimamo več, toda zanj bomb prejeli tridesetimi, šestdese-terni ali celo stoterni sad; saj Jezus sam veli: "Resnično, resnično vam povem, ako pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane to Samo, ako pa umrje, stori veliko sadu." Norec bi mu rekli kdor bi seme zapiral in zaklepal v skrinjo, češ da ga je škoda metati v zemljo ;enako ime pa se spodobi tudi onemu, kateri svoje premoženje trdosrčno zaklepa in ničesar noče vsejati na tako rodovitno božjo njivo radodarnega usmiljenja. Res, da bo prava žetev krščanske radodarnosti šele v več-
nosti, a dokaj pridelkov je že tako zgodnjih, da se že v sedanjem življenju lahko požanjejo in rtfcavijo.
Tako il pr. je neprecenljivi sad radodarnosti tisto veselo čuvstvo, ki ga ima človek po storjenem dobrem delu; tista nepopi*. ljiva radost, ki jo vsako dejanje krščanskega usmiljenja zapušča v srcu visokodušnega dobrotnika. Kaj je človeška sreča tukaj na zemlji drugega kakor veselo in za-dovoljno srce? Takih srečnih nam ve zgodovina premnogo našteti. Omenim le enega iz starih časov, ki Bicer velja za najsrečnejšega, ki se ga nehote spomnimo, kadar je govorjenje o hudem trpljenju. Kaj menite, s čim se trpin Job posebno tolaži, katerih dni si je najbolj nazaj želel? Ali mar ne onih, ko je z radostnim srcem usmiljenja izkazoval svojim bratom? O, ne lastna hvala, temveč srčno veselje in zadovoljnost se razodeva v njegovih besedah: "Uho, ki je poslušalo, me je blagrovalo, ip oko, ki ne je gledalo, mi je dajalo iz-pričevanje, zato ker sem rešil vpijočega siromaka ip siroto; ki ni imela pomočnika. Blagoslov tistega, ki bi bil sicer poginil, je prišel nadme in obveselil sera vdo-yi srce." — Pa kaj bi še dolgo iskal dokazov za to resnico, saj nam je Zveličar, ki je najbolje poznal človeško srce, zatrdil: "Dajati je slajše, nego jemati!" Koliko srčnega veselja si torej lahko sam napraviš z majhnim trudom, ako le hočeš!
Sploh se naklonjenost ljudi z nobeno rečjo tako gotovo ne pridobi kakor z radodarnostjo. Večkrat se prav očitno vidi uresničena beseda: "Blagor usmiljenim, ker bodo dosegli usmiljenje." Kakor n. pr. v naslednji dogodbi.
Pred kakimi štiridesetimi leti je bil na Francoskem neki hudodel-nik vjet in obsojen v težka dela na ladjah. Bil je mlad, velik in močan mož. Že nekaj let je bil vklenjen, in še mnogo let je imel ostati vkifenjen. Kar se mu posreči nekega dne, da uide in pobegne. Na begu pride do revne koče. Silno lačen hoče tu poprositi kruha; a ko vstopi, najde kmeta, ki je jokal, najde ženo in otroke, ki ao tudi jokali. Hudodelnik vpraša: "Kaj pa vam je?" — "Oh," začne mož, "vse orodje in pohištvo nam hočejo prodati, ker ne morem plačati najemščine. Le še nekaj goldinarjev mi manjka. O moja uboga žena, o moji ubogi o-trocl!" In ko pri tem zopet zajoka, začnejo nanovo z njim jokati žena in otroci. Ubežnik postane resen in zamišljen in kar molči; vidi se mu, da namerava nekaj posebnega. Kaj neki misli? — ali misli na tatvino? na rop? ali na svojo preveliko lakoto? — čez nekaj časa spet odpre usta in pravi skoro z ginjenim glasom: "Mož, bodite potolažepi, vam je lahko pomagati. Znano vam je, da kdor ubežnega kaznjenca izroči sodni-ji, dobi toliko in toliko." Kmet ga gleda, ne vedoč, kaj hoče s tem. Zdaj reče ubežnik: "No, le kar brž prinesite vrv; nate moj vrat, jaz sem tak kaznjenec." —Kmet in njegova žena in njegovi otroci (in stavim, da z njimi tudi ti, bla-gosrčni čitatelj) se čudijo in nočejo prav vrjeti in reko to in pravijo ono. Ali čez malo Časa koraka po poti proti kaznilnici orjaški begun, kakor krotko jagnje, vrv okrog vratu, povezan na rokah in zraven njega kmetič. Kdor ju vidi, skoro ne more verjeti. Reč seveda napravi veliko šuma ter pride do paznika; ta jo pove nadzorniku in nadzornik jo izporoei ministru — povsod veliko čudenje in strmenje; pri ministru je pa še več kot strmenje, kajti vsede se in zapiše izporočilo, ki je obenem vladni ukaz: "Tako človekoljubje se mora poplačati ; oproščen je!"
Ti, blagovoljni čitatelj, bi & bil tudi oprostil, ko bi bil minister, kajne? Toliko premore dobro delo. Naj bi bil hudodelnik še tako lepo prosil, ne bil bi uslišan; 1 naj bi se bil še tako umno i*<ro- 1 varjal, ne bi mu bili verjeli; ka- »f zen bi mu bila ostala in zdaj V° | begu še občutno poostrena. Kar pa i bi ne bila zmogla nobena beseda, j zmoglo je krščansko usmiljenje- 1 Blagor usmiljenim ker" bodo do- 1 segli usmiljenje!
Le še to naj omenim, da zaradi miloščine večkrat Bog obvaruj* človeka nesreče in daje blagoslov njegovemu prizadevanju, kar na® sv. Duh naravnost obeta v sv. smu: "Zapiraj miloščino revežu srce in ona ti bo izprosila, da ae
ov ifl
pj- 4
v
GLASILO K.
sssssssssa
a K. J1SDN0TE.

Ustanovljena t Jolietu, HL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI TOADTJOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. decembra 1914 skupna isplačana podpora
$1,#27.779.67.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, L. Box 56, Calumet, Michigan. L Podpredsednik: Joseph 8itar, 805 N .Chicago St., Joliet, H7. H. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. V. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, m. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis Pooblaščenec: Martin Mnhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, m. Geo. Thomas, 904 East B. St„ Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, HL
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1818 W. 22nd St., Chicago, Dl.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne sadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZAT.AR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE",1818 W. 22nd St., Chicago, HI.
IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. J.
Dragi sobratje in sosestre K. S. K. Jednote v Kristusu!
Naša mati sv. Katoliška cerkev nam zapoveduje: "Spovej se vsaj enkrat na leto! Prejmi ob velikonočnem času sv. Rešuje Telo!'' To zapoveduje sv. cerkev vsem katoličanom in naša sv. dolžnost je, da mi tudi to storimo, kar nam naša mati veleva. Toraj opravi svojo velikonočno dolžnost kot katoličan! K. S. K. Jednota nam v svojih pravilih ne daje nove postave glede velikonočne spovedi in sv. obhajila, temveč ona nas znova potrdi v vestnem spolnovanju cerkvenih zapovedih. Kot katoličana te je poklicala, dragi sobrat in gosestra, v svoje okrilje naša K. S. K. Jednota in tedaj ona tudi zahteva, od vseh svojih članov in članic, da kot katoličani spolnujejo 'svoje verske dolžnosti. Bodimo toraj katoličani ne samo imenoma ampak v duhu in resnici!
Društva K. S. K. Jednote naj skupno, ako je le mogoče, opravijo svojo spoved in naj korporativno, z društvenimi znaki K. S. K. Jednote na prsih, pristopijo k mizi Gospodovi.
V	naselbinah, kjer je slovenska župnija, prepustim celo zadevo velikonočne spovedi dotičnemu župniku in društvenemu odboru. Kjer je več droštev, naj vsako društvo posluje zase.
V	naselbinah, kjer ni slovenskega duhovna, naj se dotično društvo obrne do najbližnjega slov. duhovna. Ako si društvo ne more preskrbeti spovednika, naj to sporoči duhovnemu vodji K, S. K. J.
Poročilo o izidu vel. nočne spovedi naj bo potrjeno od dotične-ga društva in od domačega župnika ali spovednika.
čas velikonočne spovedi traja od pepelnične srede do nedelje sv. Trojice.
Za pojasnila se obrnite na duhovnega vodjo K. S. K. Jednote na Rev. Jakob černe, Sheboygan, Wis.
stoji in gleda, ali se mu bo tako namerilo, kakor mu je odločite | njegova ljubezen. "Dajte mu je njegovo povelje — prav polno j mero!" Se zgodi. "Potlačite, kolikor morete, potlej pojde še noter 1" Tudi to s^ izvrši ter še žita prisujejo. 'To še ni zadosti —| ukazuje blaga duša — dobro pre-J tresite posodo, in še bo prostora! Ko se zgodi tudi to, je mera prav do vrha poliip, nie več ne more vanjo.."Ne, — ugovarja še celo zdaj dobrotnik — ne sme biti kakor pri prodajalcu le pamo polna (štrihana) mera, marveč zvrhana! Napolnite torej z vrhom, dokler) more še kaj ostati na kupcu!" S to genljivo podobo nam je hotel Zveličar pokazati, kako bogato nebeški Oče plačuje ljubezen, k jo izkazujemo bližnjemu, deloma že v tem življenju. — Torej: Blagor usmiljenim!
Če tako kažemo krščansko ljubezen v plemenitem srcu, govorjenju in dejanju; potlej se drugi ne bodo pritoževali o nas, a tudi nam se ne bo treba toliko pritoževati o ] drugih, ker naše usmiljenje bode privabilo tudi od vseh strani usmiljenje do nas.
Pred Tolažnico žalostnih.
Pod gorico v drobni koči vsak večer se čuje vzdih — stara majka moli k Tolažnici žalostnih.
Kaj tako toguje majka,
kaj, da njen je dom ves tih,
česa tako prosi starka
Tolažnico žalostnih f —
..	'j
Sin ji njen živi v tujini
sredi zlobhega sveta
in morda že njenih naukov
ah že nič več ne pozna!
Tn morda se več ne spomni na dobrotljivo Gosp6, ki kot dete jo častil je v drobni koči pod goi-o.
r
Zanj zaupno mati Lioli, ' ko večer že dremlje tih, s Htene milostno jo gleda Tolažnica žalostnih. —
B. G.
Zbirka ljudskih nabožnih rekov.
Ljubezen, upanje in vera Nebeška vrata nam odpira.
Kdor revežu ne da, Ga Jezus ne pozna.
Pravičen človek vse izprosi, Molitev angelj k Bogu nosi.
Spominjaj se, človek, poslednjih |
reči, i . Da v zanjke Te hudi duh ne vlovilj
je malo dni nam je živeti, ^oteni pa moramo vsi umreti.
Pobožno srce je oltar, Ki Jezus rad ga vzame
dar.
ne bo zgodilo nič hudega," Poslušaj v potrdilo še tole mično do-godbo.	1	*
Pred nekaj leti je živel na Bavarskem kmetic, kateremu je zbolela najboljša krava; že je menil, da je izgubljena, da ni zanjo nobenega pomočka več. To je bilo zvečer. O mraku pride stara bera-eiea k hiši in prosi v božjem imenu prenočišča na senu, kjer je že večkrat prenočila. Kmet je pa danes zaradi bolne krave slabe volje in ves zamišljen ter reče: "Ne, draga ženica, danes vam ne pustim spati na senu!" — Ženica gleda kmeta in sama ne ve, pri čem je, ali je vreme jasno ali oblačno, ali je bila ta kmetova beseda dobra ali huda. Zdi se ji pa, da mu je obraz bolj na usmiljenje nagnjen, kakor pa jezik; zato 'še enkrat poiskusi in lepo prosi, ker je že pozno in nikjer naokrog nobene hiše in pa da bo molila zanj. Kmet pa spet zatrdi svojo: 4i Ne, ženka, danes vas ne pustim na seno; danes morate spati v moji najboljši sobici." Beračica si misli: Mož se šali,, - in ostane. Kmet pa jo pokliče k mizi in ji postreže z jedilom, kolikor le hoče. Po večerji hoče iti hyaležna beračica spat na seno; a kmetic zopet pravi "ne!" in jo res pelje v najlepšo stanico. Ondi so bile tri postelje in najlepšo pokaže ženici, rekoč: '*Tukaj boste spali; lahko noč!" — Kaj takega se ubogi ženici še nikdar ni pripetilo v življenju, da bi bila spala na tako
zjutraj prvo, da se kmetu prisrčno zahvali: Bog vam poplačaj deset-stotisočkrat, in za uboge verne duše v vicah, za jed in pijačo, in za dobro posteljo!" Kmet pa ženice še ne pusti, mora se še prej najesti, in ji da nekoliko tudi še za na pot. Kajti danes ni več slabe volje kakor snoči, ampak ves vesel reče ženici:'"Danes se nn-ram jaz vam zahvaliti, ne pa v meni. Snoči mi ie bila zbolela na i boljša krava in že sem mislil, de bode po njej; nič ni hotelo pomagati. Kar pridete vi le-sem proti hiši; tejle ženici, si mislim, bom nocoj izkazal usmiljenje; morebit se me ljubi Bog usmili in mi oz dravi živinče. In res; krava danes zopet rada je; Bog mi je povrnil. Zato vam rečem zdaj: Ženka. Bog vam poplačaj tisočkrat."
Ta prigodba se ni primerila samo enkrat, ampak se ponavlja dannadan po vseh krajih, sveta, da Bog stotero poplačuje dobrote, katere v njegovem imenu izkazujemo svojemu bližnjemu, kakor je onemu kmetu za malo postrežbo, ki ni bila še goldinarja vredna, obvaroval najlepšo kravo v hlevu. PaČ res, da se že na zemlji uresničuje njegova obljuba: "Dajte in se vam bo dalo; dobro, natlačr no in potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v vaše naročje."
Le dobro premisli te besede i? živo si pred oči postavi, kaj pome njajo: in imel bos najlepši pHzor ki je res očesa vreden. Misli s» blagega dobrotnika, ki ukaže rc-
mehkem in tako sladko; zato je vežu nameriti žita ter sam zravei^
Molitev, varčnost in pa delo Pripravljata starost nam veselo
Nedolžno in pobožno srce Mariji najboljši dopade se.
je tisti mirno in srečno živi, £i greha vedno se boji.
£ar lakomnik nam zapusti, ri takem blagrtt teka ni, <er se preveč ga solz <!rži.
Ponižnost daje sveti Duh, Ostuden vsem pa je napuh.
i " To sveta vera nas uči,
Da grešnik kazni lie ubeži.
Srečen če želiš postati, Starše moraš spoštovati.
Pridna hčerka mater vboga, Lena pa je vsem nadloga.
Hudoben jezik zdražbe dela, Boji se ga soseska cela.
Zapoved ta nam je razodeta,
V oz,
Iz zibelke mati, Siukota je vzela; In ga je v voziček, Ljubkovaje dela.
Tam pod lipo v senci Vozi ga, — mu poje: "Spančkaj srce zlato,; Spančkaj dete moje!"
Leta pa hitijo
V	večnost hitro dalje; Sinko je dorasel, Fantič zal postal je.
Vpregli so konjička
V	voz dva čila, bela; Ženin in nevesta,
V	cerkev sta hitela.
Pa čez nekaj let že Možu zvon zaklenka: "Srečo glej življenja, Vzela smrt je grenka!"
Tam pred hišo z vozom Čakajo mrliča; Da k počitku večnem, Pelje ga vrh griča . . .
Iv! Z.
minu; lov. Stradar Fran, 20. lov. bat., Trbovlje; Stupar Fran, 17. p. p., 12. stot., iz Bukovice; Šuštar Jernej, 17. p. p., doma pri Novem mestu; Strah Ivan, 17. p. p., 3. stot., D. M. v Polju; Jeršc Fran, 17. p. p.f 11. gtot., doma pri Kranju; Fende Ivan, 17. p. p., Britot; pri Kranju; Zižmond Franc. 20. lov. bat Vogorsko, strel v glavo; lovec Zirovnik Miha, Dobrava strel v d. nogo; Spilek Fran, 17. p. p., m. k., Bianca; Ogrin Josip, 17.
p., 2. stot., Vrhnika; Simonič Anton, 27. dom. p. 6. st, Kožbana; Mininel Angel, 27. dom. p., 9. st., Tržič; Petrovčič Anton, 17. p; p., 14. stot., Horjul; lovec Kern Alojzij, 7. lov. bat., nadom. stot., doma pri Ljubljani; Lesnjak Anton, 97. p. p., 3. stot.. Studenec; Zelnik Josip, 17. p. p., 2. stot., Medvode; Koprivšek Feliks, 27. dom p., 2. stot., Moravče; Klavšek Ilin ko, 17. p. p., 1. nadom. stot., Jarše ;f lov. Smeričnik Ciril, Šmarje pri Borovljah; Niedlich Romul, 97. p. p., 1. stot., Mali Lošinj, bronhitis, revmatizem; Tiepolo Iv. 97. p. p., 4. nadom. stot., Milje, srčna nervoza; Marčon Ivan, 27.
p. p., 1. nadom. stot., Kormin, revmatizem, rekonvalescent po legar-ju; Comiei Leopold, 7. p. p., Trst, reyniatizem; lovec (Jerzevič Fran, 20. lov. bat., Cerovlje; ischias; Furlan Ivan, 97. p. p., 4. stot., doma pri Tržiču, bronhitis; Fachin Matija, 7. p. p., 9. stot., doma pri oreču, revmatizem; Sancin Josip !>7. p. p., 1. nadom. stot., Trst, bronhitis; Zulian Anton, 97. p. p., m. k., Krmin, revmatizem; Česen Fran, četovodja 20. lov. bat.. Planina, revmatizem; Četin Josip.
17. p. p., 4. m. k., doma pri 11. Bi- draka je le lfthno ^^ _
strici, strel od šrapnela v 1. nogo;	sencih. Če bi Modrak jne imel pr-
Smidovnik Ivan, 4. dom. p., 4. m.	stana na roki, bi ga kroglja za-
k;, doma pri Kamniku, strel v 1.	dela naravnost v glavo ter ga u-
nadlakt in 1. stegno; Zudentieh	smrtila.
j Anton, 20. lov. bat., doma pri Po-	Zaroka strežnice z
ne na obeh nogah; Roblek Miha, 17. p. p., 6. stot, Sv. Katarina, o-
zebline; Mally Ivan, 47. p. p., 2. stot. Gerl Šimen, 17. p. p., 2. stot. Pudob, strel v i roko, zadet v nos, ima prestreljeno d. nadlakt in d. stran prsi; Zupan&č Fran, 7. lov. bat. Cerklje, strel v 1. nogo; Pod-gornik Ivan, 27. dom. p., ČerniČe, revmatizem; Oražem Alojzij, 17. p. p., 5. stot., Trebnje, strel v 1. koleno; Bidovec Fran, 17. p. p., 16. stot., Zalog; Brana Fran, 97. p. p., 15. stot., Sežana, ozebline na obeh nogah; Sekulič Juri, 97. P. p., 2. stot., pri Pazinu, ozebline; Alojzij Sartori, 97. p, p., pri GradiŠki, ozebline; Kain Anton, 97. p. p., 4. stot., Buzet, strel v 1. podlakt; Živič Rudolf, Sežana, strel v 1. roko; Kogoj Ivan, 27. dom. p., 3. nadom. stot, doma pri Gorici, revmatizem in vbod z bajonetom ; Kocjan Anton, 97. p. -p., 5. stot., Sežana, strel v d. nogo: Levstek Alojzij, 17. p. p., 15. stot.. Dolenja vas, strel v d. nadlakt.
RAZNOTEROSTI Poročni prstan rešitelj življenja. ("Vtovodja Norbert Modrak, ki se bojuje na južnem bojišču, se je na čudovit način rešil gotove smrti. Nekega jutra, ko so začeli napadati Srbe, se je Modrak ranil ob zlomljeni veji na prstaneu, vsled Česar je vzel poročni prstan s prsta ter ga nataknil na sredinec leve roke. Deset minut na to je opazoval Modrak, ki je vodil patruljo, sovražnika. Tedaj prifr-či kroglja, ki je bila \namerjena proti čelu Modrakovem! Zadela je najprvo poročni prstan, ga razdrobila ter pe na to odbila. Mo-
na
Ranjenci v Ljubljani.
V zasilni bolnici pri Sv. Jakobu se je nahajalo dne 12. ni. m. 21! ranjencev, Med temi so iz naših krajev tile ranjeni ali bolni vo jaki: gfr. Tzelič Martin, dom.'p. 26., 9. stot. iz Smiljan pri Gospi-ču; Pavel Tetlak, 4. p. p., revmatizem; inf. Stefan Knježevac, 70 p. p., stot., iz Srema, srčna napaka; Ličev Anton. 27. dom. p., 2 stot., Osek pri Gorici, revmatizem, ima zmrzle prste na 1. nogi; Zar mitin Josip, (iradiška, revmati zem; Batič Alojz, 27. dom. p., 7 stot., iz Oseka pri Gorici, bronhi tis; topniear Sodja Fran, 8. topu p., 7. m. k., doma pri Radovljici Habjan Tomaž, 27. dom. p., 10 stot., iz Šiške, revmatizem; Gru šovnik Ivan, 87. p. p., 10. stot., Ptujska gora, bronhitis, srčna na:
Da vsak i>red svojim pragom naj paka; Pontin, 5. p. p., 5. stot., iz
pometa.
Kdor molitev opuša. Vmira njegova duša.
Kdor se dela boji. Naj še jed opusti!
Ogleja, revmat zem, ima zmrzline na obeh nogah ; inf. Ferluga Alojzij, 97. p. p., H. nadom. stot.. Trst; inf. Prešel Rudolf, 17. p. p.. 8 stot., Stara Loka ; lovec Bobek I-van, 20. lov. bat., nadom. stot., Kolovo pri Celju; Alojzi Prelop, 87. p. p., 3. s tot., doma pri Ptuju, Kdor zmirom v krčmi prav': juhe! bronhitis, zmrzline na obeh no-Pri temu je doma: gorje! . gah; Dolenc Ivan, 17. p. p., 8.
i stot., doma pri Litiji, revmati-Da beli venček obdržiš. deklina zem; Zvonec Ivan, 87. p. p., 2. Ogibaj plesov se, in boj se vina'|stot., Št. Peter pod Sv. goro, revmatizem ; lovec Gregorčič Rudolf, Majolka ta vinska srce razvedri 120. lov. bat. 4. stot., iz Trsta, rev Nezmerna pijača pa dušo mori matizem; Bokalis Emeil, 97. p. p., „	]	. 4. stot., Trst, revmatizem in zrnr-
sveti Pavel je pravil iako: zline na obeh nogah; Riosa Evg?>n. Pijanec nedolžen ostal ne bo! 197. p. p., 12. stot., doma pri IV
reču, revmatizem; Adolf Oremns. Kdor tukaj se usmili siromaka, 17. p. p., 11. stot., Železna kani a,
V nebesih ga lepa krona čaka.
'V šolo hoditi, in pridno moliti, Morajo dobri otroci storiti.
Ko Jezus sam iz groba vstane, S tem kaže svojo Božjo moč;
bronhitis; jy-f. Stušek Andrej. 27 dom. p., 5. stot,, Rateče; Kvetelj Iv., 17. p. p., 2. m. k., Št. Jur pri Kranju; Ježirec Fran, 27. dom. p., Križe; lovec Bašek Ivan, 20. lov. bat., 3. stot., Stržišče; lovec Er-hatič Fran, 20. lov. bat.. 2. stot..
Tud' nas v nebesa k sebi vzame, iz Semenice; Jerman Fran, 27
To pravi nam velika noč.
Marija, nebeška kraljica, Ti bodi nam pomočnica !
^	Ti rrorit
Pomiri svojo jezno kri, Glej Jezusa nedolžnega za nas na križ pribitega!
(Dalje prihodnjič.)
dom. p., 4. nadom. stot., doma pri Črnomlju; Bojane Josip, 27. dom. p., 1. stot.*, doma iz Št. Petra pri Novem mestu; Perhavec Anton, 97. p. p., 7. stot., doma pri Sežani; Kodelja Tomaž, 17. p. p., 2. stot,. doma pri Gorici ; Urh Fran, 17. p. p., 2. stot., doma pri Kamnika; lovec Vogrič Karel, 7. lov. I bat. nadom. stot., doma pri Tol-
jreču, strel v d. nogo; Pančur Jakob, 27. dom. p., 1. m. k., doma pri j Kamniku, strel v d. roko; Modru-šan Jakob, 97. p. n., 3. m. k., doma pri Pulju, strel v d. palec; Koši r Ignacij, 7. top. p., 1. bat., doma pri Kočevju, zmrzline na 1. nogi; Dolenc Andrej, 17. p. p., 1. nadom. stot., Selce, strel v 1. roko: Dejak Ivan, 27. dom. p., 8. stot., Dolenja vas, zmrzline na 1. nogi; Premrov Ivan, 20. lov. bat., 2. stot, Hrenovice, strel vi. nogo; Prinčič Anton, 27. dom. p., 10. stot., Koj-sko, revmatizem; Tominec Anton, 97. p. p., 3. stot., doma pri Logatcu, bronhitis; Hitti Ivan, 97. p. p., 1. stot., Cerknica, zmrzline na o-beh nogih; Kozjak kVincenc, 97. p. p., 8. stot., Marenberg, zmrzli-
ranjencem
Budimpeštanski listi poročajo iz Temešvara: Karel Prassinger, u-radnik Anglo-avstrijske banke na Dunaju, je bil na severnem bojišču težko ranjen ter odlikovan s kolajno za hrabrost. Zdravil se je" v temešvarski bolnišnici. Ko je ozdravel, se je zaročil z ondotno strežnico. Rozo Mathe, ki mu je posebne požrtvovalno stregla.
Sin francoskega ministrskega predsednika Vivianija je padel kot navaden prostak pri naskoku na neki nemški strelski jarek.
Vojni izdatki Rusije. Po računih ruskih strokovnjakov bo izdala Rusija v prvem letu vojne 9500 milijonov rubljev • vojnih stroškov, t. j. približno 30 milijard kron.
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Str.
Telefon: Can&l 298 -
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen pose*. "Dobra postrežba In dobra pijača", to je moje geslo.
"NASLOV"
V slučaju da bi kterikoli čitateljev po razuih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: peiij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za cene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljno9t odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam ie dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolaTČek.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebni*. «
GROCERIJA IN MESNICA
ZALOGA KUHINJSKEGA IN NAMIZNEGA ORODJA.
Na razpolago Imam vedno najholfe vrste grocerifsko blago; raznovrstno sveže In suho meso, domače krvavice, suhe kranjske ter raznovrstne druge klobase po na|nlž|lb cenah.
Kranjske suhe klobase domačega izdelka, čiste ter •veže, razpošiljam na ti« kraje. Pilite po cene teh.
JOSEPH SITAR, 801-5-5 N. Chicago Sir, Joliel, m.

Martin Nemanich
slovenska gostilna In restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina.
1900 W. 22nd St.
Chicago, IlL


Novice tž stare domovine.
KRANJSKO.
Odlikovan .štajerski Slovenec.
Pne 15. januarja je prejelv ljubljanski dežel, bolnišnici srebrno hrabrostno svetinjo prostak 97. pešpolka Vinko Stopar, doma iz St. Ilja na Spod. Štajerskem,
Poročil se je dne* 14. januarja g. Ladislav Pečanka, bančni nad-ravnatelj z g d eno. Ano Hladovec, Priči sta bili župan dr.. Ivan Tavčar in bivši župan ravnatelj tvan Hribar.	k y , / . .. r
G. Ignacij Oruntar, c. kr. notar v Ribnici, se je s koncem leta 1914. zaradi starosti in bolehno-sti odpovedal notarski službi; ministrstvo je odpoved vzelo na znanje. Nastanil se je s svojo gospo soprogo v Ljubljani.
Društvo slov. trg. sotrudnikov v Ljubljani, je v spomin na svojega delavnega in vestnega predsednika g. Oskar de Ancona, padlega junaške smrti na bojnem polju pri Szempiochow na rusko Poljskem, poklonilo njegovi materi gospe j Mariji de Ancona vsoto 100 kron.
. Srebrni novci po 50 vinarjev. Z Dunaja se poroča, da se bavita obe vladi z mislijo, da bi se vpeljali srebrni novci po 50 vinarjev.
Vpoklicanje nabranih črnovoj-nikov iz L 1878. do 1886. Dne 16. jan. so morali v novembru in decembru 1. 1. nabrani črnovojniški letniki 1878. do 1890. pod orožje. Vojna uprava je odredila, da se. v najkrajšem času skliče jo tudi še ostali pri zadnjih naborih za sposobne spoznani črnovojniki in sicer morajo avstrijski črnovojniki letnikov 1884. 1885. in 1886. dne 1. februarja, črnovojniki letnikov 1878 do 1883 pa 15. februarja pod zastave. Od črnovojnikov, ki so ogrski državljani, morajo letniki 1883. do 1886., dne 15. februarja, letniki 1878/ do 1882. pa 1. marca pod orožj<?. — Oni črnovojniški obvezanci, ki pridejo po zgoraj naznačenih terminih k naknadnim naborom, se morajo, če bodo spoznani za sposobne, zglasiti pri svojih polkih tekom 48 ur po naboru.	» Povečanje kolodvora Ljubljana državni kolodvor. Na postaji Ljubljana državni kolodvor (Spod. Šiška) so pričeli nedavno povečavati skladišče, pisarne in prometne prostore. Dela, so že .malone končana. Te dni so pričeli že graditi pokrit peron, ki bo širok 4, deloma audi 5 metrov. Večinoma bo železen. Upajo, da se peron dogradi še do spomladi. . Jeseniški kolodvor ni več odgovarjal vedno večjemu prometu, zato so ga prezidali in bo kmalu povečanje končano. Predelani kolodvor so otvorili že 11. januarja. Zgradili so pokrit, takozvan otoč-ni peron, kakeršen se nahaja n. pr. na celovškem glavnem kolodvoru. Potniki gredo vanj skozi pokrit predor in jim ni treba več hoditi iez tračnice, in čakajo na vlake pod streho. Izhod je dvojen. Potniki lahko znajo, kako naj hodijo, ker je dovolj informacijskih napisov. Ločen od osebnega je tovorni promet. Izboljšanje kolodvora se je z ozirom na omejen prostor izvedlo srečno. Otvorili so povečani kolodvor v navzočnosti vladnega svetnika Kordina. Ljubljančani lahko zavidamo Jeseničane radi njih modernega kolodvora. x ,
Podaljšanje policijske ure za vojake — nesarže. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je podaljšala policijsko uro za vojake - nesarže v gostilnah, kavarnah, izkuhih in drugih javnih lokalih do 7. zvečer. Vse drugo, tiooče se tozadevne neredbe ostane še v veljavi in so lastniki javnih lokalov sami odgovorni za red. To podaljšanje je stopilo v veljavo dne 17. jan.
Sveti večer v bosenskem gozdu. Četovodja M. D., 27. ernovoj. pešpolka piše svojemu bratu v Ljubljano: Ravno danes, 24. dec. smo maroderji in ranjenci kar nana--gloma morali zapustiti bolnišnico v Sarajevu in oditi zopet na bojišče. 41 mož nas je bilo; šli smo vsak k svoji kompaniji. Pot nas . je peljala skozi gozdove in samoto. Seveda smo pošteno korakali.
se je mrak naredil smo v go-■zdu zakurili. Daleč proč od ljubih domačih smo pa vendar tudi mi po svoje obhajali sv. večer* Odmolili smo rožni venec. Za drugi dan smo si pa poskrbeli gostijo: pri nekih kočah smo bili spo-
toma kupili tri jance ; tiste( smo pekli in pražili. Tako še nisem nikoli praznoval sv. večera in ga tudi najbrže ne bom. ' Umrli so v Ljubljani: Rozalija Bhit, postrežnica, 35 let. — Helena Lang, hči železniškega strojevodje, poldrugo leto. — Daniel Mavri, koyaški vajenec, 15 let. — Uršula Goljevšek, bivša blagajni-čarka, 26 let. — Josip Knific, pešec domobranskega pešpolka št. 27. — Marija Hribar, hiralka, 85 let. —Karel Špine, 22 let, pešec ogr. honvednega pešpolka št 26. —' Anton Pregelj, kovač - hiraiec, 80 let. — Mihael Kaefer, pešec 70. pešpolka. — Vencelj Kofol, pešec 27. domobranskega pešpolka. —* Leopold Zaje, hlapec, 18 let. — Franc Razpotnik, bivši krojač-hiralec, 90 let. .
Umrl je v Ljubljani gospod Avgust Adamič, nadučitelj v pokoju. Bil je star 72 let in oče nedolžne 20. septemberske žrtve I. Adamiča.
Umrl je v Ljubljani g. Stanko Blaznik, rac. podčastnik pri alpin-skem pešpolku. Pokojnik je bil iz znane L. Blaznikove družine na Starem trgu in zapušča v Ameriki svojega brata Rev. A. L. Blaznika Haverstraw, N. Y. Iskreno so-žalje.
Umrl je v Ljubljani edini sin mestnega učitelja gosp. Furlana, gospod Adolf Furlan, c. kr. nad-poročnik domobranskega pešpolka št. 5. v Pulju.
Število prebivalcev mesta Ljubljane. Ljubljana je štela koncem 1. 19141 49.309 prebivalcev. Porok je bilo 509, rojencev 1237 nted njimi 280 nezakonskih, 60 je bilo mrtvorojenccv. Umrlo je leta 1914 1123 oseb.
Število v Ljubljani umrlih ranjencev je že preseglo številko 100.
Smrt veterana. Dne 16. januarja ponoči je na Studencu umrl nadporočnik Josip Kotnik, star 72 let. Služil je aktivno 12 do 15 let pri domačem polku št. 17 in se leta 1866! udeležil bitke pri Kusto-
ci. V sedemdesetih letih je odložil
. f
šaržo in odšel v Ameriko, kjer se je bavil s farmarstvom. V devetdesetih letih se je vrnil v domovino. Tu je obolel na umu in je živel od tega časa na Studencu. Pokojnikov b^at je notar v Komnu, v sorodu z njim pa so rodbine Kotnik na Vrhniki, Majdič v Kranju in Goli na Dunaju.
Umrl je v Kočevju 681etni vpo-kojeni major Albert Braune, ki je bil v mladosti ključavničarski vajenec.
Umrl je 18. januarja gostilničar in sodovičar Josip Kos po dolgotrajni bolehnosti v 53. letu starosti. Bil je iz znane idrijske družine Kosove.
Padli so na bojišču: Mihael Vel-kovrh, mizar, Vič; Edvard Dol-tar, čevljar, Šiška; Franc Zaje, tobačni delavec, Vič; Jernej Hrova-tin, železničar, Šiška.
Padel je na severnem bojišču nadporočnik Bogomir Hafner, sin bivšega restavraterja g. Hafnerja na Sv. Petra cesti v Ljubljani.
Smrtna nesreča. Dne 15. jan. popoldne je v eraričnem gozdu Ovčjak pri Idriji splavljeno deblo zadelo 401etnega delavca Jožefa Erjavca ter ga*Vrglo ob stran. Pri tem je Erjavec zadel tako močno z glavo, ob neko drevo, da mu je črepinja\ počila in da je kmalu nato umrl.
Z nožem ranil je posestnika Franca Jager v Dobrunjah neki gost, s katerim se je spri v gostilni. Poškodbe so nevarne.
Is ruskega ujetništva se je o-glasil Josip Jarh, učitelj v Dragi pri Ribnic. Lež ranjen v vojaški bolnišnici v Kijewu.
V	ruskem ujetništvu se nahaja g. Avgust Skaberne, veletržec in rezervni poročnik 17, pešpolka.
V	vojski ujeti Slovenci. Iz srbskega ujetništva je pisal Ignacij Češenj, lastnik elektrarne na Uro du pod Šmarno goro. V pismu, ki ga je odposlal 30. decembra pravi, da se nahaja v Šabču ter je on-di za slugo nekega slovenskega zdravnika. Drugega znanega ne vidi nobenega. Draginja — t^ko piše —je velika v Srbiji. — Ivan Cirman, narednik, sin gostilničarja in mesarja v Št. Vidu nad Ljubljano, pa se nahaja v ruskem ujetništvu. Pisal je domov, da je bil ranjen ujet. Na božični večer se je nahaajl v Lvovu, odkoder se je peljal naprej proti Moskvi. — Poročnik 27. domobranskega polka
Karol Turk piše iz Gmerinke v Rusiji: " Naj iskrene jše pozdrave s poti v Kijev. Mimogrede obhajamo božični večer."
S cesarskim pohvalnim priznanjem je odlikovan Ljubljančan Franc Mulaeek, c. in nadporočnik in pionirski častnik pri 97. pešpolku, ki se bojuje na severnem bojišču od začetka vojne že šesti mesec.
ŠTAJERSKO.
Iz Celja. Umrl je trgovec Milan Hočevar v starosti 58 let. I-mel je na Glavnem trgu trgovino s špecerijskim blagom. JPogreb se je vršil 20.1, v sredo popoldne. Pokojnik je bil član več narodnih društev v Celju, v dražbo je pa malo zahajal.
V šali ustrelil lestno sestro. Dne 20. jan. je sedel posestnikov sin Jožef Mulej iz Št. Lovrenca v Pre-žinu s svojo sestro Nežo v Mostah v sobi neke posestnice. Neža je vprašala brata, kaj bi storil, če pridejo zadej t^tje ali Srbi, nakar potegne revolver iz žepa, nameri na sestro, rekoč: "Vsakega bi u-strelil!" Po nesreči se orožje iz-proži in Neža Mulej se zgrudi mrtva na tla. Kroglja ji je skozi brado vdrla v glavo.'	4
še deset drugih oseb, ki so jih morali prepeljati v bolnišnico.
V Kobaridu je dne 16. jan. umrla gospa Meri Urbančičeva, rojena Gruntarjeva, v razcvetu mladosti. S smrtjo gospe sta bridko priaadete rodoljubni rodbini Urbančičevi in Gruntarjeva.
401etnica mašništva dr. Gregorčiča. Dne 16. jan. so praznovali učni zavodi Šolskega doma v Gorici v kapucinski cerkvi 401etni-co mašništva dr. Gregorčiča, predsednika Šolskega doma", za katerega ima nebrojnih zaslug.
Šest sinov pri vojakih ima 63-letna vdova Jožefa Batagelj v Kamnjah štev. 22 na Giriškem. Najstarejši, Anton, je star 40 let in je sedaj pri vojakih v Gorici (ima že tudi sam 6 sinov), najmlajši brat je star 23 let in služi pri 97. pešpolku v Galiciji. Vseh šestero bratov služi ta čas pod za-, stavo
Fml. Ferdinand Golja, goriški rojak, je odlikovan z redom železne krone drugega razreda.
Hrvatska gimnazija v Pazinu.
Radi došlih vojaških ranjencev (rekovalescentov) v gimnazijsko poslopje se je 22. jan. poldvico razredov preselilo v frančiškanski samostan, polovica pa v prostore Tiskovnega društva. Ravnatelj aretiran, ker je o-
Težko je obolel lia karpatskem bojišču g. Adolf Bervar, edini sin \ sumije^vroma7lz~T^U poročaj o:
Aretirana sta bila te dni 241etni Viktor Mak, ravnatelj tovarne za izdelovanje nafte pri sv. Soboti, ki stanuje v ulici della Galleria št. 2, in pa 57 letni uslužbenec te tovarne Anton Aulik, ki stanuje pri sv. Ani št. 36. Se 19. jan. zjutraj je Mak prijavil policijskemu komisarjatu pri Sv. Jakobu, da so neznani tatovi ponoči istega dne vlomili v njegovo pisarno in odnesli 14.013 kron denarja. Prvi da je prišel na sled tejt tatvini uslužbenec Aulik, ki je bil isto jutro našel na njegovi, Makovi, pisalni mizi. dleto. Komisarju vit. Zeiju se je pa vsa stvar zdela nekam čudna in jako sumljiva, vsled česar je odredil aretacijo Maka in Auli-ka.
O sporazumljenju Slovencev in Italijanov. "Soča" z dne 15. m. ni piše: "Naš članek o sporazumljenju Slovencev in Italijanov je našel v vodilnih krogih laških polno odobravanje. Vršilo se je tudi neko posvetovanje, kako pred vsem popolnoma odpraviti vsako sovražnost na ulicah in v vsem domačem življenju, kar je prvi korak do zazeljenega miru. — Radovedni smo, ali je res kaj resnosti na italijanski strani za resničen in trajen mir med nami. To se pokaže kmalu!	'
V Šibeniku so zaprli neko Lizo Bare iz Pulja, ki se je bavila s prerokovanjem o vojni. Posečalo jo je mnogo praznovernih lju^li, zlasti žensk iz Šibenika in okolice.
Pesem "Onamo, onamo" pred sodiščem. V Trstu je stal pred sodiščem učitelj Fran Ujčič iz Jur-dan, obtožen, da je otroke Učil peti srbsko himno "Onamo, ona-Obtoženi se je izgovarjal, da
g. Karola Bervar, hišnega posestnika v Celju.
Smrt slovenskega vojaka v tujini. V Bad Kreuzen na Gor. Avstrijskim je umrl v bolnišnici Rdečega križa vojak 4. doniobr. pp., 12. stot., Matevž Posterpin-jak, rojen leta 1882. v vasi Pleši-vec, p. Valenje. Bolehal je dalj easa, umrl je radi notranje bolezni. Njegovi rodbini izrekamo iskreno sožalje. 4Bodi tovarišu zemlja lahka!
. Padel je na severnem bojišču rezervni kadet pešpolka št. 17. Karol Klemen, sin župana iz Konjic.
Na bojišču padel. Začetkom januarja je padel v Zahodni Galiciji namestniški kondpist v Brežicah Alfon vitez pl. Premerstein, črnovojniški poročnik pehotnega polka štev. 17. i
Z bojonetom zabodel je 18. januarja v Framu pri Mariboru posestnikov sin Jožef Fregl, rezervni desetnik 47. pešpolka, tvorni-čarja Feliksa Zangger, s katerim sta se prej v gostilni sprla zaradi plačila voženj. Zangger je umrl, Fregla so pa zaprli.
Sin revnih slovenskih starišev feldcajgmojster. Na Dunaju te dni nagloma umrli feldcajgmoj-ster Ivan baron Samonik je bil sin preprostih slovenskih starišev iz Šoštajna.
Oproščena je bila pri mariborskem okrajnem' sodišču 271etna dekla Alojzija Gollob, ki je bila obtožena, da je usmrtila 7. septembra zvečer svojo gospodinjo Heleno Milchbergcr.
Iz Celja. Mestni-urad je odredil da morajo peki še nadalje peči dolge 4vinarske žemlje; dve navadni dolgi žemlji morata tehtati 7 in pol dekagrama, dve mlečni žemlji 6 in pol dekagrama; pšeni-čni kruh ali štruca za 20 vinarjev mora tehtati 35 dkg, oni po 40 v pa 70 dekagrainov; za rženi kruh odgovarjajočih cen je predpisana teža 38 in 76 dekagramov.
Drobne vesti. V Mariboru so zaprli topničarja Riederja, ker je tekom več mesecev poneveril nad 90 vreč ovsa in jih prodajal gostilničarju Grabnerju kot< "prihranjeno krmoe." — Padel je v Belgiji topničar pri avstr. mot. baterijah Rudolf Redek, doma na Kamenščaku ;pri Ljutomeru.
PRIMORSKO.
Umrla je v Mirnu nagle smrti dne 22. januarja zvečer gospa Alojzija vdova Fanageli roj. Stanič, znana krčmarica in posestni-ca stara 46 let*; sestra odvetnika dr. Staniča. Isti dan zjutraj bila je na gradu pri spovedi in pri sv. maši. — Njen pokojni soprog Iv. Karol Faganeli je umrl tudi pred 11 leti nagle smrti v Gorici na ulici.
Velika nesreča vsled uhajajoče-ga plina. V hiši štjev. 29. na via Siana v Pulju je ponoči počila pli-nova cev. Uhajajoči plin je do smrti zastrupil hišnega gospodarja Franca Dallarja, ki so našli že mrtvega, njegovo ženo močno o-mamil, da je bila že v globoki nezavesti, pet- in triletna sinčka sta pa bila še precej sveža. Razen gospodarjeve družine je bilo v hiSi tevam, lahko
rao.
superintendent preiskavo napram društvu, da se isto razpusti na podlagi člena 24. v tej postavi; pri tujih društvih se pa postavno dovoljenje oziroma "charter" prekliče.
Vsako tako društvo, ki ni pri poznejši triletni vrednosti do 31. decembra 1917. izvršilo postavnih tu označenih predpisov, mora narediti po preteku 2 let tako izboljšanje, da ne bo primanjkljaj večji kot 31. decembra 1917. Tako društvo mora jemati od svojih novih članov, prispevke, kakoršne določa člen 12. te postave nanašajoče se na organizacijo novih društev. Pri takih članih se mora voditi posmrtninskL in bolniški sklad povsem ločeno od drugih skladov društva. Ako se pri prihodnjem izkazu triletne vrednosti še ne doseže zahtevanega izboljšanja, se mora ločiti vse take člane v posebno vrsto. Njih certifikate se sfnatra po vrednosti kakor certifikate neodvisnega društva z oziroin na prispevke in sklade.
Člen 23. b) Namesto zahtev označenih v členu 23. in 23. a) lahko sprejme vsako dpištvo v svoja pravila še druge določbe, j tikajoče se vrednosti oziroma ce- j nitve društvenih certifikatov; tej določbe so označene v tej točki in se opirajo na "nabiralno podlago", ("accumulation basis"). Pri tem se kreditira vsakemu članu čisto letno vplačilo in se mu vpiše dalje k dobrem obresti ra čunjene po morebitnem prebitku; dalie se mora člana tudi obtežiti za njegov delež pri vsakoletni izgubi označeno pod "zavarovalni stroški." Ako je morda pri tem kai preostanka se vpiše to članu v dobro. Zavarovalne stroške se računa na podlagi skušnje društva, določene po posmrtninski lestvici in pripoznani v te i državi. Dalie | se mora pri tem vpoštevati tudi vsakoletni' riziko društva v smrtnih slučajih, — pri tem je odšteti dobro-imetje vsakega člana. Ako ni morda to posebn6 doloeeno v društvenih pravilih in pogodbah,, se ne sme v računu prenesti nika-kega starca dol "'i člana ki bi znašal njegove skupne prispevke ali kredit ; to velja pri prvi sestavi vrednosti certifikatov. Ako znaša zatem izguba (dolg) člana tekom ene^a leta več kot njegovo dobroimetje, vračunši vse prispevke v letu se mora nrispevke zvišati v toliko, da se pokrije primanjkljaj. Lahko se plačuje te primanikujoče prispevke iz društvenega sklada.
Vsak član prestooi lahko iz ene vrste plačevanja v drugo; pri tem se mora vnoštevati Čisto vnlačilno tabelico, ki je zvezana z tabularno rezervo. Pri takem prestomi lahko član zahteva morebiti prenos njegovega kredita, ako je to v društvenih pravilih označeno.
Ako so certifikati prenarejeni na taki podlagi, da zadostujejo plačilnim lestvicam in rezervnim skladom v svrho zrelostnega kritja r>ri -osmrtnini, ter obrestova-nju pripoznanem v tej državi se lahko računa vrednost certifikatov na "tabularni podlagi". ^Tabular basis) vendar se pri tem določa sledeče: ako se pokaže pri prvi cenitvi posameznih certifikatov primanjkljaj v rezervnem skladu, se mora vršiti cenitev istih na nabiralni podlagi (Accumulation basis) označeni v členu 23. b).
^Ako ima društvo člane zavarovane na tabularni ali na nabiralni vplačevalni podlagi in če nastane pri tem, tekom leta primanjkljaj v skladu za skupne stroške to ie za smrtnino in bolnino, — se mora razliko nadomestiti iz kakih drugih skladov, ne oziraje se na dobroimetje v rezervnem skladu. Primanjkljaj se krije lahko tudi z zvišanjem prispevkov ali z številnim zvišanjem asesmentov napram društvu kot celota, ali t>o razredih članov, kakor v to določajo pravila. Ako se tekom leta kaj prihrani v posmrtninskem skladu vsled manjših smrtnih slučajev, se mora to na jednak način upoštevati, kakor v to društvena pravila določajo.
Ako pa društvena pravila tako določajo, se lahko imetje, ki tvori rezervo tega ali onega posebnega razreda vodi posebej v -takih razredih kakor se to dela pri neodvisnem društvu. Zahtevano rezervno skladno svoto pri tem razredu se ne sme ^rišfevati k imptju ozi* roma drugim skladom dr"uštva:
Z vsakim letnim ooročilom mora predložiti društvo državnemu uvede zavarovalnih zavarovalnemu uradu tudi tabeli-
co, kazočo kredit vsakega post. mezneea člana po starosti in letih od dneva pristopa v »društvo. Na
tej tabelici mora biti označen vsak kredit tabularne rezerve zahtevane za življenje ali na kak drug način zavarovanja, določenem v pogodbi; upoštevati je pa pri tem zadostno posmrtnino in o-brestovanje, postavno pripoznano v tej državi ter odobreno od društva. Tako tabelico se mora uroči, ti vsakemu članu društva Se pred 1. julijem vsakega leta.
Namesto gori navedenega poročila se lahko izroči vsakemu članu v označenem času tudi o-bračun kjef je , naveden kredit člana, tabularna rezerva in plačilna lestvica, določena za prestopni list z natačnim načrtom zavarovanja kakor označeno v pogodbi. Pri društvih, kjer se vzdržuje rezervni sklad na tabularni podlagi, ni potrfeba delati te tabelice ali tega poročila. Pri tem se ne zahteva voditi knjigovodstvo za vsakega posameznega člana posebej, temuč vse kalkulacije se vrse po aktuami metodi.
(Konec prih.)
NAZNANILO.
S tem »na znan jam, da se je nekaj naših domačinov naselilo v novi katoliški naselbini v Alaba-
mi, kjer ni snega, ne slane in ne neurja.	a
Podnebje v tej državi je fino, zemlja in voda dobra. Od tu se lahko pridelke proda in drugam pošilja.
To naselbino je priporočila: "The Catholic Colonization Society of U. S. A." Priporočena je tudi od škofijskega urada v Ala-bami.
Pišite meni za pojasnila! Lahki kupni pogoji!
Math Cesar, 1900 W. 22nd St., Chicane, m
Telefon Canal 80.
2. 10—8. 10 15
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno

99
je to storil iz estetskih ozirov. Sodišče ga je oprostilo z motivacijo, da tendenca pesmi "Onamo, onamo' 'ni naperjena proti Avstriji.
Newyorska konferenčna predloga.
j [
Razprava k reorganizaciji naših podpornih Jednot.
Priredil I. Z.
(Daljfe.)
. Člen 23. a) (Zavarovalne določbe varščine v bodoče). Ako se do-
žene, oziroma pokaže, da je vrednost certifikatov dne 31. decembra 1917. nižja kakor sedanja vrednost bodočih čistih prispevkov računši skupaj z društvenim imetjem — in da je nižja kakor sedanja vrednost obljubljenih podpor in obveznosti, mora tako društvo zatem vzdrževati označeno finančno stanje na podlagi bodoče triletne vrednosti certifikatov; pri tem se mora ozirati na razliko vrednosti po stanju 31. decembra 1917. Ako društveno vrednostno stanje ne odgovarja prihodnja tri leta postavnim -zahtevam, ali da se je tedaj znižalo, lahko zavarovalni superintendent prisili društvo v izpolnitev vseh zahtev. Ko se je društvo o tem u-radno obvestilo, in če društvo vseeno še ni ugodilo postavnim zah-
Hotel Flajnik
3329 PENN AVENUE
v kateri to2im vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRVGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu t najobilnejši obisk. — Vsi znanci * in neznanci vedno dobrodošli!
NA SVIDENJE!
Geo. Fla|nlk, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg. Pa.
POZOR SLOVENCI!
Pazite na ta prostor, kjer bo-de priobčen oglas o novo nameravani Slovenski naselbini v kraju ali državi, kjer se prideluje pridelke trikrat na leto. V tej novi naselbini bode dala družba naseljencem živino, da bodo lahko takoj začeli z obdelovanjem. Zgradila bode tudi na lastne stroške •v tem kraju cerkev in šolo. Delajo se z eno besedo vse predpri-vave za vstanovitev te velike nove slovenske naselbine. Natančne informacije daje:
Martin Launch Co.
1900 W. 22. PI. Chicago, III
JOHN ZULICH
1165 Norwood RcL N. E. Cleveland,	Ohio.
Prodaja hiše in zemljišča. Zavaruje hiše in trgovine proti ognju. Opravlja notarske posle. Jamži za svoje delo. Tel.: Prinoet« 1298 R.
—
S
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Ptiysletan-SHrgeea
Vrhovni zdravnik K. S. K. J*
900 N. Chicago St. Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL. Urail zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.

Med valovi življenja.
Povest, spisal Dobravec.
, « ' (Dalje).
Srce človeško, kako različna so tvoja koprnenja! Dokler bodeš bilo, ne usahne povesti neizcrplji« vi vir. Poveš človeških src! Kdo te pač dovolj ume, da bi te opisat in presodil, kakor se spodobi. Povesti človeških src so tako različne, kakor so različni viharji, ki divjajo v človeških prsih, viharji, katere povzroča boj med dobrim in slabim nagnjenjem, viharji, ka-tere^ovzročajo plemenite, često-krat tudi nizke strasti., Kdo more še reči, da je pregledal človeš „ ko srce do dna, do one tehtnice, kjer se nagibujejo početki prvotnih sklepov na doBro ali. slabo stran? To pozna le Stvarnik sam in samo on je more soditi po pravici.
"Ta je srečen," mislil si je I-vau, "svoje življenje lahko pri merja sedaj s cvetočo pomladijo,
jaz pa--najprej si skoro ni
upal. Potrpežljivi čitatelj ve, da bi se Balant ne imel posebno veseliti dozdevne pomladi svojega življenja.
Počasi je gonil Mlakar po trgu, zrl pred se, motril svojo usodo in mislil na Lucijo.
V.
Omenili smo že začetkom povesti, da Poljana ne zaostaja prav nič za drugimi trgi po Slovenskem. T^m na dvonadstropni hiši sredi trca se blišči zlati napis "E-dinost." To je duševno središče vseh izobraženih tržanov brez razlike stanu in narodnosti. Skrbnemu in svoj rod iskreno ljubečemu bralcu smo dolžni povedati, da hudomušni sosedje nadevajb Poljani
—	r>o krivici ali pravici, ne vemo
—	prislov "najbolj kozmopoliti--čnega trga" na slovenskih tleh. Čfstokrat bi eul nepristranski o-pazovalcc, kako govore tri osebe v štirih jezikih. Zato ni glede na to stran prav nobene neprilike, če prisede v družbo Xeinec, ali če po-^ gleda včasih laške in nemške liste v bralnem društvu človek, kateremu je v cvetu mladosti čebljala rodna mati v mehkem laškem jeziku.	>
"Kdinost" pridi vsako leto svojim udom vsaj no jedno <fbesedo" s petjem in igro; za takšno "besedo" so malone večje priprave kakor 0110 leto za vsprejem ilirskega nadvladike, ki je prišel bir-movat v Poljano. Tedaj ima dru-•Jtveni sluga polne roke dela in ^Kilne ceste stopinj. Ta gospodična se kuja, on se ne more naučiti ulo-ge, tretja bi jo rada zamenjala, četrta se kisa in "toči bridke solze", da so jo prezrli.
Drugače je znala letos Pavarje va 01 ^a.
v Bila je sama na vrtu ob cesti plela cvetice, presajala zelje 11 brisala drobne prstke ob predpas nik. Uprav tedaj je šel gostih korakov tam mimo sluga bralnega društva. Na glavi je imel, kakor se spodobi,' postrežniško čepico ki pa ni bila njemu umerjena kakor tudi obleka ne, katero je nosil v petek in svetek. Postarnemu mo-žičku se je poznalo na rdečih licih in na višnjevkastem nosu, da skr bi za vse kaj druzega prej, nego za obleko. Prav rad je pripovedoval o jsvojih vojaških letih in ju naških činih. Seveda ni bilo vse tako, kakor je zatrjeval. Res pa je, da se je navadil pri vojakih s svojim rokodelstvom največ nedela, katero mu ie pomagalo , pozne je do sedanje "mastne" službe.
Gredoč mimo Pavarjevega vrta spoštljivo pozravi Olgo in privzdigne čepico. Moške je pozdravljal le tako, da je s kazalcem desnice dregnil osivele lase na sencu. Te "šege" se naučil pri vojakih, če je sploh verjeti njegovemu pripovedovanju. Olga ga vpraša nekoliko vsakdajih reči j, nekoliko se tudi nošali ž njim, koliko ga je že spravil danes pod klobuk'. Vrtene ji ni zameril, če je tako govorila, saj je vedel dobro, da včasih ko ji prinese kak list, Olga ne šteje krajcerjev, tudi desetič ne za nagrado poštenemu slugi.
"Kje ste pa bili?" vpraša ga slednjič.
"Tam-le na koncu sem prosil gospodično Viktoriio Poniževo^ da bi prevzela glavno ulogo."
"Kaj, Viktorijo? Še tako mlada ! Da, potem ni čuda, če društvo hira. Kdo vas je pa poslal?" vpraša Olga naglo.
"Tratnrk. — On je društveni načelnik," odgovarja sluga prav vojaški.	-
"Ali vam je obljubila?" "E, nekaj se še otresa, pa mi slim, da bode vendar; to upam Jkj mi ne bodete zamerili, gospi ca, če rečem: ženske so,ženske Mladi rod je tako čuden."
"Vrtčne, pustite to! — Torej pravite, da vam ni obljubila za tr dno?" "Za trdno ne."
"Jaz bi vas nekaj prosila, toda bojim se, da me izdaste. Vi se vča sih opijete —-"	, .
"Prav gotovo ne. gospodična' pretrže ji besedo Vrtene in stopi bliže k ograji, dobro vedoč, da ne zaman. Olga se ozre oprezno da vidi, ali ni kakšne nepozvane priče, in reče:
"Ako ne mara Viktorija spre jeti uloge, rada jo vzamem jaz Saj pravim, vi ste v odboru vsi nekam visoki. Zakaj bi hodili mi mo nase hiše?"
"Ne upamo s!, gospiea, ne u pamo," hiti Vrtene, katerega je beseda "v odboru" pošegetala prav prijetno.
"Kaj bi tisto! Povejte rajši, nadaljuje Ol^a, 'kdo izmed moš kih bode z menoj?"
"I, kdo?" reče sluga in se suče na levi peti sem ter tje. To fazva do je gotovo vsak dan sklenil o pustiti, a ne zastran lepšega, mar več zato, ker ga je še vselej izda la, ko ni prav vedel, kai bi odgo voril. A ni šlo in ni. Tudi danes se je spomnil le s težka, da ie nekaj slišal o Tratniku, zato se urno odreže, samo da bi bil hitreje iz zadrege: "Menda Tratnik." "Kaj, Tratnik? No, potem tudi jaz ne vem; kako bode. Pozveduje tako po strani pri Tratniku — saj znate —, ali bode zadovoljen menoj."	v
"Bode, bode, to vem", zatrjuje sluga.
'Če se ne bode zbal, da bi bila ona "rjava stvar tam-le iz Ploč prehuda zastran tega", pravi Olga v nekem takem glasu, kakor govori vojskovodja, videč, da se umikajo sovražna krdela prot njegovimi zmagonosnimi četami.
Hm, hm! Kdo more vse vedeti", reče Vrtene bolj sam zase in se počeše za levim ušesom.
Torej veste, da vprašajte, če me bodo marali!" poudarja Olga in siče ocvetelo^vrtnieo med prsti.
"Marali, marali vas bodo, gospodična. Le brez skrbi bodite! Stari Vrtene ni še tako za nič, kakor misli kdo. Z Bogom, z Bo gom!" začne se poslavljati, ko mu je ona še jedenkrat zatrdila, da ne sme povedati nikomur, in se obrnila strani, stopaje dalje'med gredicami, zadovoljna sama s seboj, da je začetek tako dober.
Nekega dne popoldne so sedeli v hladnici na Videnskega vrtu Derossi, Lucija in Vida, Igrali so priljubljeno igro "mariagen" Poznej se jim pridruži še Viden ski. Začeli so v štirih "klicati kralja." Toplo je bilo. Lahen vetrič je migljal z listjem, ki je lepo raslo in se igralo s solnčnimi žarki, ki so se vsipali na modro obleko Lucijino.
Kmalu so se naveličali igre. Po poti iz Kresnika prikoraka znani kapucinec pater Jožef, vesel ^in kratkočasen človek, kateremu so že minula boljša leta, a ni mu mi nula dobra volja. V družbi so ga imeli radi povsodi, kamor je pri šel. Tudi pri Videnskem, kot najnovejšem sosedu, ni bil neznan. Ko se ie bil prvič oglasil v hiši dejal mu je -gospodar, da so mu vrata vedno odprta. Videnski je vabil izobražence v svojo vilo samo zastran družbe, tudi, če se ni strinjal ž njimi v nazorih. Na deželi že mora tako biti.
'' Dobro, dobro, pater, pričakovali smo vas," pozdravi ga kapitan in mu gre nekoliko nasproti, potem pa nadaljuje italijanski, gledaje Derossija:
"Bodete nam pa kaj povedali. Le k nam, le k nam!" ~
Kmalu se je zaiskril bokal vina na mizici sredi hladnice. Govor se je sukal o raznih predmetih, dokler ga Videnski ni pretrgal blizu tako, kakor je pretrgal Aleksander Veliki gordijski vozel, vprašaj oč :
"Gospod pater! Tukaj smo sami brez tako zvanih nepoklicanih kmetov in nevednežev. Lahko nam poveste, ali vam ugaja samostansko življenje, vsaj mi posvet-njaki si mislimo, da to ni človeško." -	1 . Vesel in prostodušen človek do-
stikrat doživi, da hočejo drugi njegovo prostodušndst uporabljati za svoje namene. Tako mislijo tudi ljudje, da si želi duhovnik ali samostanski človek posvetnega življenja, ako je rad vesel in dobre volje. Ne pomislijo, da je veseli značaj človeku lahko že prirojen ; ne gre jim v glavo, da smo lahko veseli sami sebe iiv imamo vir zadovoljnosti v srcu.
"Da-li mi ugaja?" odgovori pater prav tako brezskrbno, kakor odgovarja otrok mj&teri' šest resnic'. "Glejte, ljubi moj 'kuče-gazda', to je prav tako vprašanje in tudi odgovor bi bil tak, kakor če bi vas jaz vprašal: Ali vam u-gaja življenje v tej-le hiši? Vi ste gotovo imeli posebne vzroke, da ste si jo sezidali, in sezidali ste jo gotovo le zato, da vam bode dobro tukaj. Tudi jaz sem prestopil samostanski prag, oblekel to-le ra-ševino in napravil slovesno obljubo iz blizu jednakih vzrokov. — Dragi prijatelji, tudi mi smo se danes zbrali tukaj, da nam bode prijetno in dobro, da sami sebi in drug drugemu z družbo sladimo življenje." Potem prime kupico in napije:
"Gospod plemeniti 'kučegaz-da\ Bog sas živil" Čase zazvene in Videnskemu se zjasni obraz. To je videl tudi pater Jožef hi nadaljeval :
(Nadaljevanje sledi.)
Zgodovina rokaviee.
Tudi rokavica ima svojo zgodovino. Njeno plemstvo sicer ni najstarejše ter se na pr. ne more primerjati s čevljem, ki so ga nosili že v prastari dobi . . . Svetopisemske ženske niso nosile rokavic. Kraljica Saba je prišla brez rokavic k Salomonu; Kleopatra je živela v nečuvenem razkošju, rokavice pa niso pokrivale njenih belih rok, ko sta jih poljubljala Caesar in Antonius.
Rokavice so popolnoma evropskega izvora. Imeli so jih najprej Grki, in sicer v varstvo pri de lu. Kakor nam je znano iz Odise je, si je oblekel Laert zato rokavice, da bi se pri' vrtnarskem delu ne zbodel. Splošno pa spočetka Grki kakor tudi Rimljani niso nosili rokavice, ker je veljalo to za mehkužno. Pozneje, ko je luksus vedno bolj naraščal, so postale tudi rokavice neobhodno potrebno. Narejene iz enakega blaga kakor tunika, so bile tudi prišite na tuniko. Kmalu pa so jih nosi-i tudi ločene od tunike ter so bi-e iz drugega blaga kakor tunika ali pa iz usnja. Nosili so jih pri delu ter posebno v vojni, da si niso ranili rok.
Minilo je klasično paganstvo, propadlo mogočno rimsko cesarstvo, in iz njegovih razvalin se je dvignil srednji vek s svojim me-ništvom in viteštvom. In v času viteštva je prišla rokavica do popolne veljave in je postala njegov simbol. Noben vitez ni odšel od doma, v boj, k zborovanjem in turnirjem, da si ne bi prej zakril rok z usnjatimi ali luskinasto že-eznimi rokavicami, vedno pripravljen, da jih vrže svojemu nasprotniku pred noge in ga pozove tako na dvoboj. Rokavica pa je bila tudi znak podelitve fevda in povišanja stanu. Celo cerkev se je oprijela rokavice in so jo morali škofje pri maši nositi.
Že v osmem in devetem stoletju so spadale k ornatu kraljeV, knezov in visokih dostojanstvenikov fino vezene in ž biseri po-šite rokavice. Čudno je zato, da so jih začele nositi ženske mnogo pozneje, namreč šele v 13. stolet-u Bile so prvotno platnene, potem pletene in usnjate. V tem času so nosili vitezi na čeladi pritrjeno rokavico svoje izvoljenke. Na francoskem dvoru so vpelja-svilnate pletene rokavice za časa Katarine Medičejske, v sredi 6. stoletja. Ta kraljica je poslala par prekrasnih, parfumiranih rokavic kraljici Navarski, materi • >oznejšega francoskega kralja, Henrika IV. Nesrečna kneginja jih je oblekla in je bila v par-lirah mrtva. Rokavice so bile napo-jene s strašnim ^trupom, ki so ga poznali samo v Italiji.
Šele pod Ludovikom XIV. so se začele na Francoskem fine usnjate rokavice, ki so postajale vedno popolnejše in so se razširile po vsej Evropi. Na Nemško so jih prinesli v lt. stoletju francoski vojaški begunci, odondod jih je do bila tudi Avstrija. — V onem času je bilo zelo razširjena čudna šega,
da je bil vsaki prošnji priložen par rokavic, čestokrat "tudi napolnjenih z zlatom ali srebrom. Rokavice so bile prav tako kakor prstan znak zaroke. Še danes je po ilekaterih krajih Nemčije Angleške in Francije običaj, da darujejo h krstu, povabljeni gospodje botricam rokavice.
Danes so razširjene rokavice po vsem svetu; vsaka gorska vas jih pozna Veliko posebnih ^ovarn je po svetu, ki izdelujejo rokavice: silno drage in* fine, pa tudi jako cenene in priproste. Prav v zadnjih časih mt)da ne predpisuje več tako strogo noše rokavic. To se pravi, ljudje so bili tako pametni in so se jih za poletje sami oprostili ter radi izpostavljajo svoje roke solncu in svetlobi, kar je zdravo in koristno telesu. Solnčni-kov ne nosimo veš poleti, pa tijdi rokavic ne. Natikamo se jih samo, ako gremo v posete, za slavnastne prilike, kadar se bojimo, da bi se onesnažili roke in kadar nas zebe. Rokavica torej ni več toliko okrasek, kakor potreben del oblačila.
POZOR BO JAKI!
Smešnice.
Resnično. "Smelo trdim, da se moji odjemalci še nikdar niso pritožili nad mojimi izdelki." — B.5 "Kaj pa izdelujete?" — "Mrtva ške rakve." '
Katere ovce več snedo, črne, ali bele? — Bele, ker črne ovce so le redke.
Dobrota tobaka. Če tudi vsi zdravniki dokažejo, da je tobak škodljiv, ne opustim kadenja, kajti tobak je vendar-le zelo velika dobrota. — No, kakšna pa? —. Kakor hitro si prižnem doma svojo pipo, odide tašča iz sobe.
V lekarni: Dajte mi pet metrov obveze. — Lekarnar: Kaj se je pa zgodilo? — Kmei: O nič, ampak jutri bo žegnanje pri nas.
Učeno povedano. Profesor kmetijstva : '1 Gotova resnica je, da kmetovalec brez živinske soli dandanes ne more več živeti."
Potolažil jih je. No, ali je po. slanec odložil svoj mandat, ker so mu volilci izrekli nezaupnico na shodu? — Ne, ni odstopil, pač pa je zborovalcem kupil — sodček piva.
Težavna igra. Tujec: Kaj pa
je tej družbi tam, da delajo takšne obraze? — Gostilničar: "Veste, tobak so nuhali ter se dogovorili, da plača vso ceh o isti, ki bo kihnil in sedaj se vsak boji prvi kihniti.
Pred sodiščem. Zagovornik sodniku: "Če se že en sodnik lahko moti, kaj šele trije!"
Farma na prodaj obsegajoča 74 akrov in 15 akrov gozda, dalje: 2 konja, 5 telic, 60 kokoši, 2 prešiča in vse poljedelsko orodje. Cena za vse skupaj je $2,600. — Znesek $1600. — je treba plačati takoj $1000 — pa na obroke. Prpda se radi slabega zdravja sedanjega lastnika.
Zat. natančna pojasnila se obrnite na lastnika farme
Lorenc Slab«, R. P. D. 1 Cooperstown, N. Y.
Sedal je čas.
Vsi oni, kateri želijo kupiti farmo, naj pišejo takoj po knjige, katere jim pošljemo zastonj. V tej knjigi je natančen opis ozemlja, katerega proda-jemo.
Sedaj smo razdelili 10,000 akrov zemlje za farme za vstanovitev nove-, slovenske naselbine v Draper, Wis. V tej knjižici je veliko zahvalnih pisem od onih, ki so že kupili od nas zemljišče. Zemljišče prodaja znana Edward Hines Lumber Co. največja trgovina z lesom na svetu. Da se boste sami prepričali pišite na
A. E CODE Landsale Manager EDWAED HINES FARM LAND CO., 1324 Otis Bldg., Chicago, 111.
Naš zastopnik za Slovence je: Mr. MATH CE8AB, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111.
2/24—8/24
PRODA SE
Lepo urejen saloon, z "licen-som" in dvema velikima dvorana-! ma s celo gostilniško opravo in hi-Mo vred. Gostilna se nahaja v Chi-cagn. Vzrok prodaje je, ker gre •lastnik na farmo. Več se poizve pri
MARTIN LAURICH & CO. 1900 W. 22. Place, Chicago, EL
Opomba s Podpisani istotako prodajemo lote, nahajajoče se v središču tnk. slovenske naselbine, — hiše in farme v državi Wisconsin.	(3 x 2.10 — 2.24.)
•JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
1004 N. Chicago Ave., Jollet, III.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048 N, W. 770.
JOHN MOŽINA
slovenska grocerija in' mesnica
1039 Prescott St. vogal 11th St. North Chicago, 111. . (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega grocerij-skega blaga in mesnico. NIZKE CENE, DOBRO BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA je moje geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. —V5. 3. 15.	V
Frank Petkovšek
720 Market Street WAUKECFAN, ILLINOIS.
Zastopnik raznih parobro&iili družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. -
Se toplo priporoča Slovencem v Wau-kegan in okolici.
POZOR ROJAKI V PUEBLO, COLO!
MI razprodajamo vse obleke in suknje po »tovarniških cenah.
CENE SO SLEDEČE: Obleke ki so veljale preje $10.00 veljajo sedaj samo
" $12.50 " " " " " " $15.00 " " " " " " " $18.00 " " "
;; " " " " $20.00
«	« «	II	<1
$22.50 $25.00 $27.50
u
u
i* K
$6.75 $ 8.15 $10.00 $12.00 $13.85 $14*85 $1^.85 $18.45
Naše obleke so narejene od najboljših krojačev. tvrdke "Peck & Co.". kakor tudi "Royal Tailors". N»ša obuvala so garantirana "Crossett Shoes" za moške in za šolsko mladino tvrdke Robert "Johnson & Rand"
Naročite spomladno obleko pri nas, napravimo Vam jo po Vaši meri! Cene so: $15.00 — $18.00 - $20.00 in napref.
Edina slovensko-hrvatska trgovina z oblekami in krojačnica.
PATLOGAR & THOMAS
133 S. Union & D Sts.	Pueblo, Colorado.
i
i^MfibTMirrjijrjnMrj^^ aaawKjninrdJiiriiJM
VELIKA ZALOGA VINA
belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero se smatra za najboljše v Združenih državah. Moje vino se sme rabiti pri daritvi sv. maše, ker je naravno ali pristno vino. Pošiljam ga na vse strani Amerike.Cena vinu je:
Radeče sod..............$28.00 Belo sod......... .......$34.00
in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila se obrnite na me:
LOUIS LACH, 1033 L 62nd Street, N.E., Cleveland, Ohio.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
i ■ - I ; -
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $19.50 s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, IV. Y.
z , 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IMENIK KRAJEVNIH J DRUŠTEV K. S. K. J. d
1.	Društvo sv. dtefaita, Chicago, JU Predsednik: John tefran, 2313 Bo. Lin «oln St.,; tajnik: Math. Grill, 1823 W. 22nd St.; zastopnik: Anton Gregorič 2027 W. 23cd Ht. Redna seja so vrSi vsako prvo nedeljo v mesecu, v sloven ski cerkveni dvorani.
2.	Društvo sv. Jožefa. Joliet, 111 Predsednik: A. Golobič, 211 Jaekson St. tajnik: John Vidmar, 1112 N. Broadway 8t.j zastopnik: John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani ■tare šole, 108 Clay St.
3.	Društvo Vitezi sv. Jurija, Joliet, III. Predsednik: Josip Klepec, 1006 N. Chicago St.; tajnik: Anton Nemanič ml., 1000 N. Chicago St.; zastopnik: Anton NemaniČ st., 1000 N. Chicago St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole, 108 Clay Street.
4.	Društvo sv. Cirila i Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Schweiger, Box 835 Soudan, Minn.; tajnik: John Loushin, Box 1230 Soudan, Minn.; zastopnik: Geo. Nemanič, Box 741 Sau-dan, Minn. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo ▼ Tower, Minn. «
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: John Tomše, 118 — 4th St. tajnik: John Pražen, 1121 — 3rd St.; zastopnik: Josip Gende, 70 — 2nd St. Mesečna seja »e vrši vsako tretjo nedeljo v Math. Kumpovi dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Math. Jerman, 321 Palm st.; tajnik: Peter Culig, 1245 So. S. Fe Ave.; zastopnik: Math Novak, 300 Spring St. Redna mesečna seja se vrši vsakega 14 v lastni društveni dvorani.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Frank Terlep, 1407 .V. Hickory St.; tajnik: Math Buchar, 706 N. Broadway; zastopnik: Stephen stukel, 1200 Elizabeth St. Mesečna seja >»e vr$i redno vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Ia. Predsednik: John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons, Ia.; tajnik: John Tancik, 600 Pearl St., Lyons, Ia.; zastopnik: •John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Ia. Mese-ena seja vsako 2. nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, lil. Predsednik: Anton Fajfar, 417 Ful ton St.; tajnik Anton Krajnc, 500 N. Broadway; zastopnik: Anton Jeraj, 670 Hay St. Bedna mesečna seja sc vrši vsako prvo nedeljo ▼ W. Rosso vi 'dvorani in sicer ob 9. uri dopoldne.
12.	Društvo sv. Jožefa. Forest City, Pa. — Predsednik: John Dečinan, P. O. Tanik: Karol Zalar, box 547. Zastopnik: John Telban, P. O. Mesečna seja \ sako prvo nedeljo.
13.	Društvo sv, Jan. Krst., Biwabik, Minn. Predsednik: Math Junko, Box 524; tajnik: Math Tomatz, Box 144; zastopnik: Josip Gilač, Box 58 Pine-ville, Minn. Redna mesečna seja: vsako prvo nedeljo v navadni društv. dvorani.
14.	Društvo sv.' Jan. Krst., Butte. Mont Predsednik: John Telcaučič, 436 Wstson Ave.; tajnik: Karol Prelesnik, 511 Watson Ave.; zastopnik: Karol Prelesaik, 511 Watson Ave. Redna me-Wna seja se vrši vsako drugo in četrto wedo v "Cash House" dvorani. <
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: George Flajnik, 3329 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.; tajnik: Frank Cvetič, 4636 Hatfield St. Pittsburgh, Pa.; zastopnik: Math Klarič, 1146 E. Ohio St., N. S, Pittsburgh, Pa. Redna tnesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Vfinn. Predsednik: Math Kostainšek, 202 Wyo. Ave.; tajnik: John Sumrada, Box 349; zastopnik: Anton Skubec, 113 Hiestnnt St. Mesečna seja: vsako dru-<;t» nedeljo v " Duluth Brewing" dvoru ni.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny l.ind, Ark. Predsednik: Martin Čoš, Rox 75; tajnik: John Eržen, Box 47; zastopnik Mihael Paučnik, Box 82. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani.
•0. Društvo sv. Jan. Krst., Ironwood, Mich. Predsednik: Frank Smaltz, 298 Bondey St.; tajnik: John Ramuta, 418 Bonne St.; zastopnik: Paul Mukavec, 207 Bondey St. Mesečna seja: vsako rretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Frank Beck, P. O. box 31, Presto, Pa.; tajnik: John Krek, Box 205, Burdrne, Pa.; zastopnik: Frank Primožič, Box 237, Burdine, Pa. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Anton Hočevar, R. F. D. 2, Box 11% ;tajnik: Frank Hočevar, R. F. D. 2, Box 11 zastopnik: Frank Gregorčič, R. F. D. 2, Box 11%. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Boy davi lie, Ohio.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Josip Skok, Box 317; tajnik: Josip Aubel, Box 410; zastopnik: Frank KeržiČ, P. O. W. Blocton, Ala. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v prostorih br. Jos. Aubel-na.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, Ohio. Predsednik: Mih setnikar, 6305 Glass A Ve. N. E.; tajnik: Josip Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; zastopnik; Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ▼ Knausovi dvorani.
29.	Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, I1L Predsednik: Mart. Težak, 1201 Hickory St.; tajnik: John Lekan, 406 Marblo St.; zastopnik: Josip Legaa, 209 Indiana St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v dvorani sole sv. Jožefa.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Mihael Majerle, 7 Chestnut St.; tajnik: John R. Sterbenz, 2008 Cal. Ave.; zastopnik: John R. Sterbenz, ^008 Cal. Ave. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v Calnmetu.
32.	Društvo Jezus - dobri Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Joseph Pašič, R. R. No- 1; tajnik: Josef Mal-neriteh, R. R. No. 1, box 70; zastopnik: Jpsef Malneritch, R. R. No. 1, box 70. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v društveni dvorani.
33.	Društvo sv. Marne Dev., Pittsburgh, Pa. Predsednik: Peter Balkovec, 5208 Dresden Alley; tajnik: John Filip-čič, 5161 Natroaa Alley; zastopnik: Jo*
sip Pavlakovič, 54 Low Rd., Sharpsbg, Pa. Mesečna seja: vsako prve nedeljo t Kranjsko 81ov. Domu, 57 Str.
38.- Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter Majerle, 415 North 5th St.; tajaik: Peter Majerle, 322 Ana Ave.; Zastopnik: Rev. Anton Leskovec, 515 Ohio Ave- Mesečna eeja vsako prvo nedeljo v Slovenski dvorani, 515 Ohio St.
39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Anton Fir, R. D. 2, Deimar, lova;« tajnik: Jos. Lukežič, P. O. Brown, Iowa; zastopnik: John Skala, D. 2, Deimar, Iowa. Mesečna seja: itako prvo nedeljo v Riggs, Iowa.
4(1., Društvo sv. Barbare, Hibbing, vtinn. Predsednik: Mihael Bižal, 126 — .ud Ave. (Brooklyn Ad.); tajnik: John Povsha, 311 — 3rd Ave. Hibbing, Minn, zastopnik: Al. Pucelj, 5 A v. (Brooklyn Yd.) Mesečna seja: vsako prvo nedeljo » '4 Model Hali".
41.	Droštvo sv. Jožefa, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Ig. Podvasnik, 47$4 Hatfld. St.; tajnik: I. Bojane, 234 — 57th St.; zastopnik: Jos. Lokar, 48. — 18th St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v K. S. Domu. .
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mart. Krašovec, Box 206; tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; zastopnik: Anton Papič, 128 Frederick St. Mesečna eeja vsak tretji četrtek v dr. 'v oran i.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin, 622 E. 3rd St.; tajnik: Mih. J. Kraker, 614 R. 3rd St.; zastopnik: Mih. J. Kraker, 314 E. 3rd St. Mesečna seja: vsak prvi in tretji torek v crkveni dvorani.
44.	Društvo Vitezi sv. Florijana. So. Chicago, 111. Predsednik: Math Pirnar. »605 Ave. "L"; tajnik: Jakob Smre-kar, 9520 Ave "L"; zsstopnik: Ralph Kompare* 9206 Commercial Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Medoševi dvorani.
45.	Društvo sv. Cirila in Metcda, E. Helena, Mont. Predsednik: Josip Majerle, Box 59; tajnik: Josip Snsek, Box 15; zastopnik: Josip Lozar, Box 36. Mesečna seja: 14. in 18. v mesecu v Josip l ozarjevi dvorani.
47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: John Btajer, 1717 So. Racine Ave.; tajnik: John Wuksinich, 2432 So. Hamlin Ave.; zastopnik: Mart. Ne-manich, 1900 W. 22nd St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
49.	Društvo Jezus Dobri Pastir, Pitts burgh, Pa. Predsednik: Mike Markovič, 1181 Progres St. V. S.; tajnik: Geo. Weselich, 5214 Natrona Alley; zastopnik: Štefan Rogina, 4831 Pliwp Alley. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Pittsburgh, Pa.
50.	Društvo Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vintz, 1114 Voskomp St.; tajnik: Pet. Klabučar, 5314 Duncan St., Pittsburgh, Pa.; zastopnik: Marko Ostronich, 1132 Voskamp St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Pittsburgh, Pa.
51.	Društva sv. Petra in Pavla, Iron Mtn., Mich. Predsednik: Josip Groznik, 206 —- 4th St.; tajnik: Nick Paljuk, 1106 Vulcan St.; zastopnik: Frank Sta-niša, 505 Blaine St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, fnd. Predsednik: John Hribernik, 2615 W. Walnut St.; tajnik: A. Pavell, 708 N. Warman Ave.; zastopnik: Jakob Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna seje: vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani ob 1. popoldne.
53.	Društvo sv. Jožefa, Wankegan, 111. Predsednik: Frank Jerina, 1412 Wadsworth Ave.; tajnik: John Petkov-šek, 1012 Sher. Rd. N. Chicago, 111.; zastopnik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave. N. Chicago, 111. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Math Slana-tovi dvorani.
54» Društvo sv. Srca Jezus, Chisholm, Minn. Predsednik: Jos. Ule, Box 257; tajnik: First, ml. 124 Hemlock St.; zastopnik: John Klun, 122 Hemlock St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo po 20. v mesecu v Fr. Hrenovi dvorani.
55.	Društvo sv. 1 Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Težak, L. Box 59; tajnik in zastopnik: Math Skala, L. Box 41. Mesečna seja vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v Hrvatski dvorani.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Vidmar, 502 W. Chestnut St.; tajnik: Frank Cerjak, 404% W. Chestnut St.; zastopnik: Anton Novak, 630 W. 2nd St. Mesečna s>eja: vsakega 14. v mesecu.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik: Josip Cvetkovič, 328 Bond St.; tajnik: Gabriel Tasotti, 423 Throop Ave.; zastopnik: John Cvetkovič, 317 IJergen St. Mesečna seja: vsako prvo soboto v dvorani br. Vogriča, 211 Graham Ave.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: Boštjan Dolenc, R. F. D. 2, Box 125 Irwin, Pa.; tajnik: Jernej Bohinc, R. F. D. 2, Box 107 Irwin, Pa.; zastopnik: Tomaž Oblak, R. F. D. 2, Box 140 Irwin, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v lastni dvorani.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eve-leth, Minn. Predsednik: John Kuzma, 202 Grant Ave.; tajnik: Frank Peter-lin, Box 802; zastopnik: Mart. dukle, P. O. — Mesečna seja: vsako drugo pe-deljo v Maks Stipetičevi dvorani.
60.	Društvo sv. Janeza K*st.,' Weno-na, 111. Predsednik: Josip Brence, Box 204; tajnik: Frank Bezovšek, Box 76; zastopnik: Mart. Pirmftn, Box 62. Mesečna seja: vsako prvo soboto.
61.	Društvo Vitezi sv. Mihaela, Yo-ungstown, Ohio. Predsednik: Ivan 8r-belj, 1204% Dak. Ave.; tajnik: John Jerman, Box 241; zastopnik: John Jerman, Box 241. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani stare hrvaške cerkve.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla. Bradley, 111. Predsednik: Frank Drašel, 268 Wabash Ave.; tajnik: Louis Shilz, Box 373; zastopnik: Anton Križan, Box 364. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohjo. Predsednik: Anton Globokar, 3612 E. 82nd St. S. E.; tajnik: John Susteršič, 7713 Issler Ct. S. E.; azstop-nik: Frank Jernejčič, 3550 E. 81st St. S. E. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v M. Plutovi dvorani, 3611 E. 81st Street S. E.
64.	Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. Predsednik: Jos. Kolakovič, 13 Union St.; tajnik: John Skof, 13 Ganster St.; zastopnik: Frank Skrlin, 13 Union Street. Mesečna seja: vsako diugo nedeljo ob 3" uri popoldne.
65.	Društvo sv. Jan. Evang., Milwaukee. Wis. Predsednik: Anton Gelič-nik, 238 Fla. St.; tajnik: John Kegel, 324 Hanover St.; zastopnik: Fr. Fran-čič, 293 Reed St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v "Ilirija" dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: osip Mehle, 7505 Vor-land Ave.; tajnik: Eg. Verhovec, 2777 l20th St. S. E.; zastopnik: Anton šuš-taršič, 8116 Otter Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 1. popoldne.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton. Pa. Predsednik: M. MatjašiČ, 556 So. 3rd St.; tajnik: M. MatjašiČ, 556 Se.
3rd St.; zastopnik: Josip Kambič, 542 ■So. s3rd St, Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. sv. Alojzija.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Josip Boltič, Box 248 — Adamsburg, Pa.; tajnik: John Terbots, Qox 276 Manor, Pa.; zastopnik: Ft Kaspotnik, Box 138 Manor, Pa. Mesečna seja: vsako prVo nedeljo v Manor, Pennsylvania.
69.	> Društvo sv. Jožefa, Great Falls Mont. Predsednik: Ignac Troukclj, 221? N. 8th Ave.; tajnik: Math Urich, 3409 V. 5th Ave.; zastopnik: "Jakob Stariha. 1711 N. 6th Ave. Mesečna seja: vsako i ret jo nedeljo.
70.	Društvo sv. Srca Jezusov., St. Louis, Mo. Predsednik: John - Lukežič. 2217 So. 2nd St.; tajnik: John Mihel-čič, 2842 So. 7 St.; zastopnik: Anton Bukovec, 3400 Kosciusko St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Alt. Padov., Crab Tree, Pa. Predsednik: John Tome, box 94; tajnik: Andrej Jereb, Box 92; zastopnik: Ant. Barkovitz, Box 464. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v prostorih br. Jereb.
72.	Društvo sv. Antona Padov., Ely, Minn. Predsednik: Georg Peternel, box 925; tajnik: Louis Perušek, box 441; zastopnik: Jernej Janežič, box 398. — \iesečna seja vsako drugo nedeljo dopoldne ob 10 uri v Frank Viranthovi dvorani.	i
73.	Društvo sv. Jurja, Tolucea, 111. Predsednik: John Rački, P. O. Tolucea, 111.; tajnik: M. Ptfvletieh, P. O. Tolucca, 111.; zastopnik: S. Polich, P. O. Tolucca, 111. Mesečna seja vsakega 18tega v me«eeu v prostorih S. Polich-a.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, ni. Predsednik: Jernej Mlakar, 184? S. Renfro St.; tajnik: John Peternel, 928 So. 15th St.; zastopnik: Jos. Gruber-nik. 1831 So. 15th St. Mesečna seja: vsak četrtek po 15. v mesecu v šolski dvorani.
75.	Društvo Vitezi sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Frank Mašjak, 428 Crosatt St.; tajnik: John Novak, Box 173; zastopnik: Josip Bregač, 437 Crosatt St. Mesečha seja: vsako tretjo nedeljd v dvorani Jos. Woodschank, 1153 — 1st Street.
77.	Društvo Marije -Vnebovz., Forest City, Pa. Predsednik: Frank Matos, Box 160; tajnik: John Osolin, Box 492; zastopnik: Anton Bokal, Box 552. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga. 1703 W. 21st Pl.; tajnica: Marija Kobal, 2040 \V. 22nd Pl.; zastopnica:- Marija Kre-mesec, 1804 W. 22nd Place. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
79.	Društvo Marije Pomagaj. Wauke-gan. 111. Predsednik John Zalar, 1021 Sheridan Rd.; tajnik: Math Jereb, 1416 So. Sheridan Rd.; zastopnik: Frank Ma-kovec, 5019 Prescott St., N. Chicago, JU. — .Nteseona seja: vsako drugo nedeljo v M? Slana-tovi dvorani.
80.	Društvo Marije Cist. Spov., So. Chicago. 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Marg. Stanko, 9619 Ewing Ave.; zastopnica: Katy Jukovcieh, 9621 Ave. "M". Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani na 9485 — 951li Street.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa. Predsednica: Agnes Go-rišek. 843 Progress St. N. S.; tajnica: Josipina Fortun. 4822 Plum Alley; zastopnica: Ana Golobič. 30 — 48th St. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v K. S. Domu.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans- Predsednik: John Benedik ml., box Fr. Benedik R. R. 2, Pitt»burg, Kans.; tajnik: Anton Skubitz, box 64, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; zastopnik: Josef Geront, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Mesečna seja v«iko drugo nedeljo v dvorani Frank Speharja.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Iv§n Krkovič, Box 235 Painesdale, Mich.; tajnik: Viktor Rodoševič, Box 56, Trimountain. Mich.; zastopnik: Anton Pin-tar, Box 458 Painesdale, Mich. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Trimountain, Mich.
85.	Društvo Marije Čist. Spočet., Lorain, Ohio. Predsednica: Jera Virant, 1700 E. 28 th St.; tajnica: Frances Juha. 1794 E. 29th St.; zastopnica: Ivana Svete, 1782 E. 28th St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Al. Virantovi dvorani.
86.	Društvo sv. Src* Marije, Rock Springs, Wvo. Predsednica: Antonija Proj, 614 -- 10th St.; tajnica: Johana Ferlič, 211 Sherman St.; zastopnica: Frances Mrak, Box 253. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
87.	Društvo sv. Ant. Padov., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnich, 1307 N. Broadway; tajnik: Rud. Kuleto, 1510 Cora St.; zastopnik: Štefan Stukelj, 1131*4 N. Broadway. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih stare šole.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Geo. Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mich.; tajnile: Josef Butala, Box 416 Ahmek,^tich.; zastopnik: Josef Butala, Box 416 Ahmeek, Mich. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Ahmeek, Mich.
' 89. Društvo sv. Petra i Pavla, Etna, Pa. Predsednik: Math eBlavič, 46 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 34 Sycamore St.; zastopnik: Niko Erdeljac, 376 Butler, Pa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Benett, Pa.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Der-ganc, 118 N. 22nd St.; tajnik: Frank Kompare, 2201 Madison St.; zastopnik: Josip Gerdun, 1018 N. 27. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v '"Schlitz" dvorani.,
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Jos.' Rudman, Box 175 Braddock, Pa.; tajnik: Frank Ha-bič, 327 — 4th Ave, Rankin, Pa.; zastopnik: Lovr. Blažina, Box 203 Braddock, Pa. Mesečna seja: vsako drugo i-edeljo v hrvatski cerkv. dvorani.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, Pa. Predsednica: Ljuba Železnak, 4915 Uutler St.; tajnicat Mar. Novogradec, 4820 Harisson St'.; zastopnica: Mar. Ko-stelac, 4917 Plum Alley. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani v Be-netu.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: John Kočevar, Box 422; tajnik: Peter Staudohar, Bex 701; zastopnik: Math Knaus, 216 Oak Street. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo.
94.	Društvo Marije Zdravje Bolnikov, Sublet, Wyo. Predsednik: Frank dolar, Box 94; tajnik: Frank Robnik. Box 61; zastopnik: Frank" Čire j, Box 124. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo
v mesecu, ob 10. dopoldne ▼ dvorani br. Cirej.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik; Mih. Rebernik, Box 185; tajnik: Ant. Kozlevčar, Box 174; zastopnik: Jak. Bnilc, Box 197. Meseč na seja: vsako drugo nedeljo v dvorani dr. sv. Barbare.
96.	Društvo sv. Barbnre, Kay lor, Pa. Predsednik: Nik. Zvonarič, P, O. S$mi-nole, Pa.; tajnik: Karol Koiuh, R. F. D. 6, box 64, New Betlehem, Pa.; zastopnik: Karol. Kožuh, Seminole, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 2. uri -popoldne v cerkevni dvorani.
97.	Društvo sv. Barbare, Mt. Olive, Tli. Predsednik: Frank Vukelič, Box 724; tajnik: Anton Muič, Box 723; zastopnik: John ju. Knes, P. O. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 1. uri popoldne.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111. Predsednik: Anton Oberstar, 120 Moen St.; tajnik: Josip Snedic, 115 Davis St.; zastopnik: Alois Mlakar, 114 Steel Vil. Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Mavričevi dvorani.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik: Jakob Lončarich, Box 195; zastopnik: Anton Nemanich, Box 148. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v Pet. Barbolio dvorani.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. Predsednik: Jos. Hribar, 602 E. 32. St.; tajnik: John Kumše, 1735 E. 33. St.; zastopnik: Josip Svete, 1780—82 E. 28. St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Af. Virantovi dvorani.
102.	Društvo 'Novi Dom', Newark, N. J. Predsednik: Frank ftkerbe, 23 Barbara St., Newark. N. J.; tajnik in zastopnik: Ivan Intihar, 409 W. 48. "'I.. New York, N. Y. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v prost. Fr. Stem-bal-a, 38 Newark St., Newark, N. J.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Math 8ekula, Had-ley Pl. & 48. Ave.; tajnik: Louis Se-kula, 425—54. Ave., West Allis, Wis.; zastopnik: Josip Janežič, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Mesečna sej'a: vsako drugo nedeljo v Cerkveni dvorani, West AUis.
104.	Društvo Marija čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Ana Princ, 1222 Taylor Ave.; tajniča: Julija Kra-ševec, 1237 Eler Ave.; zastopnica: L. Terlep, 1130 Elm St. Mesečna seja: vsakega 15. v mesecu v prostorih M. Luk-setič-a.
105.	Društvo sv. Ane, New York, N. Y. PrMsednica: Fan v Pirnat, 2803 Ca-talpa Ave., Brooklyn, N. Y.; tajnica: Fanv Staudohar, 1693 Linden 8treet, Erooklyn, N. Y.; zastopnica: Josipina Kerč, 424 E. 9. St., New York. N. Y. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo ev. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Golobič, 211 Jackson St.; tajnica: Marija Stanfel, 1001 N. Chicago St.; zastopnica: Ana Ulesič, 1028 Wilcox St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v šolske dvorani.
109.	Druftvo sv. Družine, Alliquip-pa, Pa. Predsednik: Geo. Smrekar, box 71; tajnik: John Jager, box 137; zastopnik: Josip Traven, box 71. Mesečna seja: vsako drugo,nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa. Barberton. Ohio. Predsednik: I^ank Brtoncel, 147 Center St.; tajnik: Jos. Lekšen, 149 Center Si.; zastopnik: John Rataj, 217 First St. Mesečna seja: vse ko tretjo nedeljo v prostorih N. Donnish.
111.	Društvo sv. Srca Marije, Barberton, Ohio. Predsednica: Fannie Ber-toncelj, 147 Center St.; tajnica: Marija Gruntič, 162 Center St.; zastopnica: Uršula Durmež, 436 Boulev. Rd. Mesečina seja vsako prvo nedeljo na 149 Center Št.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: M. Mushich, Ely, Minn.; tajnik: John Kovach. box 365; zastopnik: Nik C^rnich, box 924. Mesečna se ia: vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani.
113.	DruStvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Jo*. Erjavec, 650 Elgen Pl.; tajnik} Louis Andolšek, 5173 tjlarkson St.; zastopnik: John Turk. 4920 Pearl St. Mesečna seja: vsakega 13. v mesecu.
114.	Društvo Marije Milosti Polna, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Lončarič. 622 So. 2. St.; tajnica: Marija Butal:i. 768 So. 2. St.; zastopnica: Marija Starašinie, 764 So. 2. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. Sv. Alojzija.
115.	Društvo sv. Veroniae, Kansas City, Kans. Predsednica: Marija Gu-stin, 426 N. 5. St.; tajnica: Maria Mau-rin, 419 Ferry St.; zastopnica: Ana Saj-nič, 322 Ann Ave. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih 515 Ohio St.
118.	Društvo sv. Pavla, .-tittle Falls. N. Y. Predsednik: Chas. Laskovec. 4 Seeley St.; tajnik Jac. TerČek, 12 See-ley St.; zastopnik: Frank Gregc.rka, 2 Cassler St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St.
119.	Društvo Marije Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Ana Marentič, 109 Moen Ave.; tajnica: Maria Koste-lec, 509 Moen Ave.; zastopnica: Marija Lozar, 222 Midland Ave. Mseečna seja, vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City. Pa. Predsednica: Fanny Susman, box 011; tajnica Maria Spec, box 611; zastopnica: Pavla Osolin, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo.
121.-	Društvo sv. Marije Pomagaj, Littlefalls, N. Y. Predsednica: Frances Turek, 4 Williams St.; tajnica: Katie Mihevc, 4 Williams St.x zastopnica: Marie Albrecht, .1 Cassler »t. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
122.	Druš. sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo. Predsednik: Math. Ferlic, 211 Sherman St.; tajnik: Jos. Gosar, box 412; zastopnik: Frank Plemel, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Slov. Domu.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Potnik, box 134; tajnica: Marija Hoge, R. F. D. 2, bex 11%; zastopnica: Jožefa Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: John Ropar, 1043 Jefferson St.; tajnik: Joe Bukovec, 2160 Jefferson St.; zastopnik: Marko Mrzljak^ 2207 Madison 8t. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani na 22 Adams St.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, box 163, W. Mineral, Kans.; zastopnik; Pet. Benda, box 328 W. Mineral, Kans. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 10 uri dop.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Marija Turk, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, El.; tajnica: Marija Bartel, 1016 Leaox Ave., N. Chica-
tfl,.^™*??™'*''	Brence,
1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, ni!
Mesečna seja: vsako čet vrt jo nedeljo v šolskih prostorih.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, Sycamore St.; tajnica in zastopnica: Johana Skof, 13 Ganster St. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v prostorih predsednice.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb. Predsednica: Alojzija Po-lončič, 713 Hickory St.; tajnica: Ana Kramaršič, 713 Hickory St.; zastopnica: Antonija Jakšič, 1427 N. 23. St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih 385 So. 23. St.
130.	Društvo sv. Pavla, De Kalb, ni. Predsednik: Pavel Košir, 1409 State St.; tajnik: Math Koii*, 808 Prospect St.; zastopnik: Frank Mrlak, box 302. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 9. uri na 1409 State St.
131.	Društvo !£arija Rožn. Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Math Ko-stelich, box 155; tajnik: John Roblek, box 14; zastopnik: Anton Smolieh, box 303. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo.
132.	Društvo sv. Roka, Frontenae, Kans. Predsednik: Frank Zrzovi; tajnik: Fr. Kernc; zastopnik: Anton Kotz-man, vsi P. O. Frontenae, Kans. Meseč. na eeja: vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Ana Kacma-rich, 314 E. Thomas St.; tajnica: Helena Marinčič, 215 So. W. St.; zastopnica: Maria Mikavetz, 207 Bondy St. Mesečna seja: vsako dhigo nedeljo v dvorani P. Mukavec.
134.	Drušvto av. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Uršula Zevnik, 753 Haugh St.; tajnica: Antonia Kos., 702 Holmes Ave.; zastopnica: Frances Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 3. uri pop. v šelskem poslopju.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo Kukar, box 246; tajnik: Frank Koshar, box 553; zastopnik: Ant. Erchul, box 214. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v Ant. Intiharjevi dvorani,
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis.* Predsednik: Josip Pekol, box 12; tajnik: Frank Perovšek, box 10; zastopnik: Ig. Česnik, box 69. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Cerkveni dvorani.
137.	Društvo sv. Ant. Padov., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Serjak, box 275; tajnik: John Lesar, box 163; zastopnik: John Kmet, box 31. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo. t
139.	Društvo »v. Ane, La Salle, Dl. Predsednica: Johana Bruder, 154—3rd St.; tajnica: Maria Stušek, 1216—3rd St.; zastopnica: Maria Pražen, 1121—3. St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Johana Bučar, 1009 So.'15. St.; tajnica: Johana Logar, 1904 E. Stuart St.; zastopnica: Roza Kulovic, 1916 E. Stuart St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani.
143- Društvo sv. Jan. Krstn., Joliet, T'l. Predsednik: Joseph M. Grill, 1208 N. Broadway »St.; tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chieago 8t.; zastopnik: Joseph J. Plese, 911 N. Scott St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Soli ski dvorani sv. Jožefa.
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Shebovgau, Wis. Predsednik: Joseph Metelko, 1002 So. 15th St-; tajnik: Frank Mikolič, 1414 Geele Ave.; za stopnik: Martin Zagorc, 1010 Wise. Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Cerkveni dvorani.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver '■"alls. Pa. Predsednik: Kari Lovše, 1917 — Sth Ave.; tajnik: Ignac Krklec.
1832 — 3rd Ave.; • zastopnik: Brozich, 1527 — 2tod Ave. seja vsako drugo nedeljo popoldne drugi uri.
E. 81. St.; zastopnik: Jcsip Lekan. 355« . E. 86. St. Mesečna sej;i: vsako tretjo nedeljo v M. Plutovi dvorani.
147.	Društvo Marije Pomagaj, Rankin, Pa. Predsednica: Katy Blaži**. box 203; tajniefi: Ivana Halovanič, 230 3. St .; zastopnica: Doroteja Slobodnjak, 314 Hawkins Ave. Mesečna seja: vsako trejo nedeljo v Cerkveni dvorani.
148.	Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. Predsednik: Frank Atefanec, !425 Hancock Ave.; tajnik: (Stefan Horvat 110 Pine St-; zastopnik: Rev. M. J. Golob, 44 Butler Ave. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2 uri popoldne v cerkvenem pritličju.
149.	Društvo sv. Ahacijn, Tooele, Dtah. Predsednik: John Lah, box 406-tajnik: Frank Ambrosh, box 75; zastopnik: Tony Rupar. Mesečna seja: vs*ko drugo nedeljo. t
150.	Društvo sv. Ane, Clevelnnd, O Predsednica: M. Miklaučič, 3568 E. 80. St. SE.; tajnica: Marija Sadar, 35» E. 81. St. SE.; zastopnica: Maria Pee-kar, 8001 Etna Rd. SE.; Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v šolskih prostorih.
151.	Društvo sv. Družine, India**, polis ,Ind. Predsednik: Jernej štanfeL 744 Haugh St.; tajnik: Frank Luzar 760 Hugh St.; zastopnik: Frank Zup**^ 739 Holme* Ave. Mesečna seja: vsake prvo nedeljo v prostorih br. Hribuj*.
153.	Društvo sv. Jeronima, Canon« burg, Pa. Predsednik: Frank Kirn, box 111, Canonsburg, Pa.; tajnik: John Pel-han, box 174, Houston, Pa.; zastopnik: John Sedmak- box 178, Canonsburg, IV Mesečna seja: vsako prvo nedeljo.
154.	Društvo Marije Majnika, Peoria, 111. Predsednik: Jos. Kocian, 2501 So. Adams St.; Tajnik in zastopnik: Math. Papich, 111. Hotel, Terminal Sta. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih Martin Klarič, 250 So. Adaas Street.
155.	Društvo sv. Jožefa, Johnstow*, Pa. Predsednik: Josef Kuzma, 80®^ Chestnut St.; tajnik: John Brunskole, 811 Bradley Alley; zastopnik: Fr**k Fink, 812 Broad St.. rear. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v hi$i na «11 Bradley Alley.
OPOMBA:
Društva, katera niso tu označena, še niso dopoalala glavnemu uradu imea svojih novih uradnikov.
cr Gg. društveni tajniki so napro-šeni. da poročajo takoj vsako premen-bo naslova in sicer glavnemu tajnika Jednete, ter upravništvu "Glasila K S. K. Jednote
Priveski K.S.K.J.
(20. Century)L z napisom 1894—1914	I
z začetnimi črkami, kakor — kdo piše; izdelani v mali obliki in najbolj fino r. zlatom prevlečeni. Cena komada $3.75.
Iste im* tudi ceneje po $1.75 io z znakom na obeh straneh po $2.00.
Dalje imam v zalogi rudi znake vssfc slovenskih Jednot in Zvez. Cens do ca tu $1.10; — in priveske po zgornjih eenah.
Pišite po cenik zlatarske obrti ns:
M. Pogorele
29 E. Madison St. ChieaIIlMs
Room 1112
Marija Sluga
4134 W. 31»t St. Chicago, Illinois
Telefon: Lawndale 8390.
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BAB ICA
se uljudno priporoča slovenskim in hrvaškim ženam.
ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
Ustanovljena leti 1857
lacijonalizo-vana lata 1864
Pod nadzorstvom vlade Z edin jenih držav
NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
-ki daje-
3% obresti 3%
i pripisuje polletno k glavnici ('
Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
(Prvš Nacl|onalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
srs's&rss, ss.oot.ioo.oo