Naročnina za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedcllska Izdata celoletno v Jugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ceneogjpsov 1 stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 150 ln 2 O,večji oglasi nad 43 mm vIMne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pn večlem O naroČilu popust Izide ob 4 zlutraJ razen pondeltka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici «1. 61111 Rokopisi se ne vračalo. nelranklrana pisma se ne sprelemalo >» Uredništva telef or. 41. 20S0, upravnlštva šl. 2328 Političen lisi sza slovenski narod Uprava lc vKopltarlevl ul.ši.6 * Čekovni račun: Clubllana štev. I0.650 ln 10.349 tca lnserale, Saralevošt.7563. Zagreb št. 39.011, Praga In Dunal št. 24.797 Noue kroaue demonstracije š Belgrad, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Danes predpoldne so se v Belgradu ponovile velike demonstracije proti Italiji, fašizmu in Mussoliniju. Že snoči so se vršile demonstracije ob gostovanju pariške opere >Comique<. Po predstavi »Wertherja« je prišlo do manifestacij za Francijo in do demonstracij proti Italiji, fašizmu in Mussoliniju. Danes okrog 12 je prišlo do ponovnih demonstracij, ko so spustili na prosto akademike. Pred tem so imeli akademiki na vseučilišču zborovanje. Ker je vseučilišče že tretji dan zaprto, so morali zborovanje prekiniti ter so se podali na ulice demonstrirat. Klicali so proti Italiji, proti Mussoliniju ter prepevali pesmi »Nije Istra talijanska, več je Istra jugoslavenska.« — Vzklikali so: »Živel Trst, G o r i c a , I s t r a, R e k a, Z a d e r 1 Doli Mussolini! Doli fašizem!« Itd. Pred Praško banko je policija ustavila demonstrante, pri čemer je prišlo do spopada z demonstranti. Demonstracije so sc s tem končale. Pred Praško banko je govoril sin pokojnega ministra, akademik Milorad Draškovič. Na vseučilišču so akademiki sklenili resolucijo, v kateri protestirajo proti postopanju orožništva in v kateri zahtevajo Jugoslavijo od Jadrana do črnega morja, dalje, da se nettunske konvencije ne odobrijo. Zvečer so se demonstracije zopet ponovile. Nastal je pa v teh demonstracijah ogromen preokret. Pred kavarno »Ruski car« so se zbrali okrog pol 8. demonstrirajoči akademiki. Njim so se pridružili trgovski pomočniki in komunisti. Naglo so postavili barikade ter zaprli dve ulici. Prišlo je do velikanskih demonstracij, do neverjetnega trušča in vpitja. Akademiki so izza barikad pričeli metati najrazličnejšo predmete na policijo in orož-ništvo, kjerkoli se je pojavilo. Po zraku jo letelo kamenje, kosi pohištva, žlice, vilice, noži, krožniki, skodelice ter stekleno posodje, ki so jih demonstrantje pobrali iz kavarne ::Ruski car«. Demonstracijo so trajale do pol 10. Policija jo pozvala na pomoč gasilce, ki so prišli na lice mesta s štirimi motornimi brizgalkami ter pričeli demonstrante polivati z vodo. Razvila se je prava bitka, kajti demonstrantje so navalili tudi na gasilce in jih obmetavali s pohištvom iz kavarne »Ruski car". Policija jc razganjala demonstrante. Z obeh strani so padali revolverski streli. Kavarna >Ruski car« je bila v gornjem delu popolnoma demoli-rana. Vsi stoli in inize so popolnoma uničeni, ravno tako klet. Uničen je tudi en klavir. Ranjenih je bilo več orožnikov in tcč akademikov in en gasilec. Med ranjenci je več težko ranjenih. Prepeljali so jih na ambulanto. Od tu so nekatero oddali v zasebno postrežbo, težje slučaje pa v bolnico. Mnogi ranjenci se bodo morali podvreči operaciji. Tekom noči so je zatrjevalo, da sta dva ranjenca umrla, vendar ni bilo mogoče ugotoviti resnice. Izložbena okna. ki se nahajajo okrog kavarne '.»Ruski car«, so vsa razbita. Demonstracije so se končale šele okrog 11. Ob pol 12. pa so se v Sremski ulici ponovile. Francija za Jugaslaolio Demonstracije Ob priliki kampanje o nettunskih konvencijah smo pribili dvoje. Prvič, da zunanjepolitičen interes naše države zahteva, da konvencijo, ki smo jih pred leti sklenili, ratificiramo in drugič, da bi to ratifikacjo radi državno koristi morala izvesti vsaka vlada in podpisati vsaka stranka. Da je položaj tak, ve prav dobro opozicija kakor vlada, in sicer ne vo tega od danes, ampak že od zadnje vladne krize dalje. Zato je vredna obsodbe vsa neiskrena demagoška gonja proti odobritvi konvencij. Dogodki so potrdili, da je imela vlada pri svojem ravnanju prav. Velesile so sklep naše vlade pozdravile kot sklep miru, ime dr. Marinkoviča je šlo po evropskem časopisju kot ime velikega državnika in diplomata. Zahvalo smo dobili za to našo odločitev od vse evropske javnosti, ki nam je ko-likortoliko prijazna, z molkom pa je bila ratifikacija sprejeta pri naših nasprotnikih in prav posebno hladno v fašistovskem tisku. Z drugimi besedami: tisti, ki nam dobro žele, so vesele ratifikacije kot naše sreče, tiste pa, ki smo jim trn v peti, smo z ratifikacijo neprijetno zadeli. Čudno: istodobno ko je naša vlada sklenila ratifikacijo konvencij, so fašisti vprizo-rili novo preganjanje Slovanov, ki so italijanski državljani, in priredili izzivajoče, sramoteče manifestacije v Zadru, Milanu in drugod. Ta izzivanja in sramotenja naše države, ki jih vprizarja stranka, ki nosi vso odgovornost za sedanjo Italijo in, kjer sodelujejo znani zaupniki italijanske vlade, so bila tako preprosto brutalna kot da bi bila preračunana na to, da dvignejo reakcijo na jugoslovanski strani. Če bi se bila ta namera resnično posrečila, bi imeli danes na novo in huje zapletene odnošaje s sosedno državo kot kdaj prej. Ker so fašisti izzivali tako stanje in te posledice, je menda to dejstvo samo zadosten dokaz, da upostavitev rednih odno-šajev med nami in Italijo in ratifikacija konvencij tem elementom ne gre v račun in da se tisti, ki žive od večnih intrig proti Jugoslaviji, z ratifikacijo hudo zadeti. Na poniževalna izzivanja in sramotenja v Italiji je naša javnost morala odgovoriti. Vsak pa, ki je odgovarjal, protestiral in demonstriral, je moral imeti gornja dejstva pred očmi. Vedeti smo morali, da naše demonstracije izzivajo tisti, katerim naš blagor ni pri srcu, da bi nepremišljeni ekscesi šli le njim v račun in nam v škodo. Niso zadnje demonstracije v Belgradu, Zagrebu, Splitu, Sibeniku in Ljubljani brez velikega pomena. Pokazale so, kako popolna enodušnost vlada med vsemi narodi in pokrajinami, kadar gre za čast in blagor države. Dokazale so, da napram zunanjim nasprotnikom ne poznamo več posebnih slovenskih, hrvatskih ali srbskih koristi, da vsi čutimo eno in vsi skrbimo za skupnost. Fašistom so bile te demonstracije poseben opomin, da je jadransko vprašanje prav tako belgrajsko kakor dalmatinsko, hrvatsko in slovensko, in da jim tu stoji nasproti usovr-šena duševna in materijalna skupnost interesov vseh jugoslovanskih narodov. Oblast in zavest odgovornosti med državljani samimi sta poskrbeli, da so naše manifestacije ostale strogo v okviru primernosti. Državna uprava je dokazala, kako ogronmo važnost polaga na to, da ji noben dogodek ne skali zunanjih načrtov. Ta velika skrb je ukazovala najostrejše odredbe in zlasti v Belgradu tudi precej hude spopade demonstrantov z varnostnimi oblastmi. Nestvarni in ne-osnovani so tozadevni očitki proti vladi. Prav in za nas samo koristno je, da smo pred očmi vseh zastopnikov inozemstva dokazali, kako naša javna uprava ceni korekten nastop in mir tudi tedaj, kadar se pred očmi javne oblasti v sosedni državi dogajajo težki izpadi proti nam. Mi smo morali dokazati in smo dokazali, da se izzvati ne damo. Uverjeni smo, da bodo naši prijatelji v zboru velikih sil mogli dobro uveljaviti to dejstvo v našo korist. Zahteve in orotizahteve g Belgrad, 30. maja. (Tel. >Slov.<) Danes so se razširile vesti, da je italijanski poslanik Bodrero zahteval od naše vlade, da da odškodnino za vso škodo, ki se je prizadejala italijanskim državljanom ob priliki demonstracij v posameznih mestih naše države. Istotako je stavil naš rimski poslanik italijanski vladi, da poravna Škodo, ki se je napravila našim državljanom v italijanskih mestih ob demonstracijah. v Pariš, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Italijanskc-jugoslovanska napetost je dala levičarskemu tisku povod, da napada fašizem. V levičarskih krogih se položaj smatra za skrajno kritičen Vpraša se, ali ne bo Anglija vendar enkrat smatrala, da je prišel trenutek, ko je treba nastopiti, in ali naj se pusti, da se bo Mussolini vedno igral s sodom smodnika. »Ere nouvelle« piše, če se Jugoslaviji svetuje disciplina, da se mora tudi od Italije zahtevati primerno. Čas je, da se sedaj s to stvarjo peča tudi Društvo narodov. Celo fašistom prijazni »Echo de Pariš« izjavlja, da je sedaj stvar Mussolinija, cla spontano prizna pogum, s katerim je belgrajska vlada zavzela svoje stališče. Tudi drugi francoski listi, ki so bili dosedaj v svojih komentarjih zelo vzdržni in so skušali v obeh državah vplivati pomirjevalno, so se oglasili. Sedaj zopet na nedvoumen način zavzemajo stališče proti Italiji in smatrajo njeno politiko za odgovorno za napetost situacije. Celo >Temps« piše danes o resnem ogrožanju miru in označuje kot povzročitelja imperializem fašistične Italije. Vsled neprikritega protektorata Italije nad Albanijo, ka- v London, 30. maja. (Tel. »Slov.«) »Daiiy Telegraph« piše z ozirom na italijansko-jugo-slovansko krizo, da ni treba, da bi italijanska zahteva po satisfakciji povzročala skrb, ker niti ni časovno omejena, niti ne grozi z vojno ali s prekinjenjem oduošajev. Po dosedanjih dejstvih ni dvomiti, da bo jugoslovanski kabinet izrazil obžalovanje dogodkov in ponudil primerno zadoščenje. Ker je s tem, da se je pokazala pripravljeno podpisati nettunske pogodbe, dokumentirala Jugoslavija voljo, sporazumeti se z Italijo, bo tudi storila vse, da zadnje dogodke spravi s sveta. Nacijonalne difcrence so gotovo obsežne, ker sta tudi obe državi malo pripravljeni, za vedno priznati sedanji status quo, ki predstavlja kompromis. Vendar sta se obe vladi že večkrat pokazali pametnejši, kakor njuni vročekrvni patrijoti. Italijanska vlada priznava težkoče, ki jih ima jugoslovanska vlada z onimi Hrvati in Slovenci, ki ne cenijo vloge italijanske armade pri osvoboditvi izpod habsburškega jarma (!!), bilo bi pa obžalovati, če bi Radič in njegovi pristaši bili za jugoslovansko vlado premočni, ker bi to ne škodovalo samo miru, temveč tudi najetju 30 do 50 milijonskega posojila v funtih v Angliji in Ameriki, ki bi ga Jugoslavija potrebovala za svoj a-daljnji gospodarski razvoj. Samo 'ifikacija nettunskih konvencij bi dala jamstvo za mir in za gospodarsko sodelovanje v Adriji. Banke so odločene, da Jugoslavije ne bodo podpirale s posojilom, če se italijansko-jugoslovanskj odno-šaji ne stabilizirajo. »Daily Cluonicle« izjavlja, tere neodvisnost je neobhodni pogoj za varnost Jugoslavije, se je v obeh državah ustvarila napetost, katero je Italija s hujskanjem fašističnih listov ostrila od meseca do meseca. Temu sistematičnemu hujskanju je pripisovati, da je nevarnost, da se v trenutku, ko sta končno obe vladi uvideli potrebo sporazuma, akcija za to prevrne vsled razburjanja javnega mnenja. Dobro voljo jugoslovanske vlade, ki se je pokazala pripravljeno k ratifikaciji nettunskih konvencij, je velik del javnega mnenja doma napačno razumel, ker je videl v tem prikrito kapitulacijo pred Italijo. ^Temps« izraža upanje, da se kabinet dr. Mar-koviča po dogodkih zadnjih dni ne bo dal motiti, da ne bi nadaljeval dosedanjega pota, ki je v lastnem interesu Jugoslavije. Vsekakor pa se mora sedaj tudi od Italije zahtevati z vsem poudarkom, da se ne protivi dalje razpravi o politični dalekosežnosti trianon-ske pogodbe, ki jo zahteva Jugoslavija. Odpoklic Bodrera se mora smatrati za simptom, da so v Rimu sedaj uvideli to potrebo in da so pripravljeni računati s tem. da intervencija pri Društvu narodov ne pride v poštev, ker bi pri takem položaju moglo Društvo narodov samo tedaj nastopiti, če bi Jugoslavija prosila za pomoč. »Daily Herald« pravi, da je Mussolini svojo noto poslal sedaj samo zato, da bi se ratifikacija netunskih konvencij, ki bi se izvršila na pritisk finančnih skupin, pokazala kot uspešno delo njegove moči. Mussolini skuša, da bi prijateljsko ureditev zadeve pokazal kot triumf fašizma. »Evening Standarde poroča zvečer, da so londonski bančni sindikati stavili jugoslovanski vladi sledeče tri predpogoje za dovolitev posojila: ratifikacijo netunskih konvencij, stabilizacijo dinarja in ureditev srbskih dolgov v Franciji. Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« poroča dalje, da se v angleških političnih krogih zelo obžaluje, da je angleška inicijativa, pripraviti Jugoslavijo k ratifikaciji netunskih konvencij, namesto da bi vplivala pomirjevalno, vznemirila divje može na Hrvatskem. Vašenm dopisniku se poroča, da so ne samo angleške banke, temveč da je tudi angleška vlada v Belgradu intervenirala za ratifikacijo. Grško-turška pogajanja. Grško-turška po- gajanja v Angcri potekajo ugodno. Zdi se, da je Turška pripravljena sprejeti grško ponudbo o razsodišču. Albanski zunanji minister v Rimu. Al- banski zunanji minister Vrioni se je odpeljal v Rim na razgovore z Mussolinijem, Izredni kongres Profesorskega društva* Belgrad, 29. maja 1928. V naši državi se vrši vsako leto reden kongres profesorjev iz vse države, nikdar se pa do letos ni Se vršil izreden kongres. Povzročile so ga razmere, ki o njih lahko rečemo, da niso samo stanovskega pomena za posamezni stan, đmpak splošno narodnega pomena. Vzroki nezadovoljnosti med profesorji so deloma isti kakor med drugimi kategorijami državnega uredništva. Tudi po uradniškem zakonu iz 1. 1923 so plače akademsko izobraženega dela uradništva če ne najnižje v vsej Evropi splob, pa vsaj spadajo med najnižje. Tudi »premaganec države, ki plačujejo vojno odškodnino, skrbe čisto drugače za to, da kultura v državi ne nazaduje. Določbe uradniškega zakona so se po letu 1923 opetovano znatno poslabšale. Opozorimo samo na neizplačane razlike — ali jih bo res uradništvo prejelo za desetletnico naše države? — in na zloglasne »poplave«, za katere je uradništvo v naši državi plačalo tako ogromno vsote, da bi bila za prizadeto prebivalstvo poplava najvišja sreča — ako bi bil ves ta denar dobili poplavljenci. Kdaj bodo poplavljenci zadovoljni? Menda o svetem nikoli. Letos se je zvišala stanarina silno občutno ogromni večini uradnikov, ne da bi bila država zvišala le za paro tozadevne postavke v uradniških plačah. Poleg teh udarcev, ki so enakomerno zadeli vse uradništvo, je bil pa, kakor že parkrat poprej tako tudi letos, posebej za profesorje prihranjen še eden: ob času zvišanja stanarine se je zvišala kar s finančnim zakonom tudi učna obveznost pri nekaterih profesorjih za dve uri na teden, pri nekaterih pa celo za 4 ure. Ker je znaten del profesorjev že itak imel nekaj ur preko normalne učne obveznosti kot nadure — sicer bi namreč sploh ne mogel gmotno izhajati — pomeni ta določba finančnega zakona pri večini profesorjev zo-petno znižanje prejemkov za dobrih 100—300 Din na mesec. Tedaj pa je med profesorji zavrelo in sarajevska sekcija je zahtevala, da se nemudoma skliče izreden kongr es, ki se bo bavil samo z gmotnim vprašanjem profesorjev. Ostale sekcije so se predlogu pridružile in tako je prišlo do izrednega kongresa, ki se je vršil ob nenavadno veliki udeležbi — samo delegatov posameznih pododborov je bilo 143, poleg tega pa mnogo drugih članov in celo nečlanov, ki so menda prišli na občni zbor s posebnimi nameni. V celoti je potekel občni zbor mimo in akademikov vredno, dasi so trajale samo javne seje (brez posvetovanj manjših skupin) na binkoštno nedeljo nad sedein ur in v ponedeljek dobrih šest ur. Videlo se je pa jasno, da je mera potrpežljivosti polna in da na lepe besede ne da nikdo več ničesar, ampak da hoče sedaj tudi najpotrpežlji-vejši videti dejanja. To je kot prvi lahko videl sam prosvetni minister Milan Grol, ki se je udeležil zborovanja v nedeljo dopoldne s svojim pomočnikom in načelniki vred. (Tudi pri vseh nadaljnjih posvetovanjih je bilo ministrstvo zastopano.) V približno enournem govoru, ki so ga pa opetovano prekinjali medklici in ugovori, je razložil, zakaj ni mogel preprečiti poslednjega udarca profesorskemu stanu. Zvišanje učne obveznosti je nekaka kompenzacija za finančnega ministra, da ie izplačal dolžne nadure za več mesecev nazaj! Prosvetni minister, ki je bil sam nekaj časa profesor, je naglašal, da kot bivši stanovski tovariš zborovalccv ue more prikrivati, da mu otežuje njegove napore, da bi kaj bistvenega dosegel za srednjo šolo, dejstvo, da profesorski stan danes ne uživa več tistega ugleda, kakor ga je užival pred vojno n. pr. v Srbiji. Krztoga sta v "lavnem dva. Prvi razlog je ta. da je bil pred vojno profesor skoro edini akademično izobražen človek v mnogih krajih v Srbiji in je predstavljal nekako duševno elito naroda, dočim je sedaj število akademikov drugih stanov v splošnem večje, baš med srednješolskimi voditelji pa — relativno manjše. Kajti na jugu naše države je vse polno srednjih šol. kjer ni niti polovica učiteljev kvalificiranih za svojo službo. Med srednješolskimi »profesorji« sc bili zlasti pred nekaj leti marsikje zastopani vsi izobraženci v tistem kraju od upravnega uradnika do popa in osnovnošolskega učitelja. (Slednjih je bilo še pred par leti dobrih (500 v srednješolski službi.) Se sedaj imate srednje šole, kjer ni niti petina izprašanih profesorjev. Tu moramo ugotoviti, da je temu vsaj deloma kriva vlada sama, oz. nepremišljena prosv. politika. Načelo mora biti pač, da se ne more ustanoviti do-bena srednja šola, če nima država zanjo profesorjev. Gimnazija brez izprašanih profesorjev je pnfi popolnoma isto kakor bolnica hrez zdravnikov. Država bi si bila lahko preskrbela izprašanih profesorjev, ako bi bila dala^posCbne štipendije tistim, ki bi hoteli študirati na filozofski fakulteti. Tako bi bila dobila toliko kandidatov za srednješolsko službo, da bi bila res lahko izvedla svojo zahtevo, da mora v določenem času sleherni učitelj napraviti svoje izpite in da ga sicer odstrani iz službe. Se več! Kandidatov bi bilo toliko, da bi bila država lahko izbirala in da bi zaposlila v upravni službi in drugod tiste kandidate profesorskega stanu, ki so sicer znanstveno kvalificirani, a se iz kakršnegakoli vzroka v šoli ne obnesejo. Završeno pa je, če država ne ustvari pogojev za prvovrsten profesorski stan, potem pa ljudje pričakujejo neko višine stanu, ki se da ustvariti samo s čisto drugačnimi sredstvi. Pravilno se je naglašalo na kongresu, da pri vprašanju propadanja srednje šole nikakor ne. gre samo za vprašanje profesorskega stanu. Danes nimajo naše Sol s dostikrat ne primernih prostorov, ne učil, ne knjižnic, marsikje niti ne izprašanih profesorjev. Profesorjem jc onemogočena ali vsa/ zelo otežkocena nadaljnja samoizobrazba, idealizem med njimi sicer ni še umrl, ampak pravilno je omenil nekdo, da — umira. Srednja šola sc pa ne more zapostavljati, ne da bi s tem tnnf-no padla višina vseh izobraženih stanov. V državi, kjer je v nekaterih krajih kultura še ua nizki stopnji, je vprašanje t > C/i g"i s. 2 О..Е.&.П < PO ar ~ 5 — 2 o a 3 T ргх-2. p - O o И-И v*" X* « 5*3* •o » 3 » O a.o ° N < p _3 » £ — 3- Г- n " o' « N< u -n « o ° < Sc х-^Чге Zg 3 n o p З.Л« B g S.B |*8л 1 » Г в л s ° ŽLB e» os< » B b p o» n •< » b 2 8.љз ti 6< g, i w P —g » ,w o "o K" h n o.S'5 ® " Нв S s S « и 3 Sos -g-a B JO. rt B _ p- » "i sc*" 2 2. S. л g c^S Si« s. & » * g.^-O. -•s-er««!- rt f-T3 .. O C ki rt ? ?SSgB _ o.£B g л "S.'S'"5' 2 2 и < o « rt o S 4 ' rt rt O -e — ■ 2 и M £ rt rt p tr.ra. g"*" *"?'«" O Q p Jr- 0 e „ -•o O 4 P CLO jJS P p 3 p (rt d" b rt i P O P ™ H-3 a-"•g g. B s.S PrfeE.2. C; O p p O^o 2 Ц. 8 3 F-g -—S g.« g5"" C D.5 of. g-» < » r< C 5-02 trt S n 3:<£ D«-« - X . .•,V ft, ■> "V,- Skromna in tiha sestra moja Zahvala estra moja Uršula je imela na zadnji poti tako mnogoštevilno in častno spremstvo, da se morem vsem le glnjen zahvaljevati. Zlasti veljaj moja iskrena zahvala čč. gg. sobratom, kolegom, rojakom in prijateljem, dekliški Marijini družbi šentpeterski, tretjemu redu, spoštovanima zavodoma Marijanišču in Jožefinu. Iskrena zahvala tudi g. dr. Vilku Špornu za ljubeznivo skrb ob bolezni. Bog vsem povrnil V Ljubljani, dne 29. maja 1928. Univ. prof. dr. G. Rožman. Henrik Sienkievvicz: 21 Na polju slave .Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. »Seveda ne, zato sem pa žalosten. Upam pa, da bo Bog varoval nedolžnega!« Tačevski se je prekrižal in že hotel oditi: do poldneva je bilo kvečjemu dve uri, a imel je dolgo pot. »Le počakaj, ne uideš mi kar tako!« je rekel prost Vajnovski, »s teboj pošljem na določen kraj hlapca s sanmi in mu rečem, naj jih dobro postelje s slamo. Saj pri Pongovskem ne vedo ničesar o vašem sporu. Tam nihče ne sluti, da se spoprimete, a kaj bo, če dobi kdo izmed vas težjo rano? Ali si pomislil na to?« »Nisem, ln ne verjamem, da bi se za to pobrigal tudi kdo izmed ostalih.« »Zato te spremim sam. To se pravi, ne bom ti sledil na kraj, kjer se boste bili, temveč počakam rajši na vasi. Duhovniku se ne spodobi gledati take stvari, a vendar bi bil rad v bližini že zato, da bi bil ti v moji navzočnosti pogumnejši!« Tačevski je pogledal starega gospoda s svojimi svetlimi, nežnimi, skoro dekliškimi očmi: »Bog vam poplačaj vašo prijaznosti Ne upade mi pogum, pa naj me stane tudi življenjel« »Nikar ne govori tako!« ga prekine prošt, »Ali ti ne bi bilo zelo žal, če ne bi mogel v boju s Turki, da si tam poiščeš slavnejšo smrt?« »Seveda bi mi bilo žal, prečastiti! Zato se tudi potrudim, da me te pošasti ne zmeljejo takoj kakor proso.« Nato je prošt trenutek premišljeval in rekel: »Kaj pa, če bi prišel jaz na kraj vašega spopada in onim ljudem povedal, kakšno plačilo jih čaka v nebesih, če pojdejo na vojno in si poiščejo smrt od poganske roke? Potem bi te nemara na miru pustili?« Za Jugoslovanska tiskarno » Ljubljani) Karel Cefi. : Bog obvaruj!« je zaklical Jacek, »saj bodo vsi mislili, da ste to napravili na mojo prošnjo. Za božjo voljo, tega pač ne smete storiti. Zdaj pa pohitim tja, ker mi to narekuje dolžnost!« »No. pa ne, pa pojdiva!« je pristal prošt. Poklical je takoj hlapca in mu rekel, naj čimprej na preže. Sama sta možu sledila v konjušnico, da mu pomagata, kajti časa res nista smela več izgubljati. Na dvorišču pa je stari prošt strmel, ko je zagledal kljuse, na katerem je bil prijahal Jacek. »V imenu Očeta in Sina ..". povej mi no, Jacek, kje si vendar zajahal to zoprno mrho? Saj me je kar strah!« K plotu privezan je res stal žalosten konjič s povešeno glavo: po gobcu mu je rastla dolga dlaka in bil je samo za spoznanje večji od koze. »Izposodil sem si ga pri kmetu,« je odgovoril Jacek in se bridko nasmehnil; »menda bom z njim jahal tudi nad Turke — kaj hočem ...« »Lahko pojdeš z njim na vojno. Nič za to, če se povrneš, ako Bog da, na lepem arabskem žrebcu,« je odvrnil Vajnovski, »zdaj pa le osedlaj mojega jahalnega konja. Danes pač ne moreš tako žalostno stopiti pred nasprotnike!« Tačevski je ubogal. Preskrbela sta vse potrebno in odšla. Voznik je sedel spredaj, prošt in cerkovnik z zvončkom sta bila v saneh za njegovim hrbtom. Tačevski pa je jahal zraven na proštovem konju; kljuse, na katerem je bil prijahal, pa so privezali zadaj k sanem. Nebo je bilo oblačno in dvigala se je megla, ker je nastopalo južnejše vreme. Trdno zamrzla zemlja je bila še pokrita s snegom, a gornja plast snega je že začenjala kopneti: konjem so se globoko pogrezala kopita in sani so neslišno drčale po gladkem sanincu. Takoj za Jedlino so srečali več kmečkih sani z drvmi, vozniki so korakali zraven in pokleknili, ker so mislili, da nese župnik Najsvetejše umirajočemu. Peljali so se dalje po široki planjavi, ki jo je zastirala gosta megla. Nad njo je krakajoč letela jata vran. izdaiateli: di. F*. Knlovec, Čimbolj so so bližali gozdovom, tem neprodirnejša je postajala megla. Zasneženo grmovje ob cesti se je za trenutek pošastno prikazovalo iz mraka in zopet izginjalo zadaj za drvečimi sanmi. Zdelo se je, da je ves svet naokrog izgubil oblike in meje. Peljali so se skozi nepoznano deželo, ki je bila polna pravljično-nejasnih senc in v kateri je tudi domačin s težavo doiočil pravo smer. Jacek je molče jahal poleg sani. Mislil je na boj, ki ga je čakal, še bolj pa na panno Sieninsko, in govoril na tihem napol sebi, napol pa njej: »Vedno te bom enako ljubil, a koko se naj veselim te ljubezni, ko pa mi je doslej naklonila tako malo neskaljene sreče? Da bi ti zdaj mogel objeti kolena in te vprašati, ali se boš zame kaj bala in za menoj žalovala, če bi mi sreča ne bila mila? A kaj bi spraševal? Odgovor je zavit v meglo in še ti sama si zdaj kakor prikazen iz sanj. Da bi vedel, kaj naj počnem, a ne vem nič, prav nič...« Jacek je začutil, da mu postaja težko pri srcu, kakor je postajala vedno težja njegova vlažna obleka. Globoko je vzdihnil: »Joj, da bi me le že skoro bilo konec!« Tudi prošt Vojnovski je imel glavo težko od skrbi: »Ubogi deček!« je mislil; »koliko revščine je prestal, zapravil je svojo mladost, moral je trpeti radi te nesrečne ljubezni in kaj se mu zdaj obeta? Saj mi ga še umore ti razbojniki! Mar niso pred kratkim pana Košibskega na sejmu v Kožencu tako razme-sarili, da je komaj ušel smrti? Tudi danes se ta dvoboj najbrž slabo konča! 0, usmiljeni Bog, saj je ta mladenič kakor suho zlato, ali je mogoče, da bi se prelila zadnja kri tako uglednega starega rodu?! Da bi jih le posekal! Bog daj, da ne bi pozabil objh udarcev, ki tvorita najvišjo umetnost, ki sem ga jo naučil v sabljanju! Prvič je to navidezni napad s kritjem desno in potem skok na levo stran. Drugič pa imamo mlinček: sablja kroži od zgoraj navzdol proti levemu ušesu. — Jacek, čuj no!« EiiiEiil S B > „ _ ^ r e u ■ J C =r C Л rr. ™ u i — S p 2 W 5 < - ЈГ S > џ p s. .= ? JL 2 — — i: w w 1 »> t". 5' 2' ST » h \ ' 'tC < o > ' re — i * л* re _ n N tO W y — to 5- M< C 1 p CЛ < T" Ф 2 f re c П M 5 g S e u П ' 7t s. , s o n j« ti M ts •s N ~ a c« IO 33 B D fl> a p o « J- C N s < re » e B M. 73 K — » p f > s N л X < 5 « г C u i p, -i =* 2. o •g' ч f. 111 = 111 = Uredniki Franc Tersedlnvi Stev. £23. >SLOVKmse«, ane bj. maja 1928. ■ ■ ————- i — , t Kdo bo reSIl mladinsko vprašanje? Helene Weber, Berlin: Revoluciia modeme mladine Pač redkokdaj se je kaka knjiga tako hitro razširila kakor Ben B. Lindseyeja »Revolucija moderne mladine« Pisatelj, mladinski sodnik, ki ima za seboj 25-letno prakso, podaja tu svoje izkušnje o 15—18 letnih fantih in dekletih nekega ameriškega mesta. Niso to morda delavski otroci, marveč otroci meščanskih slojev. Kar pripoveduje o več nego 90 odstotkih vseh deklet in fantov tega stanu, kaže popoln razkroj moralnega življenja teh mladostnikov. Čisto gotovo tu ne moremo govoriti o »spolni stiski«, pač pa o taki samovolji na tem poprišču, da sta tako domača hiša kakor šola popolnoma odpovedali. Brez vodnika. To mladino muči spolna radovednost, zgodaj se izpozablja in živi svoje lastno življenje mimo staršev in vzgojiteljev v šoli. To smatra za svojo pravico in ne najde nikjer razen v mladinskem sodniku razumevajočega vodnika. Med temi fanti in dekleti navaja Lindsey predvsem telesno zgodaj dozorele, katerih duševno in nravno življenje se mnogo počasneje razvija nego telesno. Zato so vsem skušnjavam in vabam posebno izpostavljeni. — Drugi tip, ki ga je vedno našel med deklicami, je »flap-per«: umno, talentirano, mnogokrat tudi praktično nadarjeno dekle, toda brez srca, mrzla. Ni ji za drugo nego za ples in zabavo in si smejo zato mladi ljudje dovoliti nasproti njej, kar hočejo. Tiste fante in dekleta, ki nevarnostim ne podlegajo, imenuje Lindsey »pravilno vzgojene«, ki doraščajo v zdravem, duševnem ozračju dobre izobrazbe in religijoznosti. Dom je tukaj središče nove močne vzgoje. Če primerjamo razne »procese« v Nemčiji in izkušnje vzgojiteljev po velikih mestih z Lind-seyjevo knjigo se pokaže, da so razmere v Ameriki slabše. Toda tudi pri nas se že kažejo znamenja razkroja, ki so za mladostnike izredno nevarna. Vseučiliški profesor Spranger je po pravici opozoril, da se je treba sramovati, ker zdravi elementi nasproti nekim dogodkom trdovratno molče. Prav ima. Kajti tudi krščansko mladino potezajo za seboj neke časovne struje bolj, nego slutimo. Graditi treba iznova. Doživljamo zadnjo dobo skrajnega ideala svobode, ki se uveljavlja med mladino kot duševna zabloda in samovolja. Niti avtoriteta domače hiše niti šola ne moreta tu s starimi metodami ničesar opraviti. Čisto novo zaupanje se mora zgraditi tako v družini kakor v šoli. Zelo težko je staršem in vzgojiteljem o tem dajati nasvete. Zrasti mora iz osebnega življenja in polagoma premagati nezaupanje mladostnikov. Tu ne pomagajo niti konkretna vprašanja in glasni opominjevalni govori. V težavnih letih pubertete je preje na mestu molčečnost nego prevelika zgovornost. Treba si je osvojiti srca mladine, da bo sama izpregovorila, sama vprašala in odkrila svoje dvome. Pretresljivo je, koliko se danes staršem in vzgojiteljem prikriva. Do neke meje je bilo to pač zmerom tako. Toda danes je to narastlo do strahotnosti, ker se mladina čuti kot »druga« in »nerazumljena« generacija. Nočem misliti, da bi velik odstotni postavek višješolske mladine gazil v spolnih zablodah. Toda zdi se, da je število tistih, ki so zašli, večje nego pred vojno. Mnoge matere ne vedo s svojimi hčerami kaj početi in rano izgube tudi zaupanje svojih sinov. Lažje si je pridobiti neko splošno izobrazbo in neko gotovost v javnem življenju nego duševno avtoriteto pri lastnih otrocih. To Ferdinand Ossendowski: Enooki (Konec.) Cez nekaj ur, ko so si nas znova pošteno privoščili moskiti in neke velike, rdeče muhe, ki so jih imenovali kozaki gnus, smo zapazili poleg poti sledove koles in kakega pol kilometra dalje smo odkrili kočo iskalcev zlata. Ko smo vstopili, smo našli tri pri žganju. Bili so že precej pijani. Po prvem pozdravu, so se prospektorji najprej zanimali, kdo smo. Ko sem jim to pojasnil, so se takoj pomirili. Ogledal sem si njihova peščena mesta, ki bo vsebovala zlato, ter jim slovesno obljubil, da ne bom ničesar izdal oblastem. Nato smo nadaljevali svojo pot v največje veselje mo-skitov in gnusov. »Ti fantje so imeli očividno srečo, da so našli nekaj, kar ee izplača,« je pripomnil starejši kozak. »To se tem beračem, ki žive iz rok v usta, ne pripeti pogosto.« Preko noči smo se ustavili v neki votlini. Po večerji sem se od glave do nog zavil v platneno suknjo, legel na mehko posteljo iz listja, ki sta mi jo pripravila kozaka, ter kmalu zaspal. Ponoči enkrat sem slišal — kakor v sanjah — neko šuštonje, neke korake in hrskanje konj. Toda ker sta bila z menoj vodnika in nisem imel ničesar, kar bi ahko mikalo tatu, razen puške in revolverja, ki je ležal poleg mene, sem se obrnil na drugo stran in spal dalje. Solnce je stalo že visoko na nebu, ko sem ве prebudil. Kozaka sta sedela ob ognju in pila čaj. Ko sta zapazila, da sem se zbudil, pomanjkanje pa bi pomenilo polom za katoliško žensko gibanje. To gibanje hoče duševno samostojnost žene in matere in njen vpliv v javnem življenju predvsem za lastno družino in dora-ščajoče otroke. Tu so dane mladim materam za sedanjost in bodočnost čisto nove naloge in težka odgovornost. Javnost in družina grešita proti mladini. Mladina je v zadnjih desetih letih nastopila močan in prenagljen napredek v civilizaciji. Vsled zgodnjih objasnil postaja radovedna in celo pohotna. Brezvestni tisk ji predčasno odkriva celo perverzne stvari iz življenja. Naraščajoča želja po zabavi jo draži k lahkomiselnosti. Kino, šaljiv tisk, moda so v središču njenega zanimanja. Marsikaka mati smatra svojo hčer še za »otroka« in ne ve, da ta »otrok« že davno piše svoj čudni dnevnik. Toka časa ne moremo ustaviti. Naši avtomobili bodo vedno hitreje vozili, kino in radio bosta nadaljevala svoj zmagoviti pohod. Moda bo tudi v bodoče izvajala svoje tiranstvo Ne-duševno športno gibanje sili k razvoju. Temu nasproti potrebujemo sedanje življenje razume-vajočo družino, ki zna dobrine moderne civilizacije ceniti po čutu odgovornosti in med njimi izbirati. Pomanjkanje čuječnosti, pazljivosti in volje za samostojno sodbo so glavni viri zmot v družinah. Ne vidijo ne življenja ne neštetih podražajev in vab za mladino. Ali se iz družabnih ozirov vsega vdeležujejo ali pa zapirajo oči pred nevarnostmi, ki prete mladini. Krantzev proces je pokazal v berlinskem meščanskem osredju radovedno, senzacije 'ačno mladino, ki dejansko ni imela več nikakega doma ter si je ustvarila svoje lastno pustolovsko življenje. Lindseyjeva knjiga precenjuje misel spolne objasnitve. Čisto gotovo ni res, da bi samo objasnitev vedla k dobremu. Toda neštete vabe in podražaji, ki jim je moderna mladina zgodaj izpostavljena, silijo vse vzgojitelje, da pravočasno govore z mladino o določenih življenskih pojavih. Vsaka mati bi morala vedeti, kdaj je ura za to prišla. Nobena naj se temu ne izogne, ker ji bodo drugače odvzele to dolžnost radovedne prijateljice ali prijatelji. Materinski čut bo našel tudi pravo obliko Lindsey v svoji knjigi vedno zopet naglaša, da je bila večina mladih ljudi, ki so prišli k njemu, v dnu duše še otrok, ki se je zgodaj »prebudil«. Zablodili so, ker je dom gluh in slep živel mimo njih. Povsodi je čutil dobro voljo in hrepenenje po vodstvu. Jaz ne verjamem, da bi se dalo dobro vedno tako lahko razviti. Tudi »dobra volja« mladine se mora včasih šele počasi obuditi in hrepenenje po vodstvu pride včasih po letih zakrknjenosti in notranjih neuspehov kot veliko razodetje. To naj bi nam zostrilo pogled. Za vzgojo je treba neskončno potrpežljivega umevanja in močne vere v dobro v mladem človeku. Težav mladine ne moremo primerjati s svojo lastno mladostjo. Postale so mnego večje in zahtevajo zato danes od vsake matere več moči, več časa in, če bi bilo mogoče, več ljubezni. Ali stoji spolnost v resnici tako prevladujoče v središču mladostnega življenja? Po Lindseyevi knjigi bi morali to vprašanje brezpogojno potrditi. Za Nemčijo velja to le z velikimi omejitvami. — Toda opažamo, kako se spolnost in erotika v polni javnosti na nesramen način vsiljujeta in izpodkopavata krščanski kulturni ideal. Tem vplivom kolikor toliko podlega tudi mladina in jim bo popolnoma podlegla, ako ji ne bo pomagalo duševno vodstvo v domači hiši. Prevladovanje seksual- sta prišla k meni in mi sporočila, da sta se dva tovorna konja odtrgala in da ju nista mogla najti. Najbrž sta ušla v smeri proti hišam, kjer smo jezdili včeraj mimo. »Takoj grem na pot in jih bom poiskal,« je rekel starejši kozak ter stopil k svojemu osedlanemu konju, ki je bil, kakor sem ugotovil, ves penast, kot da bi imel za seboj zelo naporno pot. Kozaka sta odjahala. Dolgo sem čakal na nju, ura je bila že skoraj sedem zvečer. Preklinjal sem kozake in konje, kolikor sem mogel. Končno, okoli sedme ure, sem začul peket večih konj in človeške glasove. Nekaj minut pozneje se je prikazala iz gozda četa jezdecev in jezdila proti votlini. Ko so prišli bliže, sem spoznal čepice in uniformo orožnikov. »Ne premaknite se, sicer bom streljal,« je zaklical vodnik in nastavil puško. Nikakor nisem mogel razumeti, kaj naj bi to pomenilo. Orožniki, ki napadajo raziskovalca dežele! To je vendar zelo nenavaden dogodek. »Dobro, ne bom se premaknil,« sem odgovoril. Prišli so bliže in zahtevali moje listine. Ker so bile listine popolnoma v redu in imele guvernerjev podpis, so takoj izpremenili svoje vedenje in stopili s konj. Ko so sedli okoli mojega ognja, me je vprašal vodnik čete v očividni zadregi: »Oprostite eospod, toda kako je to. da imate zveze z Enookim?« »S kom?« sem zaklical. »Z roparjem, z najnevarnejšim roparjem, z Enookim.« nega življenja moremo premagati le z močjo duševnega in nadnaravnega življenja. Mladini moramo pokazati neizbežnost odgovornosti in živeti pred njo močno življenje. Proti krivim prerokom sedanjega časa, ki neprestano govore o »spolni stiski« mladine in iz globokega pesimizma napovedujejo propad, morajo nastopiti novi preroki, ki bodo z gorečnostjo vodili boj za zmago duševnosti. Vera in nova mati rešiteljici. Bilo bi pa napačno, ako bi zaščito mladine iskali samo v duševnem. Predvsem morajo oživeti religiozne sile in krepko zasijati v življenje mladine. Nočem nikakega mehkužnega, sladkobnega ideala čistosti. Ideal, ki ga mislim, je močan, jasen, tankočuten, z odkritim pogledom in veselim smehom. Raste pred vsevednim Bogom in sliši glasove iz večnosti, ko mlado, ognjevito srce vabijo in begajo sirenski glasovi. Tudi v samoumevnih naravnih rečeh dela vzgoja velike napake. Naša hrana stopnjuje po-dražaje modernega življenja, moda nedostojno izpostavlja telo. Vsa ženska telovadba bi morala imeti namen, da zjekleni telo in pomaga premagati slabotnost in razdražljivost. Lindsey gleda tu prav: zdravo, telesno naporno življenje pomaga mladini preko marsikakih težav razvojnih let. Veliko se govori o »mladinski stiski«. — Toda reči bi morali pravzaprav »družinska stiska«. Mladina trpi, ker matere in očetje odpovedujejo in ne znajo zadostiti ne svojemu Času ne svojim otrokom. Katoliško žensko gibanje gleda v novi ženi predvsem novo mater, od katere mora naš čas zahtevati več nego od vseh prejšnjih generacij. Ona more mladinsko stisko notranje premagati. Nravstveno vprašanje na srednjih šolah Pruski prosvetni minister Becker je o priliki Krantzevega procesa v Berlinu odredil preiskavo o nravstvenih razmerah na srednjih šolah in o stališču šolskih činiteljev nasproti njim. Med drugimi je podal svoje mnenje ravnatelj psihološkega laboratorija na hambur-ški univerzi prof. dr. William S t e r n. Prof. Stern ugotavlja, da ima v Nemčiji povprečno letno vsaka 30. srednja šola po eno »afero« zaradi moralnih pregreškov gojencev. Večina teh slučajev se dogaja v nižjih razredih. To so večjidel surovosti, nanašajoče se na seksualnost. Po Sternovem mnenju so ti slučaji tipični za nravno stanje srednješolske mladine in je pripisati le slepoti in nerazumevanju šolskih faktorjev, da se iz celote izlušči le posamezen slučaj in potem kruto kaznuje z izključitvijo. Izključitev je opravičena le v slučajih, kjer so dani dokazi, da je mladi grešnik ali grešnica res docela izkvarjen in nepoboljšljiv in nevaren svojim tovarišem kot pohujševa-lec. V ostalih slučajih pa naj se poizkusi predvsem s premeščenjem v drug razred, s posvetovanjem s starši in z vplivanjem na obnašanje učencev v obče. Disciplinarno postopanje se mora sploh otresti vsake pravne formalnosti — saj so se je otresla nasproti mladini celo sodišča; odloča naj mladinsko-psihologič-no umevanje. V nravstveni vzgoji mladine si morajo podati roke vzgojitelji, starši in zdravniki, in kjer treba, mladinska sodišča in socialno skrbstvo. — Končno opozarjal prof. Stern na nevarnosti, ki prete mladini v nravstvenem pregledu dostikrat tudi v športnih organizacijah. Gospodinjski pouk za dečke. Na osemrazrednici v Oltenu (Švica) so bili leta 1924. na željo dečkov samih uvedli pouk v kuhanju tudi za dečke. Tega pouka so se smeli vdeleževati le najboljši učenci, da ne bi jih nova obremenitev ovirala v napredu- »Ako ga imenujejo tako, mora imeti pač samo eno oko, toda take osebe jaz ne poznam,« sem pojasnil z gotovostjo. »Vi torej zanikate obdolžitev?« je začudeno vprašal orožnik. »Na vsak način,« sem odgovoril. ^Pripeljite ju sem, in pokažite Enooke-ga gospodu!« Pred menoj je stal moj veliki, suhi vodnik in za njim se je skrival ves prestrašen obraz drugega. Onemel sem od začudenja. Moj vodnik, o čigar identiteti ni bilo mogoče dvomiti, je imel res samo eno oko. Preko rdeče, leve očesne vdolbine je visela trepalnica, dočim je gledalo desno, zdravo oko zadovoljno in zaničljivo. Rožljal je z okovi na rokah, me pozdravil in zamrmral: »Oprostite mi, gospod, neprilike, ki sem vam jih povzročil.« Orožnik ga je odpeljal. Nato sem jim pojasnil, da sem najel ta dva človeka v vasi na postaji. Kakor se je izkazalo, nista torej imela baš primernih lastnosti za telesno stražo. Vodnik čete mi je pojasnil, da sta napadla Enooki in njegov tovariš iskalce zlata v gozdu, vse pomorila ter jim izropala pet funtov zlata. Nato sta se vrnila k meni. Pozneje sta se, pod pretvezo, da gresta po ubegle konje, vrnila v vas, kjer smo bili v hiši pre-zaupljive stare žene. Tu sta šla takoj k bogatemu kmetu Sovienku ter ga z grožnjami o mučenju k smrti, prisilila, da jima je dal ves denar. Sovienko je baš izpolnil njuno zahtevo, ko so prišli orožniki in razbojnika ujeli. Enooki je že bil svojemu imenu odgovarjajoče opremljen, zakaj v pričakovanju boja je vzel ven svojo umetno oko in ga vtaknil v Za vse fine tkanine! vanju. Poizkus se je izborno obnesel; dečki so pokazali mnogo talenta in spretnosti za kuhinjsko umetnost ter radi pomagali tudi doma svojim materam. Nekateri izmed dečkov so hoteli postati kuharji, slaščičarji ali peki; drugi so se učili kuhati zato, da bi mogli pomagati doma in biti v življenju tudi v tem pogledu neodvisni. Nekateri dečki so doma sami vodili gospodinjstvo in skrbeli za brate in sestre, ker so bile matere ves dan zaradi zaslužka odsotne. Ker se je gospodinjski pouk za deklice medtem znatno razširil, so dečke izključili; vendar nameravajo sedaj znova uvesti gospodinjski pouk za dečke. * Šolska vprašanja. Današnja doba si še nI ustvarila svoje šole, ki bi odgovarjala neiz-premenljivim vzgojnim in kulturnim načelom in obenem čisto novim pogojeni modernega življenja. Po večini držav, posebno v Srednji Evropi, iščejo novih poti v šolstvu, od srednješolskih zavodov do otroškega vrtca. Tako je pred kratkim v Berlinu zboroval pedagoški Itongres za osnovno šolstvo, ki se ga je vdele-žilo nad 7000 učiteljev obojega spola. Glavne smernice, ki so se naglašale na tem kongresu, bi bile: Pedagoška prizadevanja na šolskem polju naj pospešujejo spravo med narodi; narodna vzgoja ne sme nasprotovati mednarodni misli, a mednarodna misel, ne narodni vzgoji; učitelj mora biti vzgojitelj, *ki vodi mladino v socijalnem duhu, mladina lee mora vzgajati za skupnost; otrok mora pri svoj vzgoji sam sodelovati s svojo voljo in imeti pravico do lastnega življenja; dosedanje šolske reforme so odprle deklicam vrata v svet, toda v čisto moški svet in prav ta, tako ustvarjena dekliška vzgoja je sokriva, da je v tem kritičnem času tako znaten del ženstva odpovedal, ta vzgoja je kriva tudi na sedanji zakonski krizi; v dekliških šolah mora biti merodajen ženski vpliv, matere morajo s šolo aktivno sodelovali; nova dekliška šola mora vzgajati dekleta v krepke osebnosti, ki so sposobne tudi za žrtve; osnovna šola naj vzgaja »ljudi z zahtevami«, ki si bodo znali ustvariti protiutež proti sedanjemu otopevajočemu delu in si ohraniti voljo do polnega človeštva; otroški vrtec, tudi najboljši, ne more nikdar nadomestiti vrednot družinskega življenja, zato je obveznost obiskovanja otroškega vrtca zavreči. V nedeljo popoldne ob 3 velika motocikiirtična dirka na novem dirkališču pri D. M. v Polju žep. Vsled tega umetnega očesa ni nihče spoznal roparja. Vsekakor moram pripomniti, da je bil Enooki povsem prijeten človek z lepim vedenjem. Vendar mi .io povzročil mnogo neprijetnosti. Zakaj prisiijen sem 1>?1. da sem nadaljeval pot z nekim uhrajir.skim kmetom, ki so mi ga določili orožniki, ki pa je bil neumen in len. Neprestano je izgubljal pravo pot, bal se je v svoji preprostosti celo starih bukev v gozdu, češ, da prebivajo v njih gozdni hudiči. Vsak dan se je parkrat napil — in tedaj sploh ni ničesar razumel, temveč se le smejal kot idiot. Pri vsem pa se je imenoval »Orel«! Zlato je obvladalo vse gozdno življenje ob Bikinu. Pripovedovali so legende o bajno bogatih iskalcih zlata v notranjosti gorovja in o Čudovitih ležiščih zlatega peska v strugah globokih in deročih rek, kakor Kkor in Iman. In od ust do ust so šla poročila o groznih zločinih v teh gozdovih in strašnih doživljajih iskalcev zlata. Radi »kovine rumenega hudiča«, kakor so imenovali Koreanci zlato, so se dogajali strašni, krvavi zločini v ussurijski tajgi, toda tudi junaška dejanja neupogljive moči. Toda rumeni hudič je končno skoraj vedno zmagal in zapeljal ljudi, omamljene od zlata, k zločinu. Pomasaite Bolgarom! Darove sprejema upravništvo »Slovenca« prvovrstne šole pač najvažnejše vpraSanJe. Ves napredek Srbije v zadnjih sto letih Izvira skoro izklju&o iz srednje šole, ki ie bila vedno glavni kulturni delavec. Zasluge profesorjev za povzdigo idealne in gmotne kulture po vseh pokrajinah so tako evidentne, da jih'vsa javnost priznava. Baš srednja šola je zbudila v Srbiji tisto narodno samozavest, Id je kontno ustvarila Jugoslavijo 1 Ne morem se spuščati v to, da bi se podrobneje bnvili z vso debato na kongresu, ki je pač osvetila od vseh strani mizerijo našega šolstva. Omejim se samo na to, da omenimo glavne resolucije tega kongresa. V nedeljo se je vršila debata o poročilu glavne uprave o vzrokih slabega stanja naše srednje šole, v ponedeljek pa o načrtu novega srednješolskega zakona, o katerem je poročal načelnik v ministrstvu za srednje šolstvo, Ilič. Nato je v štiri-urnl seji sestavil poseben odbor spomenico, ki se je danes (29. maja) izročila prosvetnemu ministru, trgovskemu ministru kot šefa trgovskih Sol, predsedniku vlade, predsedniku narodne skupščine in vsem klubom v parlamentu. V tej spomenici se predvsem zahteva, da izplača država še pred do-nošenjem novega srednješolskegn zakona profesorjem posebne dodatke kot odškodnino za zvišano učno obveznost. Nadalje se stavijo konkretni predlogi, kaj naj vsebuje novi srednješolski zakon, ki se baš sedaj tiska -in ki naj pride čimprej v skupščini na dnevni red. Učna obveznost naj znaša 16 do 18 ur kakor po starem srbskem srednješolskem zakonu iz 1. 1912, službena doba 80 let. Vsi učitelji na srednjih šolah naj dobijo posebne mesečna doklade, ki naj so proste davka. Napredovanje v skupščini naj bo avtomatsko in vsa leta, ki se štejejo v pokojnino, naj se Štejejo tudi v osnovno in položajno plačo. Profesorjem jezikov in matematike naj se korigiranje zvezkov Šteje za 2 učni uri tedensko. Plače oženjenih učiteljic naj bodo iste kakor neoženjenih. Naslov »profe-sor< naj se z zakonom zaščiti in ne dovoli nikomur brez akademske izobrazbe. Prepove naj se po srednjih šolah vsako zbiranje denarja za razna društva, prodajanje kolkov itd. To je nekaj glavnih zahtev. Podrobnosti bodo profesorji brali v svojem stanovskem glasilu. Nekatere točke se nanašajo še posebej na trgovsko šolstvo. Končno se je sklenilo, da naj glavna uprava razmišlja o korakih, ki naj se store, če bi vlada ne ublažila mizernega položaja srednje šole in njenih učiteljev, in naj o tem poroča na rednem kongresu na SuSaku v začetku septembra 1928. Danes opoldne je deputacija izročila spomenico ministru prosvete. Ta se je dalj časa zelo ljubeznivo razgovarjal s člani deputacije o vsebini spomenice in drugih šolskih vprašanjih ln je obljubil, dn bo spravil načrt novega srednješolskega zakona čimprej pred skupščino in da bo pri tem kar najbolj upošteval želje, izražene v spomenici. Vzgled neresne politike KDK S Belgrad, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Na dnevnem redu narodne skupščine je bilo nadaljevanje razprave o včerajšnjem Pribičevi-čevem predlogu, da naj vlada takoj obvesti skupščino, koliko je resnice na tem, da ji namerava predložiti nettunske konvencije. Prvi je govoril radikal Puniša Račič, za njim ze-mljoradnik Voja Lazič. Nato je zunanji minister dr. Voja Marinkovič odgovarjal. Resolucija zahteva, da vlada odgovori, zakaj bo skupščini predložila nettunske konvencije. Vlada bo predložila nettunske konvencije v ratifikacijo. (Pavle Radić: >In sicer pred posojilom.«) Predložila jih bo preje ali pozneje, čim bodo dokončane tehnične stvari. O nujnosti tega predloga se ne more govoriti. (Poslanci KDK kličejo: >Vsi so vznemirjeni. Tudi javnost je vznemirjena.«) Čemu se je treba javnosti vznemirjati. Javnost že tri leta ve za predložitev teh konvencij. (Govorniku vpadajo Pavle Radič in nekateri drugi radičevci.) Ugotavljam dejstvo, da je vlada predložila te konvencije narodni skupščini in da jih zunanji minister ni mogel predložiti brez soglasja celokupne sedanje vlade. Pred dvema letoma зе nihče ni vznemirjal radi konvencij. Zato ne vidim povoda, da bi sedaj izzvale nervozo. 3 tem, da se predložijo konvencije, nima vlada nobene namere izzivati nekakšno nervozo. Obenem je treba ugotoviti, da je popolnoma neresnično, da bi kdorkoli od naše vlade zahteval ratifikacijo teh konvencij. V teh trinajstih mesecih, kar sem zunanji minister, niti Italija niti kdo drugi ni stavil te zahteve. O tem je bilo govora v italijanskem tisku. Nikdar pa nismo bili vprašani, ali bomo še kdaj te konvencije predložili skupščini ali ne. Tudi nobenega diplomatskega pritiska ni bilo z nobene strani. Neresnično je, da je predložitev teh konvencij narodni skupščini in odobritev pogoj za naše posojilo. Naša vlada je popolnoma svobodna, ali konvencije sprejme ali ne. Enako je v svoji opredelitvi popolnoma svobodna tudi narodna skupščina. Zato izjavljam, da nujnosti te resolucije ne sprejmem.« (Burno odobravanje pri večini.) Pribičevič je prosil za besedo za osebno pojasnilo, ker je dr. Marinkovič imenoval njegov predlog šolski primer. Predsednik pa mu besede ni dal. Pri glasovanju je bila resolucija z večino glasov odgodena. Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja je jutri. Na dnevnem redu je obtožba proti bivšemu ministru Su-botiču, obravnava Kostičevega predloga o zakonu o plačevanju meničnih dolgov, obravnava o zakonu o študijah in o zakonu o ureditvi sodišč. Zakon o držaoljanstofii sprejet š Belgrad, 30. maja. (Tel. >Slov.<) Na današnji seji zakonodajnega odbora je opozicija takoj v začetku pričela z obstrukcijo brez vsakršnega povoda. Pribičevič in Stjepan Radič sta zahtevala popravo zapisnika, češ, da je potvorjen izid glasovanja na včerajšnji seji. Podpredsednik zakonodajnega odbora gosp. dr. Hohnjec je ostro odgovoril Pribičeviču: >Kar je napačno, bom popravil. O glasovanju pa ugotavljam, da sem prekinil sejo, ker so nekateri člani zahtevali, da se ugotovi, ali so gospodje, ki so glasovali, član L odbora ali namestniki. Nato sem odredil odmor. Pri glasovanju je glasovalo za 15, proti 11 članov, ne pa, kakor trdi pribičevič, 13 proti, 11 za. Nobenih potvorb ni bilo. Proti temu protestiram in ne dovoljujem, da žalite mojo čast. Če se poslužujete vi takih metod, jaz se jih ne. Meni je čast sveta!« Na Pribičevičevo repliko odgovarja dr. J. Hohnjec: »Vztrajam, da je glasovalo »sa« 15 članov. Vaše podtikanje odločno zavračam. Da sem zaključil sejo, je vzrok ta, ker so me za to prosili nekateri poslanci radi pozne ure. Stavljam zapisnik na glasovanje.« V nadaljnjem zavrača trditve Pavla Radiča, da bi bil pobegnil in da ni hotel dati besede Pavlu Ra- diču, ki se je javil k besedi: »Vaših beeed nisem čul, ker je bil velik hrup.« (Pavle Radič: »Vi ste jih čuli.«) »Nisem jih, vi vendar niste moj tolmači« (Pavle Radič: »Vi ste postopali nelojalno!«) »Če je bila kakšna nelojalnost, ni bila na moji strani. Jaz sem bil vedno lojalen. Jaz sem lojalen proti opoziciji tako, kakor malokateri predsednik.< (»Živijo Hohnjec!« kliče večina.) Pri glasovanju je bil zapisnik z večino glasov sprejet. Po govorih Stjepana Radiča in Pribičeviča k poslovniku se je prešlo na dnevni red. Razpravljalo se je o zakonu o državljanstvu v podrobnostih. Govorili so dr. Korošec in poslanci iz opozicije. Zanimivo je, da je Stjepan Radič pri členu o državljanstvu ruskih beguncev izjavil, da je vedno imel zveze, da ima zveze in da bo imel zveze s Sovjetsko Rusijo in z zastopniki Sovjetske Rusije. Nato se je glasovalo in je bil zakon v podrobnostih sprejet. Pri glavnem glasovanju je bil zakon sprejet z 22 glasovi za, 11 proti. Za poročevalca večine je določen radikal J e v t i č, od manjšine pa radičevec Maček. Radi Pribičevičevega nasprotovanja se bo sklicala prihodnja seja šele pismenim potom. Na dnevni red pride zakon o odvetnikih. Zakona o dobrovoljcih in zemljiščih v Dalmaciji š Belgrad, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o zakonu o dobrovolj-cih. Zakon se je sprejel. Minister za agrarno reformo Vlada Andrič je poročal o zakonu o zemljiščih v Dalmaciji. Za proučevanje tega zakona se je izvolil poseben odbor ministrov. Danes seja radikalnega kluba š Belgrad, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Za jutri popoldne je sklical Velja Vukičevič sejo radikalnega kluba. Na dnevnem redu je vprašanje zaupnice Velji Vukičeviču in vladi ter razprava o spomenici glavnega odbora NRS. Jutri se bo zopet pokazalo, da je Vukičevič dejanski vodja NRS. Pri vprašanju zaupanja Vukičeviču se že danes pričakuje, da bo glasoval za zaupnico če ne vee klub pa vsaj velika večina. Po vsej verjetnosti bo razprava o spomenici dolga, ker bodo govorili vsj neza-dovoljneži. Na političen položaj ne bo imela nobenega vpliva. Vukičevič bo odnesel popolno zmago. Poslanski klub kot edini strankin forum, ki uživa popolno zaupanje ljudstva in ki predstavlja ljudsko razpoloženje, ker je bil izvoljen pred par meseci, bi moral sklicati konferenco NRS za celo državo, na kateri bi ee izvolil nov glavni odbor, ker sedanji ni bil izvoljen, marveč od Nikole Pašiča postavljen leta 1919. Poslanski klub bo energično nastopil proti nezadovoljiiežem. Če bodo nezado-voljneži hoteli s svojimi zahtevami iti do konca, je pričakovati, da bodo iz stranke izključeni in da bodo morali deliti usodo ostalih di-sidentov. Kardinal Kakovski v Parizu v Milan, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Dočim označuje »Osservatore Romano« potovanje varšavskega nadškofa kardinala Kakowskega v Pariz in Rim samo za dejanje vljudnosti in za vračanje obiska kardinala Duboisa v Varšavi, se glasom »Corriera« opaža v vatikanskih krogih, da bo pred tem obiskal kardinal Rim o priliki konzistorija, kar dopušča domnevo, da ima kardinal posebno nalogo, katere nočejo poveriti kurijalnemu kardinalu, da se izognejo nepotrebni senzaciji. Venizelos ostane v politiki v Atene, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Venizelos je izjavil na shodu liberalcev, da bi se kriza nabolje rešila z novimi volitvami, pri katerih bi liberalci svoje stanje zelo pomnožili. Podpiral bo rekonstruirano Zaimisovo vlado, ki bo ostala na krmilu do novih volitev. Izjavil je, da je pripravljen tudi nadalje ostati na čelu stranke, Doa parlamenta o Rcmuniji? v Bukarešt, 30. maja. (Tel. »Slov.«) O seji predsedstva narodnokmetske stranke je bil izdan danes komunike, v katerem se pred vsem ponavlja resolucija iz Albe Julije. Komunike pravi: 1. Poslanci in senatorji narodnokmetske stranke se bodo vsi izogibali parlamenta. 2. Sedanja vlada je sovražnica domovine. 3. Vsa sredstva za pobijanje te vlade so dovoljena. 4. Narodnokmetska stranka bo delovala z vsemi zakonitimi in nezakonitimi sredstvi, da ta vlada ne bo dobila nobenega inozemskega posojila. Komunike pravi dalje, da je bil izvršilni odbor stranke poverjen s tem, da izvede to resolucijo. Sklical se bo nov parlament in nov senat poslancev in senatorjev stranke, ki so vsled taktike in vo-livnega terorja liberalcev izgubili mandate. Ta bo ustanovil nov izvršilni odbor, ki se bo posvetoval o vseh važnih vprašanjih, posebno pa o inozemskem posojilu. Ta parlament bodo sklicali na oni dan, ko bo sklican liberalni parlament sedanje vlade, torej vsekakor še pred koncem junija. Razen tega se bo iz vsakega kraja poslal po en delegat v Bukarešt Upravnim oblastem in orožništvu bodo po slali oklic, da se ne dajo onečastiti kot orodj« strankarskega režima. — Na današnji seji ministrskega sveta so se zelo živahno bavili s tem komunikejem. Notranji minister Duca je obširno poročal o notranjepolitičnem položaju. Oficijozni vladni list »Vitorul« izjavlja, da bo praktični učinek sklepov narodnokmet-sek stranke minimalen. Stranka se tolaži s proklamacijami in komunikeji. Novega parlamenta in senata ni treba smatrati za res nega. Tiskovna cenzura v Romuniji odpravljena Kakor se čuje v vladnih krogih, bo v kratkem odpravljena tiskovna cenzura. Kje je Nobile? v Milan, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Pomožni parnik »Citta di Milano« se je moral radi ogromnega ledu in severnih viharjev iz Rdečega zaliva vrniti v Kingsbay, ne da bi bil dosegel severno točko Frizlandije, da pa je na obali Soutsgate nasproti Danskemu otoku izkrcal smučarske patrole alpinov, ki hočejo doseči pod vodstvom domačih vodnikov za-padno obalo Nove Fundlandije, da bi tam morda zvedeli kaj o usodi »Italije« in njene posadke. Italijanska vlada se je zahvalila norveški vladi za ponudeno pomoč generalu Nobilu, pa jo je ta uljudno odklonila, kar je Norvežane vznevoljilo. Molitev za No bila. v Milan, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Uprava rimske škofije je odredila tridnevne molitve za rešitev Nobilove ekspedicije. V Neaplu je kardinal Ascalesi zapovedal splošno molitev za generala Nobile in njegove tovariše. V Pesaru je bila v navzočnosti prefekta božja služba za rešitev. Čehoslovaki na povratku t Snšak, 30. maja. (Brz. »Slov.«) Češkoslovaška parlamentarna delegacija je prispela danes opoldne z ladjo »Karagjorgje« na Sušak, kjer ji je bil prirejen veličasten sprejem. Delegacija odpotuje iz Zagreba v četrtek, 31. maja, z brzovlakom v Maribor, kamor prispe ob % na tri popoldne. Do meje jo spremljajo jugoslovanski delegati Baljič, 2ebot, Štrcin in Popovič. Švehli gre na slabše. v Praga, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor do-znava vaš dopisnik, je stanje ministrskega predsednika Švehle zelo resno. Svehla je ^elo bolan na srcu in ledvicah. V zadnjih tednih so objavljali pomirljive komunikeje, te dni pa se je stanje tako poslabšalo, da se je bati najhujšega. Turško-italiianska pododba podpisana v Rim, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Med Italijo in Turčijo je bila v zmagovalni dvorani palače podpisana pogodba o nevtralnosti, sporazumu in razsodišču, ki ima pet členov s sledečimi določbami: Obe državi se zavezujeta, da ne bosta vstopali v nobene politične kombinacije, ki bi bile eni izmed držav nevarne. Dalje se predvideva nevtralnost za slučaj, da pride ena od obeh držav v kak konflikt. Vsa sporna vprašanja se predložijo razsodišču. Pogodba ima dodatek z 9 členi, v katerih so določeni načini razsodišča. Pogodba je sklenjena za pet let. čičerin praznuje danes desetletnico, odkar je bil imenovan za ljudskega komisarja za zunanje stvari. Poziv javnim nameščencem Podpisano društvo ponavlja svoj poziv, ki je bil že objavljen v »Slovencu® dne 23. t. m. št. 117, da se vsi javni (državni, samoupravni, občinski in cerkveni) nameščenci naši prijatelji, ki še niso naši člani, kar najhitreje prijavijo svoje natančne naslove, ker jih društvo neobhodno rabil Poživljamo pa sočasno ter vabimo vse člane in nečlane, ki so svojčas pod PPZ režimom trpeli preganjanje oziroma bili kakorkoli zapostavljeni, da nam vse to javijo (preganjanja, zapostavljanja ozir. favoriziranja) ter to če le mogoče z dokazi podpro. Naše društvo deluje v smislu pravil, ki med drugim določajo, da je namen društva »nastopati za splošne pravice posameznih članov ter javnih nameščencev v splošnem«. Če bi po tem načelu delovale tudi druge, našemu mišljenju nasprotne organizacije, bi ne bilo za časa PP vlade toliko preganjanj in v nesrečo pahnjenih tovarišev ter bi bil piscu »Jutrovih« notic prihranjen čas in trud za polemiko. Pšica, ki je bila izstreljena proti našemu strokovnimi društvu ni ranila nikogar. Na dosedanje »Jutrove« neosnovane napade pa — z ozirom na to, da nam je dne 24. t. m. napravilo brezplačno izborno reklamo, nc bomo odgovarjali. — Strokovno Jru-štvo javnih nameščencev in vpokojencev kraljevine SHS v Ljubljani, Mestni trg 19-111. — Odbor. Presednik podpisa' 236 zakonov v Newyork, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Kongres je bil včeraj popoldne odgoden do decembra. Radi 30 ume obstrukcije se morajo sedaj odgoditi številni važni zakonski načrti, med njimi mornariški načrt, protivojni pakt itd. V zadnji uri je predsednik podpisal še 236 zakonov, med njimi o bistvenih davčnih olajšavah, pa samo za višje dohodke,, dalje glede zmanjšanja veseličnega davka in odprave avtomobilskega davka na nove avtomobile. Beda na Dunaju Na binkoštno nedeljo in ponedeljek se jo izvršilo na Dunaju 31 samomorilnih poizkusov, 17 s smrtnim izidom. Vzrok v vseh slučajih beda: brezposelnost, odpust iz službe, revščina. Večina samomorilcev se poslužl plina, da se reši bednega življenja. Posebno za samomore celih družin je postala plinska napeljava v stanovanjih prava izkušnjava. Poplave na češkem. Med binkoštnimi prazniki so bile na Češkem in Moravskem velike poplave. Laba, Vltava in pritoki so zelo narasli. Bilo je tudi več nesreč, pri katerih je utonilo več ljudi. Politična belejnica Vukičevič sili k odločitvi Memorandum glavnega odbora radikalno stranke ne vzbuja več pozornosti. Radi proti-italijanskih demonstracij napeto vzdušje je to vprašanje potisnilo v ozadje. »Samouprava« ugotavlja, da je Aca StanojeviČ izjavil, da ni dal dovoljenja za objavo memoranduma. Značilno je, da to pot tudi »Samouprava^ kot oficielno glasilo stranke, ki jo urejuje član glavnega odbora dr. Laza Markovič, obsoja memorandum in pravi, da mora sedaj izreči klub radikalskih poslancev jasno in odločno ali Velji Vukičeviču zaupa ali ne. To se pravi, »Samouprava« poziva na bojno glasovanje, ki bo nedvomno izpadlo v korist g. Velje Vukičeviča. Na naslov tvorcev memoranduma pa »Samouprava« preti takole: »Kdor prvi začne rušiti edinstvo radikalne stranke, tega bo na glavo zadel težak udarec radikalske zavesti in bojefttosti. Ti dve lastnosti sta vedno odlikovali našo stranko. To pisanje »Samouprave« dokazuje, da hoče Vukičevič odločno razčistiti položaj v klubu in iztrgati večnim nezadovoljnežem še zadnje niti vodstva stranke iz rok. Narodna odbrana proti fašistom Narodna odbrana sklicuje v Belgrad« veliki protestni zbor na dan pravoslavnih binkošti in je izdala naslednji proglas: Na prav isti dan, ko je naša vlada storila veliko žrtev in storila znani sklep o ratifikaciji nettunskih konvencij, je fašistovska drhal v Zadru napadla našega zastopnika, sežgala našo s slavo ovenčano zastavo, grozila z vojno in ugrabljenjem naše Dalmacije. Na to nečuveno izzivanje ni mogel ostati miren niti Sibenik niti Split, niti Dubrovnik niti cela naša Dalmacija. Na to nečuveno izzivanje ni mogla ostati ravnodušna omladina v Belgradu, na to provokacijo ne more ostati ravnodušna niti Narodna odbrana. Narodna odbrana, vema svojim tradicijam bo izpregovorila svojo odločno besedo in je prepričana, da se bodo ta dan okoli njene zastave zbrali vsi Belgrajčani. Zagovornik akademikov Drznost in nesramnost je ena najznačilnejših lastnosti samostojnih demokratov. To se je ponovno potrdilo, ko je Svet. Pribičevič nasto pil v zadnji seji nar. skupščine kot zagovornik akademikov, tiste omladine, ki ga je osramotila kot aktivnega ministra na svetosavski proslavi vpričo samega kralja in vlade. Ta mož, ki ga je akad. omladina .sama izžvižgala, se sedaj drzne nastopati kot njen branitelj in zagovornik njenih svoboščin, ne da bi mož pri tem le malo občutil, da mu je ista omladina že davno odvzela legitimacijo ia zauoanje. МагШог □ Prihod češkoalovaikih parlamentarcev v Maribor. Danes ob 14.50 pridejo v Maribor na svojem povratku v domovino češkoslovaški parlamentarci. Tukaj ostanejo 40 minut ter nadaljujejo svoje potovanje ob 15.37. V lem času jim priredi mestna občina po svečanem sprejemu zakusko v prostorih kolodvorske restavracije. Sprejema se udeleže tudi zastopniki oblasti. Občinstvo se vabi, da se v velikem številu udeleži sprejema na kolodvoru! Vendar enkrat priznanje. Tukajšnja »Delavska politika« piše k »Nettunskim konvencijam« med drugim tudi tole: Nettunske konvencije so dogovor meti jugoslovansko in italijansko buržuazijo. Mi torq nimamo pričakovati od njih nebes, toda, če presojamo vso zadevo s socialno-političnega vidika in z vidika, da aaša država vsaj skuša doseči boljše odnošaje s svojimi sosedi ter s tem parirati svetovno naziranje, da je Jugoslavija središče sporov in vojnih konfliktov na Balkanu, je to korak, ki mora napravili v inozemstvu vtis, da država išče sporazuma s sosedi.« □ Oblastni odbor je na včerajšnji seji razpravljal o »Uredbi o okrožnih sodiščih« ter jo je v načelu sprejel. O njej bo sklepala oblastna skupščina na svojem prihodnjem zasedanju. □ Izredna seja mestnega obč. sveta se vrši v petek, dne 1. junija t. 1. ob 6 zvečer. □ Krščanska ženska zveza v Mariboru ponovno naznanja, da priredi dne 3. junija ob 3 popoldne izlet ua Pobrežje. Na vrtu gostilne Reiben-schuh 9e vrši vrtna veselica s pestrim sporedom. Dobiček je namenjen v podporo revežev. Ce bo slabo vreme, se prireditev odloži na 10. junij. □ Pogreb 22letnega Antona Omana, o čigar tragični smrti smo včeraj poročali, bo danes ob 16 iz pobreškega pokopališča. □ Uredništvo »Slovenca« v Mariboru rabi najmanj pet najlepših fotografij mesta Maribor. Prosimo ponudbe na uredništvo »Slovenca«, Koroška cesta 5. □ S kolesa je padel včeraj dopoldne magi-stratni poduradnik Jerenič Ivan, stanujoč aa Koroščevi ulici 22 ter si pri tem poškodoval levo roko. □ Policijska kronika. Dnevno izvestje poveljstva varnostne straže v Mariboru od 30. t. m. vsebuje dve aretaciji (radi tatvme ter radi karam-bola) in pet prijav (radi goljufije, cestno-policijske-ga reda in nezapiranja vežnih vrat). □ Kolo je ukradel 29. t. rt. lesnemu trgovcu Pogorelcu Alojziju še neizsledeni kololiub na Tržaški cesti iz veže tukajšnje sodnije. Kolo je znamke »Spak«, št. 317.970. П Nadebudni fantič. 30 kg litega in zdrobljenega železa je ponujal v nakup 13 letni Z. I. trgovcu na Tržaški cesti 5 Slugi Ivanu. Ker je slednji začel sumiti, je pozval stražnika. Fantič se je izgovarjal, da je lito železo pobral na tezenskem kolodvoru in da ga je sam razbil s kladivom na majhne kose. CeJfe & Redna uprava celjske Mestne hranilnice. V petek prekinjeno sejo celjskega mestnega občinskega sveta je mogel župan dr. Goričan v torek zvečer otvoriti šele 10 minut pred 9. Od 8 dalje so se vršila pogajanja z demokrati, ki so zahtevali zase 6 mest v upravnem odboru Mestne hranilnice, dočim jim je večina itak že prisodila po lastnem sklepu 5. Pogajanja so demokratom v toliko uspela, da se je ugodilo nekaterim njihovim željam glede oseb, ki z demokratske stranke pridejo v upravni odbor. Takoj po otvoritvi seje, je podžupan dr. Ogrizek stavil sledeči predlog za upravni odbor Mestne hranilnice: Borlak Štefan, lesni trgovec, Bračko Ivan, gimnazijski profesor, Burger Franc, notar, dr. Goričan Alojzij, odvetnik, Goričar Karol, trgovec, Hohnjec Miloš, kipar, Komavli Valentin, vodja borze dela, dr. Kunst Anton, zdravnik, Loib-ner Karol, trgovec, Možina Janko, upravitelj jetnišnice, Mravljak Franc, profesor, mag. pharm. Po- Obleke moške, fantovske in dečje kupile najceneje prt Josip Ivančič Ljubljana, Dunajska cesta 7. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 iTeČer. Četrtek, 51. maja: FANNY, TETE, STRICI ITD. Premijera. Abonma A. Petek, 1. junija: STILMONDSKI ZUPAN. Red C. Sobota, 2. junija: Zaprto. Nedelja, 3. junija: FANNY, TETE, STRICI ITD. Izven. Ponedeljek, 4. junija: HERMAN CELJSKI. Red A. Torek, 6. junija: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Četrtek, 91. maja: Zaprto. Petek, 1. junija: II. baletni večer. Premierski abonma. Sobota, 2. junija: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Slavnostna predstava. Izven. Nedelja, 3. junija: KNEGINJA ČARDAŠA. Opereta. Izven. Ponedeljek, 4. junija: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 81. maja ob 20. url: SVET. Ab. D. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat Prireditve tn društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati In sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. »Ljubljana« ima danes zvečer skupno pevsko vajo ob 8 zvečer. Radi nedeljskega nastopa na Viču udeležba strogo obvezna. — Pevovodja. Članice Krekove prosvete »Zveze delavk« naj se zglasijo 1. junija ob 7 zvečer v Krekovih prostorih. — Odbor. Cerkveni vestnlk Nočnim častivcem presv. Rešnjega Telesa se uljudno naznanja, da bo nocoj redno mesečno češčenje presv. zakramenta. Molila se bo 27. ura: Za sv. binkoštni praznik. Vljudno vabimo može in mladeniče, da se v obilnem številu udeleže nočnega češčenje. Poizvedovanja Naila se i« тлпјДа vsota decaria. Dobi ee v naši upravi savec Andro, lekarnar, Dolžan Frujo, trgovec, Rt. J beuschegg Franc, hotelir, dr. Kalan Ernest, odvet- nik, dr. Voršič Vekoelav, odv. kand., dr. Zaugger Fric, odvetnik, 2umer Josip, hotelir. Imenom SDS j Izjavlja dr. Kalaa, da je SDS тпиеја, da so volitve 1 preuranjene, ker je SDS vložila pritožbo na Držav- " ni svet in bi občinski svet moral počakati na reši tev pritožbe. Volitev pa ne nameravajo ovirati. — 1 Tudi je bil hud, ker ne dobi SDS 6 mest, češ, da ie to greh nad čistim proporcem. Podžupan dr. Ogrizek mu je odgovoril, aa pritožba na Državni svet nima odložljive moči in je pravno povsem v redu, da se volitev izvrši sedaj. Kar pa se tiče čistega proporca, spominja demokrate na čase njihove občinske vlade, ko niso naši delegaciji privoščili niti polovico proporca. Imenom obeh socijalistov izjavlja obč. svet. Komavli, da soglaša, da dobe socijalisti v Mestni hranilnici eno mesto in da bodo podpirali delo za razvoj hranilnice. Predlog dr. Ogrizeka je bil nato z vsemi proti demokratskim glasovom sprejet in pride v upravni odbor Mestne hranilnice 5 somišljenikov SLS, 5 radikalov, 2 Nemca, 5 demokratov in 1 socijalist. Ko je g. župan še izrazil željo, da se gg. obč. svetniki udeležijo procesije na Telovo, je sejo zaključil. j& Polkovna slava 39. pešpolka. V najlepšem vremenu je 39. pešpolk, naslednik poprevratnega celjskega pešpolka, proslavil svoj god, spominjajoč se zavzetja Črne na Koroškem v T. 1919. Ob zvokih mariborske vojaške godbe so dopoldne prikorakale čete na Glazijo, kjer se je poleg oficijelnih predstavnikov celjskih oblasti in uradov ter celjske družbe zbralo kmalu tudi veliko število občinstva. Duhovščina treh veroizpovedi je opravila običajno molitev. Vojake in občinstvo je nagovoril podpol-kovnik g. Dolenc, ki je govoril o pomenu bojev na Koroškem ter pozival vojake k vztrajnemu delu na izpof»lnitvi naše oborožene sile. Po oficijelni slav-nosti se je vršila pogostitev gostov. Popoldne ob 3 je naravnost ogromna množica obkolila Glazijo,-kjer so vojaki ob zvokih godbe priredili razne igre, izmed katerih ie občinstvo zlasti napeto in z odobravanjem sledilo lepo igranemu nogometu. — Vojaška godba je zvečer koncertirala na prenovljenem vrtu hotela »Evrope« in v kavarni »Evropa« ter v simpatične prostore hotela privabila toliko gostov, da je bilo prostora dal«ko premalo. Dopisi . v« V nedeljo, dne 3. junija proslavi Prosvetno društvo 25 letnico obstoja s prosvetnim dnevom. Pri službi božji ob 9 dopoldne bodo prepevali združeni fievski zbori ljublj. pevskega okrožja. Po službi božji bo na trgu pred cerkvijo zborovanje, pri katerem govorita g. r r. T e r s e g 1 a v in dr. A. Ca m pa. Domačini, možje in fantje, posebno starešin tvo prosvetnega društva, udeležite se zanesljivo zborovanja! Pri popoldanski službi božji ob pol 3 se vrši na vrtu gostilne Pavlič koncert, pri katerem nastopijo posamezni zbori ljubljanskega pevskega okrožja, kakor tudi zbori skupno (okrog 200 pevcev). Po koncertu bo tombola, za katero so glavni dobitki razstavljeni v trgovinah Ign. Završ-nik in Hede Gamerc. Posebna točka prosvetnega dne bo prosvetna razstava v Društvenem domu, prva razstava izmed posameznih društev na deželi. Okoliška društva uljudno vabimo, da se te proslave udeležijo z zastavami. Dobrodošle narodne noše! Zbirališče v Društvenem domu ob pol 9 dopoldne, odkoder je skupen odhod v cerkev k službi božji. Trbovlje ф Krekova mladina Trbovlje priredi v nedeljo, dne 3. junija skupen izlet na sv. Planino. Zbirališče ob 6 zjutraj v tajništvu. Loke 253. Vsa krščansko misleča mladina se vabi na ta izlet. Se nepojasnjen slulaj smrti. Borštner Anton iz Podmeje je bil pripeljan v tukajšnjo bolnišnico v mnenju, da jo zastrupljen. Vendar v bolnišnici niso ugotovili nikakršnega zastrupljenja. V torek zvečer ob 11 pa je nenadoma umrl. Sedaj bo sodna obdukcija ugotovila vzrok nenadne smrti. s^s Kaj je s kopalnico f Kopalna sezona je tu, kopalnice pa še nimamo. Občinski proračun je potrjen in v njem je tudi določena postavka za napravo kopalnice, in to še za letošnje leto. Ce bodo šli premožnejši na morje, pa naj se mi vsaj doma solnčimo in kopljemo. Oplotnica. Čebelarska podružnica za konjiški okraj priredi v nedeljo, dno 10. junija t. 1. ob 9 dopoldne celodnevni čebelarski tečaj pri čebelnjaku g. Jasi pa Srebota. Tečaj vodi predsednik »Zveze čebelarskih podružnic za mariborsko oblast« g. H. Peternel. SpOFf OLIMPIJADA V AMSTERDAMU. Amsterdam, 30. maja. (Izv.) Rezultat današnjih nogometnih tekem je naslednji: Holandska : Uruguay 0:2 (0:1), Španija : Mehika 7:1 (3:0). drugem kolu igrajo: Belgija : Argentina, Portugalska : Egipt, Italija : Španija, Nemčija : Uruguay. * # * Na Rakeku se je v pondeljek 28. t. m. odigrala prvenstvena tekma med SK Elanom (Novo mesto) in domačim SK Javornikom z rezultatom 2 :1 za Javornik. Rezultat ne odgovarja poteku igre, ker je il Javornik v stalni in vidni premoči. Da je gol-diferenca tako majhna, je kriva predvsem napadalna linija SK Javornika, ki ni izrabila nebroj ugodnih šans. K takemu rezultatu je tudi prijx>mogla Ela-nova ožja obramba s svojo požrtvovalnostjo. Na- Ead Novomeščanov je bil napram odlični obrambi K Javornika brez moči. Ogromen obisk občinstva, ki je z napetostjo sledilo igri modrih in zelenih, je pokazal, da vlada na Rakeku, ki je še vas, večje zanimanje za šport nego v Novem mestu. gospodarstvo Sodelovanje s Češkoslovaško (Dubrovniška gospodarska resolucija.) Medparlamentarna češkoslovaška in jugoslovanska konferenca se je zedinila na svojih sejah v Belgradu 21. in 22. ter v Dubrovniku 26. maja t. 1. po vsestranskih razpravah v veri, da se more politična zveza obeh držav učvrstiti z razširjenjem vzajemnih gospodarskih in kulturnih zvez, predložiti te ukrepe za čim hitrejše in uspešnejše gospodarsko zbližan je: 1. Obe vladi pozivajo, da brez odloga začno in streme, da se čimprej zaključijo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe in dn se ta pogajanja vrše v smislu dopolnitve gospodarskih struktur obeh držav, kar mnogo koristi obojestranski politični okrepitvi in okrepitvi njih obrambne sile. 2. Istotako se pozivata vladi, da v svrho povečanja vzajemnih gospodarskih zvez skleneta konvencijo o železniškem prometu za pocenitev prevoza in da v tem smislu preiščejo vse ukrepe strokovnjaki na posebni konferenci, ki naj omogoči čim tesnejše sodelovanje rečnih plovb ČSR in SHS. Obenem priporoča, da se čim prej izdela direktna in najkrajša zveza s središčem Jadranske obale s Sozivom na odredbe trianonske mirovno pogodbe., adalje priporoča, da žel.-tar. oddelka češkoslovaškega in jugosl. prometnega ministrstva po možnosti čimprej izdelata tudi dogovore o enotni ureditvi žel. tarifov za vzajemne in skupne izlete v obe bratski državi s tem, da se naj dajo kolikor mogoče veliki popusti, tako da bi se mogli teh ekskurzij udeleževati tudi najširši sloji. 3. Češkoslovaška delegacija poziva upravo čel. tobačne režije, da za omogočenje, rednega in racio-nelnega gospodarstva tobačno-monopolske uprave kraljevine SHS sklene s slednjo dolgoletno konvencijo zaradi zasiguranja minimalne letne kupo-vine vseh vrst tobaka upoštevajoč potrebe čsl. režije in okus kouzumentov. 4. Obe parlamentarni skupini priporočata svo-i jim vladam, da po možnosti čim prej skleneta veterinarsko konvencijo. 5. Konferenca izraža željo, da se v obeh državah osnujejo mešane trgovske zbornice, katerih svrha naj bi bila propaganda za razvoj vzajemnih trg. odnošajev in podpirajo uvoz in izvoz onih predmetov, ki odgovarjajo okusu konzumentov in da skupno z merodajnimi faktorji podvzamejo potrebne ukrepe. 6. Konferenca priporoča merodajnim faktorjem obeh držav, da naklogjeno rešujejo vsa vprašanja, ki se nanašajo na zaposlitev državljanov ene države na ozemlju druge, posebno, da se enako postopa pri dajanju dovolitev za zaposlitev čsl. državljanov v kraljevini SHS in obratno, v kolikor pa že stanujejo v državi, da se jim osigura bivanje. 7. Obe parlamentarni skupini sta se i>oleg tega zedinili, da o izvestuih vprašanjih predložita svojim vladam memorandum, ki bo vseboval konkretne ukrepe, ki morejo še čvrsleje utrditi veliko delo našega gospodarskega zbližanja. Orgamzac'a vetete'ma Po dosedanjih predznakih sodeč bo letošnja prireditev velesejma prvovrstna. Zadovoljila bo sigurno vse, razstavljatce in kupce. Odrejeni termin je po mišljenju vseli zelo posrečen. Uprava velesejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega: A) Mednarodni vzorčni velesejem, ki je razdeljen v sledeče skupine: 1. strojna industrija, 2. izdelki iz železa, jekla, puškarstvo, municija; 3. ostali kovinski izdelki; 4. poljedelski stroji, poljedelsko orodje; 5. avtomobili, dvokolesa, pneu-matika, vozovi; 6. elektrotehnika in razsvetljava; 7. kosmetika, farmaceutični in kirurgični izdelki; 8. papirna industrija, grafika kartonaža in pisarniške potrebščine; 9. pohištvo in stanovanjska oprema; 10. ostala lesna industrija; 11. usnje in konfekcija usnja; 12. tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveui paramen-ti; 13. klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke; 14. lončena roba,_ majolika, fayence, steklo; 15. galanterija, bižuterija, draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji pasarji; 16. kemična industrija; 17. industrija živil; 18. poljedelstvo; 19. stavbarstvo; 20. godala; 21. razno orodje. B. Posebna razstava pohištva. — C. Strojni oddelek. — D) Higijenska razstava, katera se prireja že četrtič. Trikrat je že imela ta razstava velik uspeh, a za letošnji velesejem se bo še preuredila in izpopolnila. — E) Francoska skupina z 32 razslav-Ijalci proizvodov, ki konvenirajo za uvoz v našo državo. Gotovo bo zelo zanimiva tudi razstava avtomobilov. To prireja USAT (Združenje slovenskih avtomobilskih trgovcev v Ljubljani). Odrejeni termin velesejma je letos za to stroko prvič ugoden, medtem ko so se prejšnji velesejmi vršili vedno v jeseni, ko je avtomobilska sezija že minila. Uprava velesejma dela na to, da bo ob priliki letošnjega velesejma nudila svojim razsiav-ljalcem in posetnikom ugodno presenečenje. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurzi. Franc in Marija Starčič, trgovec in soproga, Maribor; prvi zbor 2. jun., prijaviti do 7. jul., ugotov. narok 21. jul.; Adolf in Julijana Anderle, posestnik in gostilničar, Maribor; prvi zbor upnikov 31. maja, ugotov. narok 19. jul., prijaviti do 5. juL Rodlo Četrtek, 31. maja. Zagreb: 20.35 Koncert Bachovih in Mozartovih pesmi za alt s spremljevanjem klavirja. — Breslau: 20.30 »Dekle iz predmestja«, burka )Ne- | stroy). — Praga: 19.15 Koncert godbe na pihala. I Leipzig: 16.30 Simfoničen koncert; 21.30 Poljuden orkestralni koncert. Goldmark: Uverture Sakun-tala — Hofman: Serenada za godalni orkester — Dvofak: Rapsodija v G-molu — Sullivan: Suita. Stuttgart: 16.16 Koncert; 20.16 »Hans Helling«, romantična opera v 8 dej. (Marschner). — Bern: 20 Predavanje Duhovni problemi Amerike (Univerza,vzgoja ln filantropija); 21.—21.46 Narodne pesmi in dr. — Katovice: 20.30 Koncert del iz starejše francoske glasbe. — Rim: 21.15 -»Bajadera«, opereta (Kalman). — Langenherg: 20.20 Ludvig Hardtov večer, Recitacije, glasbene točke in dr. Berlin: 17 Skladbe za vijolino, piano in flavto; »Zlata riba iz Amerike«, opereta, 3 dej. (Ottberg). Daventry: 21 Orkestralna glasba. — Dunaj: 10 >Walktlre«, opera v 3 dej, (Wagner). — MUnchen: 10.80 Koncert pevskega kvarteta. Novejšo umetne in narodne pesmi. — Milan: »Traviata«, opera (Verdi). BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Jadra nsko-podunavska banka, Belgrad. Iz ravnokar objavljenega računskega zaključka ln 1927 je posneti, da znašajo vloge 184.2 (od tega knjižice 56.1) milj., upniki 61.7. Med aktivi so izvršeni odpisi dubioznih terjatev, izvršena nova ocena nepremičnin in vrednostnih papirjev, tako da znašajo vsi odpisi (brez kurznega dobička) 59,9 milj. Din, čisti dobiček za 1927 pa znaša 5.7 milj. (1926 8.6 milj. Din), odpisal se je torej upoštevaje še rezervni fond (0.1) znesek 54.1 milj. Din. Za to vsoto se odpiše od kapitala (120) 60 milj. Din, za rez. fond pa se porabi 5.9 milj. Din. Nadalje se amortizira iz konkurzne mase Litoralko kupljenih 100.000 delnic banke zn znesek 4.76 milj. Din za 5 milj. kapitala, razlika 0. 24 se prenese v rezervni fond. Nominale delnic znaša sedaj 50 Din, ves kapital pa 55 milj. Din, rezerve 6.2 milj. Din. S tem ukrepom je uprava izvedla radikalno sanacijo. Če bi se odpisi kakor prej vršili skozi daljšo dobo let, ne bi bilo mogoče misliti na dividendo, sedaj pa so izvršeni, bančno poslovanje je aktivno (1926 brez odpisov čisti dobiček 8.6, 1927 5.7 milj. Din) in je že zn leto 1928 mogoče mislili na dividendo. Omenjamo nadalje, da so bili vsi sklepi ob&Mira mhora »oglasni. Iiloiba avtomobilov • - letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija. Kako »e je razvil zadnja leta tudi pri ;ms avtomobilizem in v kakšni meri so avtomobils .o razstave Ljubljanskega velesejma dosegle tradicijo in zaupanje, se vidi iz tega, da bo letošnja avtomobilske razstav« zavzela tak obseg kot še nobeno leto doslej. Ra& stavo organizira Društvo slovenskih avtomobllskit trgovcev v Ljubljani iu bodo zastopane vse znamfr nitejše tovarne avtomobilov, motociklov in bict klov ter potrebščin. Razstavljeni bodo osebni odprti vozovi, osebni zaprti vozovi, tovorni avtomobili, specijalni avtomobili, avtobusi, bicikli, moto-cikli i i. Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Amerike. Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini ua letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holundije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gooj>odarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo najmodernejše pluge, brane, kosilne stroje, mlatiluice, čistilnice, slamoreznice, pluge zn okopavanje in osipa-vanje, traktorje, lokomobile iu veliko število najrazličnejšega orodja. Živina V Milanu so cene živine ta teden ostale ne-izpremenjene; notirajo: voli I. 4.60— 5.20, II. 4.1(1 —4.50, Ш. 3.20—4, krave I. 4.20—4.90, II. 4.10-4.50, III. 2.50—3.10 lir; vso za kg žive teže. Na dunajski goveji sjjem 30. t. m. je btlo prignanih 2448 glav živine, od tega iz Jugoslavije 207. Vse vrste živine so se podražile. Notirajo: voli najboljši 1.80—2.05, I. 1.60—1.75, II. 1.35— 1.55, III. 1—1.30, biki 1.15-145 (izjemoma 1.66), krave 0.85—1.35 (izjemoma 1.45) šilingov za kg žive teže. 30. maja 1928. DENAR. Na deviznem tržišču je danes edino Dunaj bil čvretejši, dočim je večina ostalih deviz popustila. Promet je bil srednji, privatno blago v devizah BerliH, Newyork in Trst. Devizni tečaji na ljubljanski borzi :-0. maja I «28. povpraš pon. srednji sr. 29. V. Amsterdam — 2293.75 _ _ Fterlin 13®>9425 1362.25 1360.75 1360.75 Budimpešta — 99 5.— — — Curih 1093.50 IU96.50 1095'— 1095.— Dunaj 798.30 801Л0 799.81 799.55 London 277.< >2 277.82 277.42 277.46 Ne\v> ork 60.71 56.91 56.81 56.82 Pariz — 223.75 — — Praga — 168.50 — 168.50 Trst 298.30 3. C.30 299.30 299.60 Zacreh. Berlin 1359.25-1362.25. Curih" 1093.50 10C0.30, Dunaj 708.30-801.30, London 277.02—277.82, Ne\vyork 56.71-56.91, Pariz 222.76 —224.75, Praga 1(18.10—108.90, Trst 208.44—300.44. Belgrad. Berlin 1350.25—1302.25, Budimpešta 991.5—994.5, Curih 1093.50 1096.50, Diuiaj 798.30 —801.30, London 277.02 - 277.82, Ne\vyork 56.71 — 56.91, Pariz 222.75—224.75, Praga 168.10—108.90, Trst 298.30—300.30. Curih. Belgrad 9.1325, Berlin 124.22, Budimpešta 90.575, Bukarešt 3.2125, Dunaj 73.02, London 25.3375, Ne\vyork 518.80, Pariz 20.43, Praga 15.37375. Trst 27.34, Sofija 3.75, Varšava 58.15, Madrid 86.85. Dunaj. Devize: Belgrad 12.50125, Kodanj 190.75, London 3-1.0875, Milan 37.43. Nexvyork 710.35, Pariz 27.9075. Varšava 79.03. — Valute: dolarji 708.10, francoski frank 28, lira 37.48, dinar 12.445, češkoslov. krona 20.0425. 1'raca. Devize: Lira 177.75, Belgrad 59.40, Pariz 133, London 164.75, Ne\vyork 33.7475. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.42, Londor 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani se jo zvišal tečaj Kred. zavoda od 157—175. Za državne papirje je danes bila v Zagrebu čvrstejša tendenca. Ljubljana. 7% invest. posoj. 91.50—92.50, Celjska 158 den., Ljublj. kredilnn 128 den., Praštediona 800 den., Kred. zavod 165—175, Vevčo 105 den., Kranj, ind S10 dea., Ruše 280—300, Stavbna 56 den., šešir 105 dcu. Zagreb. 7% invest. posoj. 92. agrari 56.60—57, vojna odškodnina 440.50—450. dec. 475. Hipo 58.ГХХ Jugo 87—87.50, Praštediona 860—862.50, Ljublj kreditna 126—130, Šečerana 507 50—515, Drava 380—385, Slavonija 12, Trbovlje 5У0-535, Vevče 107-106. Belgrad. Narodna banka 7000—7070, vojna odškodnina 4-17 —448.50 (3350). uit. Jan. 453—151. uit. jul. 458.50—459, Izvozna banka 1100, Belgr. zadruga 7500, Zem. banka 0058, Pileči križ 57, 7% invest. posoj. 95.50, agrari 50.05—57.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.20. Zlvno 114.26, Hipo 7.10, Alpine 42.30, Greinitz 4.20, Lcy-kam 10.56, Trbovlje 65.70. Kuše 3G, Muudus 191, Slave* 13.50, Slavoniju 1.59. BLAGO. Ljubljana. Les: tramiči '/»< У,, Vi. fko vng. Sušak 1 vag. po 320, bukovi ncobrobljeni plohi od 40—100 mm I. II. fko vag. meja 1 vag. po 580. Zaklj. 2 vag. Tendenca čvrsta. Dež. pridelki (v»e samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob prompt); Pšenica 78—79 kg 2% baška 410—412.50, slav. 307.50—4(4), koruza baška Času primerno suha kval. gar. 345— 34?.50, za maj 360—352.50, činkvantin času primarno suh, zdrav rešetan 850—355, o»es baški, ulrav rešetan 305—310. ajda dom., zdrava, rešetr.ua 296, moka Og vag. bi. plač. p.i prejemu fko Ljubljane 565—565; zaklj. —. Tendenca nei»pr«nie:iji>ua. Novi Sad. Pšenica: bč. 352 50—Sfft, potiska 355—357.50, gor. ban. 352—355, juž. ban. M7.50— 350.50; oves: 265—270; koruza: bf. ЗОТ 50—300, jun. 302-306, jul. 807.50—310. ban. 29P,—L-07.50, srem. 297.50- 300, jun 297—300, jul. »*>—902; moka: Og in gg 485-496, št. 2 465-475, št. 5 445-455, št. 6 420-430, št. 7 350-360, St. 8 240-245-otrobi: 227.50—282.50. Budimpešta (termin, borza). Tendenca mortla. Pšenica: okt. 30.66, 30.54, zaklj. 30.52—30.54, marec 32.70, 32. 64, zaklj. 32.60-32.62; rž: okt. 26.54, 26.44, zaklj. 26.40—26.44, marec 28.44, 28.40: koruza iulii: ni kur za, zaklj. 2&80—2&SO. / / 42//e uoucga KOLEDAR. Četrtek, 31. maja. Angela Merici, Kocijan. Dunajska vremenska napoved za 31. maj: Jasno, nekoliko topleje. ZGODOVINSKI DNEVI. 31. maja: 1917 je imel avstrijski cesar Karel I. prestolni govor v državnem zboru. — 1916 je bila med Skager Rakom in Skagen Hornom velika pomorska bitka, v kateri je bilo uničenih 6 angleških ladij in 3 nemške. — 1904 je bila prebita zadnja stena bohinjskega predora. — 4848 se je vršil v Pragi Slovanski kongres. — 1906 se je izvršil atentat na španskega kralja Alfonza in njegovo soprogo kraljico Eno Batenberško, ko sta se vračala od poroke. Bombe so ubile 28 oseb, ranile pa 35. Kraljevi par je ostal nepoškodovan. — 1809 je na Dunaju umrl skladatelj Jožef Haydn. — 1872 je umrl pisatelj Friderik Gerstacker. — 1907 je v Londonu umrl pisatelj Karel Blind. — 1894 se je otvorila proga Grosuplje—Novo mesto—Straža. — 1816 se je ' ustanovila Avstro-ogrska banka. ★ -k Javen shod Slovenske ljudske stranke se vrši v nedeljo, 3. junija ob 8. uri dopoldne v Št. IIju pod Turjakom v gostilni g. Spli-hala. Domačini in okoličani, pridite v obilnem številu! к IJmrl je v Novem mestu gospod Josip Schweiger, davčni eksekutor v pokoju. Dosegel je visoko starost 78 let. Pokojni je bil daleč na okoli znan in povsod priljubljen in spoštovan. Požrtvovalno je skrbel za svojo številno družino in skrbno vzgojil vse svoje otroke, ki vsi zavzemajo ugledne službe. Najmlajši sin Viktor je belgrajski urednik »Slovenca«. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob treh popoldne izpred bolnice usmiljenih bratov v Kandiji. ■k Prošnja na župne urade. Slovenska krščanska ženska zveza tem potom prosi župne urade, da med svojimi župljani poagitirajo za romanje na Sv. Višarje, ki ga priredi zveza dne 4. in 5. avgusta. Priglasiti se je treba do 1. julija v Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Vizum in vožnja po Italiji bo stala okrog 40 Din. — V kratkem sporočimo natančneje. * Šolska mladina ima za obisk letošnjega Ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po 3 Din za učenca oziroma učenko, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poljuben. k Rezervni častniki so dolžni vsako spremembo svojega bivališča nemudoma prijaviti svojemu pristojnemu vojaškemu poveljstvu — najbolje potom občinskega urada (magistrata) svojega bivališča. — V prijavi ne smejo nikdar navajati svojega vojnega razporeda ali svojega mobilizacijskega mesta, temveč le svoje rojstne in domovinske podatke, svoje bivališče in poklic ter svoj vojaški čin. k šikaniranje ameriških Slovencev na Koroškem. V našem uredništvu so se zglasili nekateri ameriški Slovenci, ki so prišli pretekli ponedeljek v večji skupini iz Amerike v domovino in se pritožili nad čudnim ravnanjem železniškega uradništva na postaji Schwartzach na Koroškem. Potniki iz Pariza v Jugoslavijo morajo že itak na tej postaji čakati od 9. ure zvečer do 2. ure zjutraj, da dobe zvezo za Jugoslavijo. Pri tej priliki so jih pa ob 2. uri ponoči ob prihodu vlaka Izgnali iz voza in jih pustili sredi noči v temi in hudem mrazu stati med tračnicami skoraj celo uro. Bilo je med njimi tudi več otrok, ki so zmrzovali. To so pa storili vkljub temu, da je bil to direktni voz iz Buchsa v Belgrad. Načelnik postaje je utemeljil ta svoj ukaz s tem, da hoče imeti dotični voz za »rezervo«. Vlak je imel zato skoraj celo uro nepotrebne zamude. Očividno je bilo to postopanje samo šikaniranje Jugoslovanov, na kar opozarjamo naše in avstrijske vladne kroge. — Sicer bodo pa potniki storili še druge korake, da se kaj takega ne bo več ponavljalo. k V Črnomlju se je na binkoštno nedeljo poročil g. dr. Ivan Petsche, sodnik, z gdč. Ljudmilo Paulinovo. učiteljico istotam. Bilo srečno! -k Gradnja ceste Solčava — Koprivna — Črna. Naša najskrajnejša občina v Mežiški dolini Koprivna, ki leži 1073 m nad morjem, je na svoji zadnji seji sklenila zaprositi oblastni odbor mariborske oblasti, da začne čimprej z gradnjo ceste Solčava — Koprivna — Črna, ki bi bila samo naravni podaljšek že nameravane ceste Kamnik — Luče. S tem bi se odprla Koprivna in cela Mežiška dolina lesnim trgovcem in živinskim prekupcem iz Kamnika in Ljubljane. Stik in zveza s sosedno Solčavo pa bi bila za prebivalce obeh pokrajin tudi velikanskega gospodarskega pomena, cesta pa bi bila tudi velike važnosti za tujski promet in v strategičnem oziru, ker daleč na okoli ob državni meji ni nobene ceste, ki bi Lila sposobna za promet. Upati je, da se bo oblastni odbor zavzel za gradnjo te prepo-trebne ceste, s čemur bo rešil marljivo, pošteno in lojalno prebivalstvo gornje Mežiške doline gospodarske propasti, ker bo s to ce-ato odprl zdravemu izkor Uče vanju velikanske komplekse površin, ki se nahajajo v gornji mežiški dolini. * Za gostilničarje, kavarnarje in hotelirje bo letošnji mizarski oddelek velesejma posebno zanimiv, ker bo razstavljeno najrazličnejše pohištvo in oprema lokalov. Posebna pridobitev je zelo obsežna razstava avstrijske tvrdke Koloseus, ki je poznana po celi Evropi in razstavi najrazličnejše štedilnike za hotele, bolnice in zavode, nadalje ogrevalne mize za posodo, peči in slaščičarne itd. ★ Sest smrtnih obsodb v Zagrebu. Včeraj dopoldne ob 9. uri 30 minut je bila v Zagrebu razglašena razsodba v procesu proti razbojniški tolpi Prpič in pajdaši. Šest razbojnikov je bilo obsojenih na smrt na vešalih, in sicer: Pavle Prvič mali, Ibrahim Krkič, Nikola Brdarič, Mijo Vrbanac, Marijan Krm-potič in Franjo Smojver. Na dosmrtno ječo je obsojen Mijo Vukovič, dočim je Nikola Budak obsojen na 15 let, .Turo Prpič pa na 5 let ječe. Zagovorniki so vložili ničnostno pritožbo. " k Prvo potniško letalo v Sarajevu. V torek dopoldne je dospelo v Sarajevo prvo potniško letalo naše zrakoplovne družbe. Letalo je imelo nalogo, da preišče progo Belgrad— Skoplje—Podgorica — Mostar—Sarajevo—Belgrad. Letalo je vso to progo srečno preletelo in nepoškodovano prispelo v Sarajevo. Za pot iz Mostarja v Sarajevo je letalo potrebovalo 25 minut. Včeraj popoldne pa je odletelo v Belgrad. Zrakoplov je upravljal pilot Stri-ževski, v njem pa je sedel ravnatelj družbe Tadija Sondermayer. Na letališču so ju sprejeli častniki sarajevskega zrakoplovnega polka, ki so prisrčno pozdravljali prišlece. Stri-ževski in Sondermayer sta izjavila, da je proga na vsej poti zelo povoljna in upata, da bo mogoče že letos, najkasneje pa prihodnje leto uvesti redni zračni promet na tej progi. Stremela bosta, da vozne cene ne bodo previsoke, kvečjemu tolike, kakor so za I. razred brzovlaka. k Čuden novorojenček. V mostarski bolnici je te dni porodila neka muslimanka čud-netra otroka. Otrok je podoben napol žabi in napol opici. Roke in ijoge ima skrivljene kot žaba. Vratu sploh nima, temveč je glava truplu tesno priraščena. Na glavi ima črno bulo, v kateri so možgani. Spaček ni ostal pri življenju.________ Tvrdka Gustav Ptic Vsa kleparska dela konkurenčno in ločno izvršuje Tržaška cesta O nasproti tobačne tovarne k Državni nameščenci, definitivni, dobijo brez vsakih formalnosti čevlje na obroke pri V o i k a — Ljubljana, Krekov trg. • •k Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« gren-čico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef«-vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Evharistična dneva na Vrhniki Binkoštno nedeljo in ponedeljek se je vsa Vrhnika odela v praznično obleko. Samo nebo je slavnosti dalo najlepši poudarek, ko nas je oblagodarilo s prvima resnično pomla-danlkima dnevoma v tem letu. Že v nedeljo so se zbrale trume pobožnega ljudstva na Vrhniki, kjer so se tako v farni cerkvi sv. Pavla kakor na podružnici Sv. Trojice, koje čudovito domačo lepoto je ovekovečil naš nepozabni Cankar, vršile pobožnosti v čast Sv. Rešnjemu telesu: slavnostni govor, dnevne ure molitve, celonočno češčenje, zvečer pa procesija, ki je s svojimi lučkami v dolgem nedoglednem sprevodu bajno osvetljevala naš kraj in pričala o globoki veri in ljubezni našega naroda do Izveličarja sveta, ki v Evharistiji prebiva med nami. Izpovedniki pa so globoko v noč pripravljali dolgo, dolgo vrsto vernikov za sprejem sv. obhajila v ponedeljek v jutro. Ta dan so se slovesnosti razvile do vrhunca. Gosp. vseučiliški profesor dr. Gregorij R ož m a n in p. dr. Roman T o m i n e c sta misel sv. Evharistije polagala v srce eden fantom, drugi ženam in dekletom, ob 10. uri dopoldne je bila sv. maša v cerkvi Sv. Trojice, nato pa pred večtisočglavo množico manifesta-cijsko zborovanje pred cerkvijo, na katerem sta pod predsedstvom župana g. dr. Janko M a r o 11 a govorila ljudstvu oblastni predsednik g. dr. Marko Natlačen in šefured-nik »Slovenca«, gosp. Franc Terseglav. Oba govornika, ki sta obravnavala temeljne resnice krščanskega življenja v luči Evharistije, sta s svojima izključno verskima in iz srca privrelima govoroma množico globoko ge-nila in navdušila. Skupaj s slavnostnim govorom g. župnika R n m ša k a z Vrha sta dala dostojen miselni zaključek tema slavnostnima evharističnima dnevoma. Popoldne pa se je razvila po Vrhniki ev-haristična procesija, ki jo je vodil sam pre- vzvišeni gosp. knezoškof dr. Anton Bonaven-tura Jeglič. Mislimo, da takega slavnostnega in veličastnega sprevoda Vrhnika še ni videla I Na tisoče ljudstva, brez števila zastav in bander, Orli, pobožna molitev, dovršeno pelje cerkvenega pevskega zbora vrhniškega, zastave in lučke z oken vsake vrhniške hiše, ponosni slavoloki, s katerih enega so otročiči v angeljskih oblekcah sipali na sv. Rešuje Telo cvetlice, mnogoštevilna duhovščina, solnčni majski dan v vsem svojem sijaju, naši župani, pred njimi pa oblastni predsednik dr. Marko Natlačen, oblastni poslanec Josip B r e n č i č in župan vrhniški dr. Marolt, — vse je doprineslo v popolni harmoniji k temu res grandioznemu zaključku evharističnih slovesnosti, ki bodo v ljudstvu poglobile one verske temelje, na katerih mora sloneti vse, njegovo zasebno in javno življenje, o katerem je dejal slavnostni govornik g. Terseglav, da mora v resnici postati evharistično, to je, ena sama nepretrgana, nesebična in vdana daritev in žrtev za naše od Boga odrešeno ljudstvo. Za lep potek slovesnosti gre v prvi vrsti zasluga g. vrhniškemu dekanu Ketteju, čč. dekanijski duhovščini, g. županu in pripravljalnemu odboru ter vsemu vernemu ljudstvu. Fiedlerfevo patentirano sredstvo za pospeševanfe rasti Sđs , Za obisk 8. Цubi|. velesejma od 2. do 11. junija velja na podlagi sejmske legitimacije 50 % popust na železnicah 99 GAMMA" je obenem najboljše sredstvo proti izpadanju las, perhajem in krhkosti las. Daje življenjsko zmožnost lasnim koreninicam in odgaja puhaste lase v močne. Vporaba je enostavna ter se že po prvem poskusu pokeže kot zelo potrebna. Zdravniško preizkušena in priporočena. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako je tam ne dobite, obrnite se na edino Glavno zastopstvo za SHS: Drogerlia „NADA" Kolar 3 Gabrlt, Sabotlea Telefon šl, 637 Cena iz Subotice: '/< 1 Din 65-—, Ч2 1 Din 85 — CfuMtama NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem irgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. O f Prof. Henrik PodkrajSek. Umrl je mož — sredi cvetočih pomladanskih rož, katere je tako prisrčno ljubil kakor malokdo. Bil je poleg lepe knjige velik prijatelj naših zelenih cvetočih livad, prelepih ravnin, a še bolj gorskih krasot in planin. Ves prosti čas je prebil v pogovoru s prirodo in skoro ni bilo kotička slovenske zemlje, katerega on ne bi bil obiskal ali prepotoval. V naravi živeč, naravo ljubeče motreč pa ni pozabil na človeka — seljaka, obrtnika in delavca. Vsako priliko in povsod je izrabil priložnost, kretajoč se med nepokvarjenim ljudstvom, da je iskal pristnih domačih slovenskih izrazov za najrazličnejše obrtno in tehnično orodje. In tako je nastala po dolgih letih marljivega nabiranja in zasledovanja Podkrajškova »Slovenska obrtna terminologi-j ac, ki jo je pred dvema letoma založila v posebni izdaji Družba sv. Mohorja. Lep, velik zaklad našega jezika je njegova obrtna ter-minoloagija. To je krona njegovega nad vse plodonosnega šolskega in pisateljskega delovanja. Spisal je nad 20 različnih strokovnih knjig obrtne panoge. Celih 46 let je posvetil vzgoji mladine in slovenskemu obrtnemu šolstvu. Pristen Ljubljančan je bil splošno priljubljen v mestu iu na deželi. Dočakal je lepo starost skoro 70 let. S svojim neumornim delovanjem v šoli in spisovanjem strokovnih knjig izven šole si je sam postavil najlepši in najtrajnejši spomenik, čast in slava njegovemu imenu in spominu! O Opozarjamo na predavanje g. dr. Laze Markoviča, ki bo dne 5. junija zvečer v Unionu. Predavatelj je eden najboljših aktivnih diplomatov naše države, ki jo stalno zastopa na zasedanju Društva narodov v Ženevi. Predavanja se lahko udeleže s 50% železniškim popustom tudi zunanji gostje, ker je istočasno Ljubljanski velesejm. O Tri izložbe zlasti zanimajo Ljubljančane zadnje dni. Izložba pri Suttnerju v novem lokalu v Prešernovi ulici, izložbeno okno Jugoslovanske tiskarne in izložba pri Pete-lincu za vodo. Tu je namreč razstavila uprava »Slovenca« nekatere nagrade, ki jih bo žreb razdelil med naročnike lista dne 4. junija. Ko bi se dali razstaviti tudi prvi dve nagradi, t. j. vožnja v Belgrad z aeroplanom, ali 14-dnevne počitnice na otoku Krku, potem bi. šele Ljubljančani gledalil © Motociklistična dirka, ki bo v nedeljo, dne 3. junija t. 1. na za to posebej pripravljenem dirkališču pri D. M. v Polju vzbuja vedno večje zanimanje. Dela na dirkališču se bližajo koncu. Do sedaj se je prijavilo že lepo število dirkačev iz naše kraljevine, kakor tudi iz inozemstva. Ta dirka bo ena izmed najzanimivejših, kajti kosali se bodo med seboj dirkači, katerih imena so znana v vseh športnih krogih. Dirka se vrši prvič v Ljubljani. V nedeljo, dne 3. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne bo propagandna vožnja po mestu. Zbirališče ob pol 11. uri na igrišču Ilirije, Celovška cesta. Vsi motociklisti se naprošajo, da se te propagandne vožnje gotovo udeleže. Prednro-daja vstopnic od 31. inaia do 2. lunija pri sle- dečih tvrdkah: J. Goreč, Dunajska cesta; Jugo Auto, Dunajska cesta; trgovina Kbam, Miklo-šgčeva četa; trgovina Josip Vesel, Prešernova ulica 20 in pri tvrdki Fr. Batjel na Karlovski cesti. O Odhod inž. Hanssena iz Ljubljane. Inž. Hanssen, vodja naše smučarske olimpijske vrste, ki je prebil to zimo v Sloveniji, se vrača v prvih dneh junija na Norveško. JZSS mu priredi poslovilni večer, in sicer v četrtek ob pol 9 zvečer v restavraciji Zvezda. Vabimo vse smučarke in smučarje, da se udeleže tega večera in- se poslove od simpatičnega in priljubljenega športnika. — JZSS. O Krščansko žensko društvo v Ljnbljani je na zadnjem občnem zboru izvolilo naslednji odbor: predsednica gdč. Cilka Krekova, podpredsednica gospa Mar. Sadarjeva. tajnica dr. Logarjeva, namestnica Vencajzova, blagajničarka prof. Sušnikova, namestnica dr, Na-tlačenova, gospodinja Vrtovčeva, odbornice: Dietzova, Dolenčeva, Goričanova, Leskovče-va, Мигшауег, Sernečeva, Osana, Trtnik, Vr-hovec, Remčeva, dr. Slokarjeva. O Kinoodselc Prosvetne zveze proizvaja dne 1., 2., 3. in 4. junija v kinu Dvor film; Svetovna vojna. V filmu, ki ga je izdelala znana nemška filmska družba Ufa, tečejc pred našimi očmi strašni dogodki iz leta .1914,, ko so narodi z najstrašnejšimi orožji planili drug na drugega. Gledamo boje okrog Ver-duna, ob Somme, potem na vzhodnem Pruskem, dalje v Srbiji, ob Soči, v Karpatih, ter pomorske bitke v Severnem morju in pri Dardanelah. Amerika vstopi v vojno in jo odloči. Ob koncu vidimo v dodanem filmu še postanek naše države. Kralj Aleksander priseže na ustavo in prihaja v Zagreb in Ljubljano. Pašič se s srbskim diplomatskim zborom vrača s Krfa, sestane se narodna skupščina. — Film nudi izredno mnogo zanimivega in ga je vredno pogledati. © Prvemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu r Ljubljani je daroval v počeščenje spomina ravnatelja in staroste gasilcev Frana Barleta, gosp. Janko P r e d o -vič 300 Din. Posnemanja vredno 1 © K nesreči na Tržaški cesti nam poroča g. Milan Česnik, da se je konj splašil le radi ropotanja motorja. Voza se g. Česnik z motorjem sploh ni dotaknil in se je kolo razbilo, ker je zadelo ob cestni kamen, kar je bilo tudi vzrok nesreče. © Umrli so r Ljubljani v času od 26. do 30. t. m.: Hermina Del Cott, žena upokojenega okrajnega glavarja, 63 let, Strossmayerjeva ulica 3; Amalija Schumi, zasebnica, 82 let. Rimska cesta 7; Marija Blumauer, vdova poštnega ravnatelja, 77 let, Poljanska cesta 16; Vera Ana Terčič, hči kontrolnega organa, en mesec, Veilka Čolnarska ulica 19. — V bolnici so v istem času umrli: Karel Legedič, vojni invalid, 33 let; Josip Ostanek, posestnik, 39 let, Vrbo vee 18; Anton Halobar, vojni invalid, 39 let, Vrbi je 28; Štefan Zakrajšek, eo-dar, 75 let, Jeranovo 59; Jožica Mozetič, učiteljica, 40 let, Stari trg pri Ložu, šola; Janez Berdajs, sin šivilje, 2 leti, Bežigrad; Anton Mojškrc, posestnikov sin, Zadvor 9. © Deložacija. V četrtek zvečer je sodišče izvršilo deložacijo pohištva gospe Franje Frantarjeve iz hiše inž. Rudolfa Teo na Go-sposvetski cesti št. 12. Pohištvo so prenesli začasno na travnik nasproti velesejmskega vhoda, deloma pa v neko bližnjo barako. Fran-tarjeva je vdova železniškega upokojenca in prejema prav malenkostno mesečno pokojnino. Ima dve mladoletni hčerki. Stanovanje, iz katerega so jo deložirali, obsega kuhinjo, sobo in kabinet. Frantarjeva je s svojima hčerama prenočila pri neki prijateljski družini, včeraj dopoldne pa se je zatekla na magistrat, da ji pomaga iz zadrege. Upati je, da bo do-bija kje kako skromno sobico, da se tam nastani. © Kopališče »Ilirije« se žo gradi. Na prostoru nasproti velesejmu delavci že prav pridno kopljejo in odvažajo zemljo in pesek. Kakor znano, gradi tam športni klub »Ilirija« svoje javno kopališče, ki bo imelo kotlino z vodo na prostem. V pogojih, ki jih je občinski svet stavil »Iliriji« za prepustitev zemljišča, je tudi določba, da kopališče ne sme biti dostopno samo članom »Ilirije«, temveč proti primerni vstopnini tudi vsemu občinstvu. © Policijski drobiž. Prijete so bile radi javne nemorale tri deklice, ki so dobile vsaka po tri dni policijskega zapora. Aretiran je bil neki moški, ki je nujno osumljen več kolesarskih tatvin. Dalje je policija prijela nekega moškega, ker se je nedostojno obnn-šal v pijanem stanju v stolni cerkvi. — Zelo številni so zadnje čase karambol!. Prijavljeni so bili včeraj kar trije, ki pa so bili vsi manjšega značaja. Množe se tudi prestopki proti pasjemu kontumacu. © Tovarna Jop. Reicli sprejema mehko Skrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. © Oblekce za procesije: Kristotič - Bučar Slovenci v Italiji Avtomobilska rrata Tnrin—Rek«. V Bergnrau ee je vršilo prvo veliko posvetovanje glede gradnje avtomobilske ceste iz Turina preko Trsta na Reko. Zborovanja ee je udeležil poleg predstavnikov prizadetih 12 pokrajin tudi minister javnih del Giuriati; posebno močno je bil zastopan Trst. Minister in vsi govorniki so poudarjal važnost nove ceste radi »višjihc interesov. Menda ne bo težko uganiti, kateri so ti »višjic interesi. Cesta bi ee nazivala »pedemontana« in bi se zgradila po vzorcu ceste Milan—Bergamo. Širina znaša 8 metrov in radij na ovinkih okoli 300 metrov. Izvolil se je pripravljalni odbor. Velika tajna slovenska šola v Gorici. Te dni sta stali pred goriškim sodiščem učiteljica Berta Žejn in gospa Justina Podgornik. Prva je bila obtožena, da je poučevala na tajni slovenski šoli v Gorici, druga da je kot predsednica bivšega Slov. ženskega društva šolo vzdrževala. Obtoženki sta izjavili, da ni šlo za nikako tajno šolo; pač pa so se otroci slovenskih staršev zbirali v prostem času v prostorih Ženskega društva in se tam igrali pod nadzorstvom učiteljice. Goriški šolski nadzornik je izpovedal, da ni sam o tej šoli nič vedel, temveč je vložil ovadbo na podlagi informacij goriške policije. Policijski agent, ki je odkril to »tajno šolo«, je izjavil, da je našel otroke, zbrane pri mizah; niso pa ne čitali ne pisali, le na mizi je ležal zvezek »Našega čolničat. Druga priča je izjavila, da ni videla v sobi nikdar ne knjig ne črnila. Le pravljice je pripovedovala učiteljica otrokom. »V slovenščni?« vpraša začudeno sodnik. »Gotova« Državni pravdnik in oba branitelja so zahtevali oprostitev, ker ni zakona, ki bi take »tajne 8ole< aovedal. Sodnik je kljub temu obsodit obto-i na 160 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. Italijanski listi so z velikim zadoščenem pozdravili obsodbo, ki je naredila konec »vc'.Ui tajni slovenski šoli«. K incidenta ▼ ftkorjana. Vest o dogodku ▼ Škocjanu je ' prišla tudi v velike evropske liste, kar je treba zabeležiti le z zadoščenjem; saj je to znak, da se tudi za slovensko narodno manjšino zanima javno mnenje v vseh evropskih državah. Zal, da niso poročila vseh listov povsem točna. Neka dunajska agencija je poročala o »slovenski veselici v Skocjanu«, drugi listi so iztaknili kar slovenski shod. Mnogo poročil je bilo tako sestavljenih, da je čitatelj dobil vtie, da so se Slovenci izkazali nehvaležne italijanskim oblastvom, ki so jim tako prireditev dovolile. Kdo je inspiriral ta !>oročila, ne bo težko uganiti. Za našo javnost, ki e dobro poučena o dejanjakem stanju na Primorskem, je zanikanje te vesti odveč. Saj je znano, da so pretekla že leta, odkar se ne dovoli niti najpriprostejša vaška veselica; kmalu bo leto, odkar so bila razpuščena vsa kulturna društva. 2e davno je ukinjena pravica združevanja in shajanja. Slovenskih shodov ni videla Primorska od zadnjih državnozborskih volitev 1924. V škocjanski jami je tržaška sekcija »Club Alpino Italiano«, t j. nek- danja »Societa Alpina della Giuliec, ki upravlja jamo, e pomočjo tamkajšnjih občinskih oblastev, priredila nekako domačo zabavo. Jama je bila tudi razsvetljena. Dohodki naj bi šli za vzdrževanje jame. Pri prireditvi so sodelovali tudi kozinski godci, izmed katerih sta bila dva aretirana. O kaki slovenski veselici ali prireditvi sploh ne more biti torej govora. Kdo je raztrgal italijansko trobojnico, še danes ni pojasnjeno in tudi sodišče ne bo moglo tega nikdar ugotoviti. To se je zgodilo namreč ▼ pozni noči in tudi prič ni. Karabinerji so osumili veselo družbo slovenskih dijakov, ki se je popoldne zbrala na dvorišču Gombačeve gostilne. Družba je s svojim mladeniško razigranim petjem zabavala tudi italijanske goste iz Trsta. Pogosto je prišla na dnevni red »Če študent na rajžo grec. Eden izmed akademikov je bil aretiran takoj tisti večer, druge tri je odvedla tržaška policija kar od predavanj na Trgovski univerzi v Trstu. Rektor je pozneje protestiral proti postopanju policije, ki je kršila tradicijo, da ne sme policaj prestopiti praga univerze; toda dan pozneje je listek na deski javil, da bo akademski svet strogo postopal proti dijakom. Kakor znano, so bili aretirani še bivši slovenski učitelj na Kozini, dva kozinska godca, dva fanta iz Gradiščice in eden iz Lonjera pri Trstu. Aretirani so zaprti deloma v Sežani, deloma v Trstu. Državni pravdnik še ni formuliral obtožbe. Pravni krogi so mnenja, da obtoženci ne pridejo pred posebni tribunal v Rimu, ker ne gre za komplot ne proti državi ne proti režimu; na drugi strani je tudi rezultat prvih zaslišanj povsem negativen. Verjetno pa je, d« bodo fašisti incident napihnili, ker ga potrebuje)« proti Slovencem. 24. komunistov pred sodiščem. Pred izjemnim sodiščem za varstvo države se je začela razprava proti 24 članom izvršilnega odbora komunistične stranke radi zarote. Med obtoženci je šest bivših poslancev. Za šport se zanima tudi davkarija Pariška davčna oblast, ki je očividno istotako neprijetna kakor vse davčne oblasti na svetu, se je v zadnjem času lotila Zveze lavvn-tennis, češ da so njene prireditve gledališke predstave in da mora zato plačati veselični davek. Ta davek bi znašal letno 65.000 frankov. Zveza se seveda brani na vse kriplje, trdeč, da je lavvntennis šport. Stvar je prišla sedaj pred upravno sodišče, ki je zaslišalo kot strokovnjaka ravnatelja francoske vojaške šole za telesne vaje. Le-ta je izjavil, da je lawntennis resen šport, ki se goji tudi v armadi. Sedaj bodo zaslišali še druge strokovnjake. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din Oglasi n ad 9 vrstic se računajo višje.Za ogla*« rtrogo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'n. ^————— Najmanjši zneseklODin.Pristojbina ia šifro 2Din.V>ako Ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepritoienaznamka.ĆIek.račun tj ti bi ja na 10.3 ti9.Tel.^t.25-28. Sluibeisčejo Prodajalka i rečletnimi spričevali, poštena in zanesljiva, želi mesta za takoj ali pozneje. Cenjene dopise na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštena« št. 4767. Mladenič i dobrimi šolskimi spričevali, vešč nemščine in srbohrvaščine, želi dobiti mesto pisarniškega pomočnika v tiskarni ali trgovini, najraje v Ljubljani ali na Štajerskem. -Ponudbe na upravo pod »PflHen in pošten 4917«. Šofer x večletno prakso, vešč pisarniških del, išče na-meščenja. - Ponudbe pod Kfro »Zanesljiv« na ogl. oddelek »Slovenca«. Izurjena prodajalka išče službo, najraje v Ljubljani. Položi tudi 10 tisoč Din kavcije. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro: Izurjena moč 4922. Trgov, pomočnik dober delavec, išče službe; prevzame tudi drugo primerno mesto. Govori slovenski, hrvatski, nemški in italijanski. Vloži kavcijo 25.000 Din. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: Trgovski pomočnik. Kot trgov, učenka želi vstopiti 14 letna čvrsta deklica odličnjakinja 6 razr. osn. šole. - Ponudbe na naslov: Ivan Brejc, sedlar, Dobrepolje. Mesto hišnika išče stareiši zakonski par brez otrok. Opravljal bi tudi vrtnarska dela. Pošten in trezen. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Vrtnar št. 4866«. Pisarniški uradnik zanesljiv, išče kakršnekoli službe. Zmožen popolnoma slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. Imam odlična spričevala in priporoke. Sem rezer. častnik. Nastop takoj. Naslov v upravi Slovenca pod »Zaneseljiv« 4929. Mlad vozovni in podkovski kovaški pomočnik išče službe za takoj. Ponudbe na Josipa Draž, Št. Ilj, Slov. gorice št. 56. Kovašk. pomočnika spreimem takoj. - Anton Rožnik, Dobrunje št 90, pošta Spodnja Hrušica. 2 krojaška pomočnika sprejmem takoj Za stalno. Ant. Jarc, Semcniška 4. Trgovski pomočnik in kontorist (kontoristinja), starejši zanesljivi moči, se sprejmeta; prvi ako mogoče s kavcijo. Ponudbe do 15. junija t. 1. na upravo Slovenca pod št. 4876. Stavbeni tehnik dober risar in kalkulant, se sprejme v stalno službo. Ponudbe z navedbo referenc na upravo Slovenca pod štev. 4936. Kapelnika za rudniško godbo išče rudnik v Mežici. Vršil bi službo računovodje v Dijakinjo boljše rodbine sprejmem v prihodnjem šol. letu. Glasovir na razpolago. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 5000. mszdnem oddelku in poleg tega vodil in vežbal rudniško godbo. Prosto stanovanje, prosta kurjava, vrt. Ponudbe z dokazili o usposobljenosti in zahtevki glede plače na upravo lista pod »Rudniški kapelnik« štev. 4777. Stanovanja Dve lepi sobi se oddasta za pisarno, z elektriko in vhodom iz stopnjic. V sredini mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4864. Trgovino z meš. blagom, s prometom najmanj 50.000 Din ! mesečno, vzamem v na-jjem; se udeležim tudi kot j družabnik pri kakem rentabilnem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek i »Slovenca« pod št. 4780. Večja branjarija ob prometni cesti in in-1 dustrijskem mestu, s celim inventarjem in pro-| stim stanovanjem, sc takoj po nizki ceni da v najem. Vprašati pri upravi Maribor pod značko 13.000 Din. Sobo z 2 posteljama oddam takoj gospodični. Poseben vhod. Ulica na grad 7. I Na rejo se sprejme zdrava do 4-letna dcklica boljših staršev pri zakonskem paru brez otrok. . Ljubezniva oskrba. Event. se sprejme za svojo. - Pisma na upravo »Slovcnca« pod: »Deklica« štev. 4907, I Lepo posestvo 16 oralov zemlje, z dobro vpeljano gostilno, se proda. - Ponudbe na Lovro Čremožnika, Celje. Kravo dobro mlekarico, mlado, kupim. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Krava«. Prodđmo Proda se: 1. Osterreichisches Zeit-sehrift fiir Vermessungs-wesen, 10 trdo vezanih zvezkov od 1. 1903., ko je začel izhajati, do leta 1913. S pestro vsebino iz nižje geodezije, opisi merilnih pripomočkov, z mnogimi tabelami in jed-načbami 2. M. Pleter-šnik: Slovensko-nemški slovar, trdo vezan v dveh zvezkih. 3. Ehre des Her-zogtum Krain, orig. Val-vazorjevo izdajo prve 4 knjige v enem zvezku vezane. To knjigo se eventuelno tudi zamenja za celotno delo poznejše Krajčeve izdaje. Naslov pove iz prijaznosti uprava Slovenca pod št. 4935. Fine koncertne citre sistem violina z mehanizmom, krasen glas, ceno naprodaj. - Naslov v upravj »Slov.« pod »5i-■tem violina« It. 4919. Avto šestsedežnl, znamke »Au-stro-Daimler«, 35 HP v zelo dobrem stanju po ugodni ceni prodam. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 4644. Hotel in kavarna v prometnem mestu Slovenije z 12 sobami za tujce, s 3 gostilniškimi prostori in 2 kavarniškima prostoroma, s hlevi, kletmi itd., se proda po zelo nizki ceni in pod ugodnimi plačil, pogoji. -Ponudbe naj se stavijo na naslov Franc Vidovič, Maribor, Glavni trg 20. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvctska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. Postranski zaslužek Kdor si želi zagotoviti dobro eksistenco, naj pošlje v pismu Din 3.50 za prospekt in pojasnilo na upravo »Slov.« št. 4906. Najevčjo provizijo nudimo potnikom za prodajo vrednostnih papirjev. Prosimo, prepričajte se. — Uprava »Merkur«, Ljubljana. Do 500 Din dnevno agilnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo poslati 10 Din v znamkah na upravo »Merkur«, Ljublj. lofllro I se zdravi in JOlIKd I ozdravi v zavodu dr. Pečnika, pošta Rog. Slatina, okolica. Zahtevajte prospekti Gospodinje! • Poskusite ^inasno iNalaiszva (108(VN 'Ш& idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu KUPU)tMO /.lato, srebro platin in plačamo I srebrno krono l)in 8'60, 2 srobrni kroni Din 7'20, 5 srebrni ii kron Din IS' — . Prevzamemo tudi vso drage kovine in plačamo najbolje. - lovim« *a loicnje dragih kovin, Sp.Šiška, Sv Jerneja cesta štev, b Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano ia pleskano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarski in slikarska delavnica. Stavbno podjetje ПССЕТТ0 & drugovi družba z o. z Maribor. Korofičova nI. Razpisujemo dobavo ZZ50 kg rudninskih olj in bencina. — Ponudbe je vložiti do 12. junija t. 1. - Več pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca pri Celju. Z našo umetno moštovo esenco »iVlnst'n« si lahko vsakdo z malim) stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domača pijačo. Cena I steklenici 7.a 150 litrov Din 20—, Dobi se samo v dro-gerljl A. H r no, L ub. liana in 0dtod pojdem pes do znamenja. Saj ne vem kaj početi s konjem, ko vas odpelje voznik k meni, prečastiti gospod, in se zopet vrne k nam. Oni go-^jK)dje so menda že na določenem kraju.« »Saj še ni poldan,« je rekel prošt, »nesrečna megla, kakšna tema je, otipavati boste morali drug drugega pri boju.« »O, za to bo pa že dovolj svetlo!« Zdaj so se zaslišali zadaj zoprni glasovi vran ali krokarjev. »Jacek,« je rekel župnik, »če že mora biti tako, spomni so vsaj svojih prednikov: Tačevskih vitezovi« »Upam, da se jim me ne bo treba sramovati, prečastiti k Vojnovski je zapazil, da se je mladeniču nenadoma izpremenil obraz: postal je odločen. Oči so ostale sicer zamišljene kakor prej, a izgubile so svoj običajni ljubki, skoro dekliški izraz. »Prav je tako!« je rekel, »poklekni zdaj tu, da ti podelim blagoslov.« Nato je naredil mladeniču, ki se je bil spustil na kolena v sneg, s prstom na čelo znamenje križa. Potem je privezal Tačevski svojega konja zadaj k sanem poleg izposojenega kljuseta, poljubil župniku roko in odkorakal proti Bolčončki. »Na srečno svidenje!« mu je zaklical prošt v slovo. Pri kužnem znamenju ni bilo še nikogar. Tačevski je hodil nekaj časa sem in tja, potem pa je sedel na kamen pod znamenjem in čakal. Vse je bilo tiho kakor ponoči. Vlažna megla se je spuščala na drevesne veje. Tu in tam so padale debele kaplje kakor solze na mehki sneg. Zapuščale so na njem pikaste sledove, ki so tvorili nepravilne vzorce. Ta žalostni molk, ta meglena samota je mladeniča zopet prevzela in postal je otožen. Zdelo se mu je, da je neskončno zapuščen, kakor še nikoli poprej. »Sam sem na svetu kakor ta-le kamen!« je rekel, »in morebiti tudi ostanem sam do konca življenja!« Obupno je mahnil z roko: »Pa naj bo! Vsaj ne bo treba dolgo trpeti!« Čedalje bridkeje mu je bilo misliti, da se nasprotnikom nič kaj ne mudi. Mogoče so bili baš v tem trenutku prav dobre volje, ji delali dražbo v Belčončki, jo lahko gledali in se z njo pogovarjali, kolikor jim je bilo drago ... A motil se je; kajti oni so bili prav tako nestrpni. Trenutek nato je že začul od daleč hrupne glasove in kmalu zagledal skozi belkasto meglo orjaške postave Bukojemskih in nekoliko šibkejšega Clpriano-viča. Tako glasno in vsi hkrati so govorili zato, ker so se še vedno hudo prepirali, komu gre prvenstvo pri dvoboju s Tačevskim. Štirje bratje so navadno za vsako malenkost napadali drug dragega. A zdaj so bili složni. Vsi so se zaletavali le v Ciprianoviča, ki jih je hotel prepričati, da je on najbolj razžaljen in se bo radi tega on prvi bil. Pozdravili so Tačevskega, kakor je pač zahteval običaj, če se niso samo odkrili pred križom. On jim je molče odzdravil in potegni sabljo iz nožnice. V prvem hipu mu je srce burno utripalo, kajti bil je sam proti petim in pogled na Bukojemske ni bil nič kaj prijeten: vsi so bili širokopleči dolgini. Ivje jim je pokrivnlo košate obrvi in štrleče, razku-štrane brke. Divje so gledali in kazali besno veselje. Videti je bilo, kako nestrpno čakajo, da prelijejo kri. »Kaj mi je treba nastavljati vrat pod mcč?< je pomislil Jacek. Toda Tačevski je bil nemiren samo kratek trenutek. Potem ga je obšla besna jeza na te lopove, ki jih je komaj poznal in ki jim ni bil nič žalega storil. Mar je bil on kriv, da so ga bogve zakaj neprestano zasledovali in mu stregli po življenju? Srdito je stisnil zobe in si rekel: le počakajte, pretepači! Pokažem vam, da ne nastavljate zaman svojih vratov moji sablji! — Srdito je stisnil ustnice, in lica mu so zardela. Bratje so bili medtem vrgli kožuhe v sneg in si zaleknili rokave. Pravzaprav jim tega ne bi bilo treba storiti vsem hkrati, kajti boriti so se morali vendar i posamič. A vsak je upal, da bo baš on prvi na vrsti in zato so se vsi postavili v pozicijo z golimi sabljami- Tačevski, ki je bil odkorakal proti njim, se je zdaj vstavil in jih je nekaj časa molče gledal. Ciprianovič je prekinil molk: »Jaz sem vam prvi na razpolago.« »Ne, jaz sem prvi!« — »Ne, jaz!« — so zavpili vsi Bukojemski hkrati. Pričel se je zopet hrupen prepir. Bratje so vlekli Ciprianoviča za rokav nazaj in čule so se besede: »slepar, lopov, revše zanikrno k To je Jacka razločilo; vtaknil je sabljo zopet v nožnico in rekel: , »Nikoli še nisem videl sličnih kavalirjev. Pobotajte se vendar, sicer pojdem!« »Pa sam izbiraj« je rekel Ciprianovič, ker je upal. da Tačevski njemu nakloni prednost. A Matevž Bukojemski je zopet pričel razgrajati in ni hotel dovoliti, da bi o njem in njegovih bratih odločal takle piškav gospodič. Vpil je na ves glas in pod brki so se mu videli po zajčje naprej štrleči sprednji zobje. Vendar pa je takoj umolknil, ko je Tačevski ; zopet potegnil sabljo, z njo pokazal nani in izjavil' >Vam prepuščam prvenstvo.« EIIIEIII =г s - u > r fi H S « - ? 2 2. ж S > B f c-i Б' 5' N £ ? S O J* S3 iS s 6 IO T p (B M ce < 2. S" S " л 3- 3 a 31 за 2. " c! M 74 • O 5 "i O — — "s s « 5 = ' o Sf „ < z. r s 3 rt < — 23 3 n w 3 t* w 4 — a a S 5* ^ ч •s s/ / / mia iw/mfrej kvartir« je imel te dni pod milim nebom. Grozna dedščina Na binkoštni ponedeljek je na Dunaju umrl vseučiliški profesor Emil Fromm, vodja medicinsko-kemičnega instituta. Tik pred smrtjo je še doživel prr rešljiv opomin, kako strašni stvari je bil posvetil svoje življenje: strupeni plini, ki so v Hamburgu zahtevali toliko žrtev, so bili njegova iznajdba, vsaj kot vojno sredstvo. Fromm je bil med svetovno vojno voditelj nemške plinske vojne. Zavezniki so v mirovni pogodbi tudi zahtevali njegovo izročitev, da bi ga z drugimi poveljniki in državniki, ki so se v vojni posluževali nedovoljenih sredstev, postavili pred vojno sodišče. Prof. Fromm, ki je zlorabil znanost v tako nečloveške namene, je pa tudi sam postal žrtev svojega dela. Pri preizkušanju strupenih plinov se je zastrupil in obolel na srcu; tej bolezni je sedaj podlegel. Zal, da svojih izumov ni ponesel s seboj. Pes po radiju našel svojega gospodarja Neki vseučiliški profesor — viri navajajo samo začetno črko njegovega imena: O.— je imel zelo lepega psa Dojana. Tega psa so mu nekoč ukradli in tako elegantna in razvajena žival je morala sedaj okušati vse gren-kosti proletarskega pasjega življenja; voziti je moral težko obložen voziček nekega krošnjar-ja. Naravno, da Dojanu to življenje ni ugajalo in porabil je prvo priložnost za beg. Nato je prišel v roko nekemu zdravniku, ki se mu je zapuščena žival smilila. Ob dobri negi se je Dojan kmalu zopet popravil in bil svojemu novemu gospodarju v veliko radost. Ta zdravnik je imel tudi radio. Nekega dne je bilo na programu predavanje slovitega profesorja. Komaj je pes, ki je bil v sobi, zaslišal predavateljev glas, je skočil proti aparatu in nevzdržno od veselja tulil in lajal; ni ga bilo mogoče odstraniti od aparata. Zdravnik je pisal profesorju O.—, kajti on je bil predaval in tako je Dojan po radiju zopet našel svojega pravega gospodarja. * Iz šolske naloge »človek«. Skoz človeško telo gre drog, ki se mu pravi hrbtenica. Na enem koncu sedi glava, na drugem pa mi &ami.< Za duha in srce Zanimiva starinska odkritja v Ptuiu Mestna občina v Ptuju je kupila dominikanski samostan, v katerem se namerava namestiti muzej in adaptirati večje število stanovanj. Pri čiščenju in popravah v križnem hodniku, ki jo sam ua sebi izredno znamenit po svoji arhitektouiki, so se odkrile zanimive stvari, ki imajo velik zgodovinski in umetniškozgodovinski pomen. Odkrili so se ostanki prvotne samostanske zgradbe iz prve polovice trinajstega stoletja, in sicer dvoje izredno lepih dvojnih oken in freske iz srede 13. stoletja, ki predstavljajo trpečega Jezusa, svetnike, Marijo z Jezusom in v medaljonih grbe ustanoviteljev samostana. Dalje so se pokazale plasti fresk iz pozne gotske dobe, ki obsegajo slikano krogovičje na obokih in figuralne slike na stenah, ki so pa še pod ometom in končno smrtne zapiske ali beležite o članih samostana. Pri eni sliki je ohranjena letnica 18.. Tudi iz obeh dvojnih oken, od katerih ima eno romanski, drugo pa gotski slog, izhaja, da imamo opraviti z ostanki umetnin iz dobe prehodf romanskega sloga v gotskega. Obe okni sta izredno fino in umetniško izdelani in dobro ohranjeni. Kakega podobnega odkritja kakor je v dominikanskem samostanu v Ptuju iz zadnjega časa sploh nimamo v Sloveniji. Freske in ostale ostanke sta si ogledala g. konservator dr. Štele iz Ljubljane in dr. Abramič, muzejski ravnatelj iz Splita. Ukrenilo se je vse, da se bodo nadaljna odkritja vršila pod strokovnim vodstvom arheologa Skrabarja in bodo vse najdbe renovirane. Petdesetletnica smrti skladatelja Antona Haidriha Dne 9. januarja 1842 je bil rojen v Ljubljani Anton Hajdrih v odlični meščanski rodbini, ki nam je podarila znanega pridigarja in misijonarja Karla ilajdrilm in odlično provincijalko uršulinskih samostanov m. Terezijo. Anton je že v mladosti ves gorel za glasbo in se tudi v bogoslovju pečal več s petjem ko s svojim strokovnim ukom. Zato je zapustil semenišče in šel na konservatorij v Prago. Ker je imel lep, polnodoneč bariton, je želel postati operni pevec, a radi prehlajenja je moral opustiti to mesto. L. 1873. je šel v Trst, da bi dobil službo telegrafskega uradnika. A tudi to se mu ni posrečilo. Nato je sprejel službo ljudskega učitelja v Rodiku pri Trstu. Uglasbil je mnogo pesmi, ki pa niso vse izšle. Najbolj znani so njegovi zbori v >Jadranskih glasovih«, katerih prvi zvezek je izdal sam 1. 1876., drugi zvezek pa je izšel po njegovi smrti. Umrl je 3. junija 1878. tako da praznujemo letos ta dan 50 letnico njegove smrti Kdo ne pozna njegove pesmi: »Buči morje adrijanskol«, ali >Cer-kvica« in »Pod oknom«? Danes bi morda še bolj navdušeno pel: »Buči morje adrijanskole Akciia belgrajskih umetnikov Belgrajski likovni umetniki so započeli akcijo, da zainteresirajo javnost in merodajne činitelje za kulturno važnost svojega umetniškega delovanja in z njim zvezane nujne potrebe Dne 26. t. m. se je zglasila pri prosvetnem ministru g. Grolu deputacija 14 timelnikov, ki mu jo predložila pismene spomenico Združenja, ki vsebuje med drugim sledeče predloge: da se omogoči dograditev Umetniškega paviljona na Malem Kalemegdanu; da preide umetniška šola v državne roke in da se dvigne na stopnjo Akademije ter da se sezida zgradba za Akademijo; dn se za štipendije za inozemstvo izbirajo najboljši preko žirije; da se za odkup del postavi v proračun letno vsota t milijon dinarjev in da se isto lako določijo posebni krediti za nagrade najboljših del na skupnih razstavah; da se prepreči uvoz iz inozemstvo za državne stavbe, za privatne pa da se visoko zacarini; da se učiteljem v državni službi, ki so s svojimi razstavami pokazali aktivnost, zmanjša število učnih ur in se jim omogoči delo na umetniškem polju; da se omogoči ustanovitev umetnostne revije; da ministrstvo prosvete v sporazumu z ministrstvom ver in notranjim ministrstvom prevzame kontrolo nad izvajanjem javnih del; da država omogoči razstavo naših umetnikov doma in v inozemstvu in da v 'a namen postavi v proračun vsoto 1 milijon dinarjev; da se da umetnikom brezobrestni kredit za postavljanje ateljejev, pri vseh državnih zgradbah pa da se predvidi zidanje um ateljejev; da se izvrši zaključek kongresa jugoslovanskih likovnih umetnikov (Zagreb 1021) v vprašanju umetniških svetov pri ministrstvu prosvete. — G. minister Grol je po daljšem razgovoru zastopnikom obljubil, da se bo zavzel za njihove upravičene zahteve. Knjige in revije »Naša Domovina«, ilustriran časopis, ki ga te daja Dijaška ferijalna zveza, je izšlp v 7. številki Le-ta številka je po velikem delu posvečena Sloveniji, ter razen lepega linoreza na naslovni strani, izdelanega od študenta tehnike Ostrogojiča, prinaša v tekstu nad 20 slik krajepisnih lepot in me3t Slovenije. Iz vsebine navajamo članek »Slovenija«, Vilko Bojčev potopis »Po Štajerski iu Hrvatski«, obilne notice o dijaškem ferijalnem življenju, pesmi, filmsko in športno stran, šah, uviatiko, uganke itd. Ta številka ima 36 strani m stane 6 Din. Letna naročnina znaša 50 Din in se naj pošilja ua upravo Zagreb, Vetrinjska 30-111 ček štev. 36 232. Boljšajo sovjeiskaja enciklopedija, zv. IX., Moskva 1928, 852 stolpcev, 20 kait, 63 slik. — Ta osmi zvezek ogromno zaosnovanega dela ima črko V-B ruskega cirilskega alfabeta Od vsega skupaj 852 stolpcev je posvečenih celih 487 samo Veliki Britaniji, pač tako obširno in velikopotezno, kako! težko v kateremkoli drugem neangleškem delu te vrste, seveda v boljševiški, časih zelo resnični luči. kar se tiče političnega in socialnega momenta. Tud Ogrska (Vengrija) ima s svojo geografijo, zgodo vino, jezikom, gospodarstvom, kulturo, literaturo muziko itd. veliko prostora. Dunaj (Vjena) zavzema 19 stolpcev. Na Jugoslavijo se nanaša Jovan Velikanovič. Enciklopedija ima dozdaj 71.668 abo-nentov. Serija knjig z isto temo. V založbi Flamntarior v Parizu je pričela izhajati nova serija knjig, v ka terih najrazličnejši pisatelji obdelujejo isto temo Zbirka nosi skupni naslov: »Nuits« (Noči). Prv zvezek je od Josepha Kessel; imenuje se: »Sibir ske noči«; drugi od Claude Farrerea: »Noči ns morju«. Nadaljni sotrudniki so: Abel Hermani, (Kubake noči), Francis de Miomandre (Noči v Dan-cingu), Joseph Delteil, Charles Maurras (Noči v Provenci), Honni de Rćgnier (Beneške noči), I. 1 Tharaud, katoliški pisatelj Louls Bertrand, grofica do Noailles, Maurice Donnay (Noči brez spanja), Gaston Cheron, Pierre Mac Orlan in Franfois Mau-riac. D'Annunzio je po dolgem času dokončal svoje knjigo o slavni italijanski igralki Eleonori Duše, ki bo sedaj v kratkem izšla. Knjiga je posvečena njenemu življenju in umetnosti. Spedjalna tooarna stroeo za obdelano lesa Klein & Stiefel, Fulda Ha ueleseimu o L ubljani bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdeHaoo lesa v polnem obratu. IloDost! Pogon brez Jermena! Obiščite naš prostor 208 Paolijon F. Zastopnik za S.H.S.: Peter Hngeio, Ljubljana, Gledališka ulica 4/1. Ustvaritelji raketnega avtomobila. Raketni