s*, 19 poštnina macana y mw\ oopie mm
jzhaia, iivzeciši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništv ulica »v. F lA^'&ega St 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu jp!ania se ;ie sprejemajo, rokopbl se ne vračajo. Izdajatelj jšttfjn Godina.— Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiski [znaSa za mesec L 7. —, 3 mesece LT 19.50, pol leta L 32. —, Za inozemstvo mesečno 4 Kre več. — Telefon uredništva iifuprava 5t 11-57.
^ijižfiic*
* nedelio 22. januarja 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVII
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ccnt, osm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave U-&7
Naše orožje
Moč naroda, ki se sam ne obsodi nai smrt, je brezmejna. Mogočna Anglija ■ gospodari že dolgo let s svojo kruto roko nad mnogoštevilnimi ljudstvi bogate Indije. Tristošestdeset miljonov indijskih domačinov ječi pod jarmom sožnosti. Dvesto-tisoč oboroženih Angležev tišči k tlom te nepregledne množice. Londonski in man-česterski kapitalisti so izmozgaii že do kosti to nesrečno in brezpravno prebivalstvo, ki ga od AngHje vzdrževani nazadnjaški družabni red itak že zadosti tlači. Nesreča v indijski deželi je nepopisna« Ljudstva, ki je bilo brez moči, je pre-j ostajala le še pravica do obupa nad svojo usodo in do tihega sovraštva napram tistim, ki so jo zakrivili.
Tako je bilo v Indiji dolgo vrsto let, dokler ni nasilje izzvalo naravnega odpora proti tlačitelju. In ta odpor je v tem sil-2ejši, ker je izbruhnil v dosedaj nepoznani iii nenavadni obliki. Vera prepoveduje indijskemu ljudstvu vsako nasilje, tudi proti tlačitelju. Kako se mu bo torej uprl, ne da bi se pregrešil proti veri svojih očetov? Vera mu prepoveduje nasilje, ali mu ne predpisuje pokorščine. Indijsko ljudstvo je odreklo v3ako pokorščino postavam svojega tlačitelja. Širom te nepregledne dežele se vodi neodoljiva propaganda, ki ji je geslo: «Ne pokorite se zakonu, idite v ječe, ne plačujete davkov, bojkotirajte angleška ob!astva!» Vsa Indija je vzva-1 lorda pod vplivom te propagande.	I
Oblastva so se prestrašila spričo tega nepričakovanega pojava. Pritisk je postal mnogo silnejši, Angleži so začeli zapirati indije z v masah, toda brez uspeha. Indijci se z navdušenjem vpisujejo med prostovoljce za angleške ječe. Priti v angleško \zz o j z postala za to razjarjeno ljudstvo največja čast in obenem sveta narodna dolžnost, ki se p ne sme nihče odtegnili.
Tako se godi v Indiji že dve leti Indijci polnijo z navdušenjem angleške j<?čs. Je to odpor svoje vrste, ker se vrši brez lasiija. Anglija bo morala spremenili vso inaijo v velikanski zapor ali dati indijskemu ljudstvu samostojnost. Ni je moči, ni zakona, , ki bi mogel ukrotiti tako tjudsvo, ki je v stanu nabrati miljone prostovoljcev, da napolnijo ječe svojega tlačitelja. Moč takega ljudstva je brezmejna, ker ]z brezmejna njegova požrtvovalnost.
Slovensko ljudstvo! Slovenski volilci! Ne d-jamo vam Indijcev za zgled, da bi
jih posnemali v nepokorščini napram zakonom in oblastvam. Naše stališče ostane v tem pogledu neomajno: hočemo biti pokorni zakonom in oblastvom. To kar je pri Indijcih posnemanje vredno, je njihova razvita narodna zavednost in predvsem pa njihova brezmejna požrtvovalnost. Miljom zapuščajo prostovoljno svoje družine in se izlagajo nepopisnemu trpljenju za svoj narod. Vsak Indijec smatra za svojo dolžnost, da doprinese to ogromno žrtev brez obotavljanja v znak odpora proti nasilju.
Slovenski volilci v Trstu in okolici! Nad naio okolico so uradni mogotci izvršili grdo nasilje s tem, de so ji vzeli starodavno lastno zastopstvo ter jo pomešali z mestom. Napravili so ljudsko štetje, ki fe pravo zasramovanje vsake resne statistike. Vse to, da bi nas zatajili, zakrili in potlačili. AH naj mi mlačno pritrdimo temu uradnemu nasilju? Ali naj sprejmemo to krivico brez odpora? S tem bi pokazali, da se ne zavedamo svojih pravic in svojega dostojanstva. Naš odpor mora biti silen in enodušen! Ne bomo polnili ječ kakor razjarjeni Indijci, toda napolnili bomo žare z našimi glasovnicami. To bo naš odpor proti volilni krivici, proti ljudskemu «štetju» in proti vsem krivicam, ki jih moramo prenašati.
Slovenski volilci! Danes imamo priliko, da dokažemo, da smo resen in zaveden narod. Naša narodna dolžnost ne zahteva od nas, ne da gremo v ječo za svoj narod, ne da postanemo nasilni in nepokorni napram oblastvom. Naša dolžnost nam le nalaga, da se vsi do zadnjega poslužimo svoje državljanske pravice in da oddamo enodušno naše glasove za našo domačo stranko. Ali je to kaka žrtev? In ako bi bila, kako malenkostna je v primeri z žrtvijo tistih, ki šalijo za svoj narod prostovoljno v kruto ječo! Kako nizko bi padel o-mahljivec, ki bi ne hotel «žrtvovati» za svoj narod niti par korakov, ki ga ločijo od volilne žare! Moralo bi ga biti sram celo pred azijskimi Indijci!
Danes je hip, ko lahko dokažemo svetu, da smo zaveden narod, ki noče biti zasmehovan in zaničevan, ki noče umreti in ki zna dostojno protestirati proti krivicam, ki se nam godijo.
Vsi na volišče! Glas ujmo složno za našo domačo stranko!
Jugoslavija
Pred sklenitvijo vojaškega odgovora med Italijo, Romunsko in Jugoslavijo.
BELGRAD, 21. Šef romunskega generalnega štaba general Cliristesco je včeraj dospel v P-slgrad, da vodi zaključne dogovore glede sklenitve vojaške konvencije med Romunijo in Jugoslavijo na podlagi zveznega dogovora z dne 15. julija 1920. General Christesco je konferiral s šefom generalnega štaba generalom Petrom Pašičem. Kralj Aleksander je generala Christesca povabil na obed. Kralj je generala odlikoval z redom Belega Orla I. reda.
Novi jugoslovenski poslanik na Dunaju.
DUNAJ, 21. Jugoslovenski poslanik Po-pović je izročil zveznemu predsedniku dr. Hajnižu poverilne listine. Skupno z ju-goslo venskim poslanikom je prišel tudi lcgacijski tajnik Rašič, dr. Body in Vu-kasovič. Vojaški poveljnik jim je izkazal pri prihodu in odhodu na čelu svoje stotni-je ojaško čast.
Konferenca v Genovi in izjave ministrskega predsednika Beneša.
PRAGA, 21. V senatovi komisiji za vna-nje stvari je izjavil ministrski predsednik Beneš, da sta dogovora s Poljsko in Avstrijo le logična posledica mirovnih po-godeb, Odnošaji s Poljsko bodo vedno prijateljski, tem bolj ker je Čehoslovaška kot prva uveljavila v pogodbah načelo, da se morajo sporna vprašanja predložiti razsodiščem, kar odgovarja načelom Zveze narodov.
Čehoslovaško-poljska pogodba zadev-lja na Poljskem na gotove ovire, ki pa se bodo gotovo poravnala po posredovanju posebne komisije, katera bo imela nalogo, da reši sporna vprašanja. Nato bo objavljen politični dogovor, sklenjen med obema državama.
Glede dogovora z Avstrijo je Beneš izjavil, da se ta dogovor nikakor ne namerava izpremeniti in da gre le za točno interpretacijo nekaterih njegovih klavzul v skladu z mednarodnim pravom. V tem vprašanju sta čehoslovaška in avstrijska vlada popolnoma sporazumi jeni.
Mir in evropsko ravnotežje sta nemogoča, dokler se ne pridobe za to idejo oni, ki so danes še izključeni od dela za evropsko sodelovanje.
Vzpostavitev Rusije je mogoča le potom počasne politično-gospodarske evolucije.
Glede konference v Genovi je izjavil Beneš, da je težko predvidevati njene izide. Čehoslovaška je zavzela nasproti tej konferenci liberalno in rezervirano stališče. Edini izhod iz današnjega stanja in edina metoda — je izjavil Beneš — Bta tista, ki ju mi predlagamo, to je:
mora se začeti pri sebi in najti voljo in odločnost za uveljavljanje v današnjih gospodarskih bojih, treba je iskati sodelovanja pri sosedih, otresli se vojne psihologije in se sporazumeti politiški, gospodarski in finančno s svojimi sosedi, treba je sklepati pogodbe in odstranjevati posamezne spore.
Beneš upa tudi, da se bo končno rešilo vprašanje odškodnin, v katerem se Francija in Anglija ločite ne toliko glede bistva tega vprašanja, kolikor glede metode.
Ob zaključku je Beneš izjavil, da bi bilo napačno pričakovati od kake konference takojšnje ozdravljenje Evrope. Konferenca bo mogla le narediti načrt za bodočnost, kar pomeni že velik korak naprej.
Ustanovitev Čehoslovaškega Lloyda.
PRAGA, 21. Čehoslovaška plovbna družba se sedaj pogaja z vlado in bankami zaradi ustanovitve Čehoslovaškega Eloyda, ki bi z lastnimi ladjami izvrševal plovbno službo na Črnem morju med bolgarskimi, romunskimi, ruskimi in turškimi pristanišči. Pozneje bi lahko razširil svoje poslovanje tudi na Sredozemno morje, v Indijo in južna Ameriko.
«Čas» piše, da ima čelicslovaški Lloyd, za katerega ustanovitev se vrše že več časa pogajanja, glavnico 150 miljonov čehoslovaških kron, podpisanih deloma od države, deloma od finančnih zavodov, katerim je rezervirano mesto v upravnem svetu. Družba se že pogaja za nakup 4 manjših angleških parnikov, ki so prej pripadali Nemčiji in ki bi začasno zadostovali za plovbo po Črnem morju. Anglija ponuja še 5 drugih parnikov. V Pragi se bo sezidala Lloydova palača
Iznajdbe v steklarski industriji.
PRAGA, 21. Vsi listi pišejo o novi iznajdbi dr. Horika v steklarski industriji. Horaku se je posrečil izdelek stekla, ki se ne more razbiti. Naredile so se iz tega stekla ponve in druge posode, s katerimi so se naredili razni poizkusi. Tako posodo so vrgli 4 m globoko in ni se razbila. Napolnili so jo nato z vodo in jo deli na ogenj. V malo sekundah je začela voda vreti, ne da bi bila posoda počila. Tudi se steklo pri tem ni preveč razgrelo* Ena taka posoda se je držala na ognju, dokler se je zelo razgrela, nakar se je naglo vrgla v hladno vodo. Tudi pri tem poizkusu ni počila; slišalo se je le cvrenje kakor pri kaljenju železa. Drugi poizkusi so pokazali, da se da to steklo pri močnem plamenu tudi variti.
Italija
Papeževe zadnje ure.
RIM, 21. Papeževo stanje se je bilo snoči ob 22 za hip izboljšalo. Zdravniki so mu ponovno dali injekcije kisika in kanfarovega olja. Ko so mu zdravniki po posredovanju nasvetovali, naj se le podvrže vsem ukrepom, je vzkliknil: «Če bo Bog hotel, da še nadalje delam za cerkev, jaz bom vedno na to pripravljen, Če pa poreče: Zadosti! — naj se zgoai njegova voljaf» Papeževe besede so naredile globok vtisek na prisotne in najstarejši med zdravniki kom. Battistini je vzkliknil: « Vzemite mene, o Gospod, toda rešite papeža!»
Zvečer je prišel k bolniku najvišji izpoved-nik kardinal Giorgi. Okoli 22 ie orišel tudi ne-
čak markiz Ghiseppe deli* Chiesa, Čeravno je tudi sam bolan. Papež, ki ie ohranil popolno zavest, je vprašal nečaka, ati se moli zanj. Ta mu je odgovoril« da moli z&m ves svet. Sveti oče je nato dvignil oči k sliki matere Božje della Guardia, ki se nahaja v njegovi sobi. Pri papežu se nahajajo trajno mons. Mignone, taj. ni komornik, podvornik Fra tel Selidinio .in komorni adjutant cav. Fagioei. V papeževem stanovanja se nahajata tudi namestnik v papeževi pisarni mons. Pizzardo in komorni mojster mons. Caccia Dominioni. V sprednji sobi vrši častno služber osem plemenitaških straž pod poveljništvom markiza Manneliniia. Vsi se Čudijo popolni bistrosti in močni volji Benedikta XV. vkljub temu, da se popolnoma zaveda svoje bolezni.
Ob 23. je markiz dr. Batiistini zopet obiskal papeža. Dr. Battistini je izjavil, da )e našel na pljučih več oteklin. Poizkušal je doseči, da bi bolnik kašljal, toda zastonj Temperatura je vedno 38 in pol. Zdravnik je ostal s dr. Cheru-binijem vso noč pri bolh&u,
Ob 1 in en četrt je brai monsignor Mignone, tajni komoraik, maša v kapelici pri papeževi sobi. Ta je prisostvoval mali ob odprtin vratih. Monsignor Migone je odličnega bolnika tudi obhajal. Kardinal Giorgi, najvišji izpovednih, ki bi moral v slučaju papeževe smrti obhajati posebne cerimonije, je vstal to noč pri bolniku.
Po sv. obhajila je prosil Sv. Oče, naj mu dajo j sveto olje. Dal mu ga je monsignor Zampini.j kateremu je pomagal monsignor Tostoni. Ob j 2.40 je zapustil papeževo sobo dr. Battistini. Papež ga je venomer proaii, naj gre počivat, ko je vendar starejši od njega. Pri papežu je ostal samo dr. CherubinL Kmalu po odhodu dr. Battistinija se fe papeževo stanje zopet shujšalo. Začel je izgovarjati nerazumljive besede. Okoli 5. mu je bilo zopet nekoliko boljše in se je celo nekoliko pogovarjal s svojim nečakom. Ob 5.t5 se je vrnil dr. Battistini, ld je po pregleda izjavil, da gre počasi h koncu. Srce bije bol} negotovo.
Ob 6 so vstopili v papeževo sobo kardinal Giorgi, monsignor Ressighi, cerimonijski prefekt monsignor Caccia, komorni mojster Dominioni in princ Aldo Brandini, poveljnik ča3tne straže. Kardinal Giorgi je začel čitati molitve za umirapče. Stanje papeža gre vedno na hujše. Tudi majordom monsignor Samper in sakrist monsignor Zampini sta šla k odličnemu bolniku.
Ob 8.10 so zdravniki izdali to-le poročilo o papeževem stanja: Stanje Sv. Očeta se je peneči shujšalo. Bolnik je imel nemirno in brez-meno noč. Temperatura 38'4, žila 120, dihanje 70. Podpisani: Machiafava, Battistini, Chcru-bini, BignamL «
Včerajšnji dan.
Od 8. do 9. je papež nekoliko zadremal. Ker je danes praznik Sv. Neže, kateri je papež kot zaščitnici zavoda «Capranica», v katerem je bil kot dijak, zelo privržen, je prosil, naj bi mu pokazali kip svetnice, ki 6o mu ga, darovali gojenci v omenjenem zavodu. Želji Sv. Očeta je bilo, seveda, takoj ustreženo. Papež je vroče molil, gledajoč na kip* in je nato zopet zadremal. Kip Sv. Agneze je bil pozneje postavljen na &ltar privatne kapelice, v kateri se je tekom jutra čitalo nekoliko maš.
MaŠeval je tudi bolonjski nadškof monsignor Nasalli Rocca, bivši papežev tajni izpovednik. V prvih jutranjih urah so šli vsi kardinali, prisotni v Rimu, v Vatikan, toda ni jim bil dovoljen vstop k bolniku. Tudi člani diplomatskega zbora so prišli prašat novic.
Ob 9.45 je izšel iz papeževe sobe kardinal Gasparri, ki je bil pri papežu od 6.30. V sprednji sobi se je sestal z diplomati, katerim je izjavil, da smatrajo zdravniki za dober znak, da je papež zadremal. Pripomnil je pa, da je bolnikovo stanje vkljub temu še vedno zelo nevarno.
Papežu je okoli poldne nekoliko odleglo, toda upanje, ki ie nastalo zaradi tega, ker je bil nekoliko zadremal, je sedaj izginilo. Papež počasi umira. Okoli 12.30 je prišel v papeževo stanovanje princ Kigi, ki se bo v slučaju papeževe smrti nastanil v stanovanju komornega mojstra in bo izvrševal službo konklavskega maršala.
Okoli 12.30 je dr. Battistini zopet preiskal bolnika. Izjavil je v .sprednji sobi, da je papeževo stanje obupno.
Ob 17.30 so izdali zdravniki poročilo, v katerem naznanjajo, da gre papežu vedno hujše. Moč srca pojema vedno bolj!
Rusija
Ruska vojska začela zopet ofenzivo na skrajnem vzhodu.
HELSINGFORS, 21. Doznava se iz Moskve, da so boljše viške čete na skrajnem vzhodu začele zopet ofenzivo ob amurski železniški progi in da so zavzele Blagovečersk.
Navzkrižje med Tr očki jem in Leninom?
PARIZ, 21. Iz Londona javljajo: Moskovski listi, prispeli v Kopenhagen, javljajo, da je Trocki prosil« naj se mu aovoli, da izroči po-verjeništvo za narodno obrambo kakemu drugemu. Povod tej njegovi prošnji je baje dalo njegovo navzkrižje z Leninom.
Boji med kareljiskimi in ruskimi sovjetskimi četami.
HELSINGFORS, 21. Prebivalstvo oloneške-ga okraja, ki so ga bile zavzele sovjetske čete, beži proti Finski. Po zadnjh vesteh so Kare-ljici porazili na severnem bojišču dve boljše -viški stotnijl in napadli ^as Ruvo. Pri Lanci so Karelijci zavzeli železniško postajo Nurmam. Razrušili so tudi neki velik most.
Gospodarska konferenca med Poljsko, Finsko In boltiškimi državami.
HELSINGFORS, 21. Vlada je imenovala komisijo, ki ima nalog o, da organizira gospodarsko konferenco, ki se bo začela marca meseca in katere se bodo udeležile Poljska! Finska in baltiške države.
Grška
Grčija povabljena na konferenco ▼ Genovo.
ATENE, 21. Italijanski poslanik je izročil danes ministru vnanjih stvari vabilo na konferenco v Genovi. Smatra se, da bo predsedoval grški delegaciji Gunaris.
Sinovi slovenskih mater, ne izdajajte svoje krvi!
Francija
Zborovanje zcedzavezniSke komisije za albanske meje.
PARIZ, 21. Medzavezniška komisija, kateri je poslaniška konferenca poverila začrtanje meje med Albanijo in Jugoslavijo je začela zborovati. Kakor znano, morajo meje ostati take, kakor so bile določene 1. 1913. Ker pa tedaj niso bile začrtane na licu mesta, je bila ta naloga poverjena sedanji komisiji. Člani komisije so za Italijo brigadir general Tellini, za Anglijo podpolkovnik Gilles, a za Francijo komandant Perret. Na albansko-grški meji ni ni-kake sporne točke; začrtati se mora le meja z Jugoslavijo, in sicer črte od morja — Skadar—Ohridsko jezero.	_ J
Marca meseca bo komisija odpotovala v Firence, da dobi pri tamošnjem vojaškem geografskem zavodu zemljepisne in topografske spise in stroje ter potrebno tehniško osebje. Za varnost ekspedicije bo skrbelo albansko in jugoslovensko orožništvo. Smatra se, da bo ddo trajalo bribližno eno leto. Troške bosta prevzeli obe prizadeti vladi.
AnglUa
Vrenje v Indiji.
LONDON, 21. Po vesteh iz Dehlije je izdala indijska vlada uradne podatke o nedavni vstaji plemena Mophah v malabarski pokrajini, fo teh podatkih so angleške čete ubile 2250 vsta-šev. Nad 5500 jih je bilo obsojenih v jeco Ub času vstaje so vstaši prisilili več tisoč Neino-hamedancev, da so morali prestopiti k moha-medanski veri. Na še mogoče dati mkakih podatkov o škodi, ki so jo napravili vstasi.
Amerika
Ameriški pogoji za udeležbo na genovski konferenci.
PARIZ, 21. « New York Herald» javlja iz \Vaschingtona: Harding in Hughes pričakujeta pred končnoveljavnim sklepom glede udeležbe na konferenci v Genovi nova poročila poslanika Harveya, ki je že odposlal mnogo gradiva o razgovorih in pogajanjih ki jih je imel v Cannesu glede konference v Genovi. Zedinjene države žeKjo kar najbolj natančnih informacij glede predmetov, o katerih se bo na konferenci razpravljalo. Vendar pa se more poudarjati, da so Zedinjene države pripravljene sprejeti povabilo in ako razvoj stvari ne bi povzročil izpremsmbe, se more uradni sprejem povabila pričakovati v 14. dneh, namreč po končani razoro-žitveni konferenci. Zedinjene države polagajo največjo važnost na to, da se določijo natančne smernice. Ako bi ^konferenca v Genovi hotela zaplesti Zedinjene države v evropsko politiko, se Amerika ne bo udeležila konference. Zaradi tega se želijo boljša jamstva, kakor samo besedila sklepa v Cannesu, preden se bo izrekla končnoveljavna odločitev.
Razen po legitimaciji s fotografijo lahko dokaže volilec svojo identiteto pred volilno komisijo, ki ga ne poznaf po priči, to je po kakem volilcu, ki je že volil.
Volilci pomagajte si drug drugemu, da vas ne bo komisija po krivici odbila. Kdor je oddal svoj glas, naj ostane na volišču da bo lahko za pričo svojim znancem. Vsako krivico in nepravilnost naznanite tako) našemu volilnemu odboru, katerega telefon ima št. 1157.
Slovenci, volite samo zo to-le, edino našo listo:
Dr. Josip Wilfan, odvetnik.
Gregor Babic, uradnik.
Makso Cotič, časnikar«
Stanko Čok, .uradnik.	»
Dr. Dioniz Godina, pravnik.
Pavel Gulič, obrtnik.
Karol Gregorič, posestnik.
Maiko Hrovatin, obrtnik.
Miloš Kamaščič, zasebnik.
Josip Križmančič, kmet
Dragotin Martelanc, stavbenik.
Dr. Fortunat Mikuletič, pravnik^
Maiko Milic, kmet.
Dr. Josip Sedmak, odvetnik.
Dr. Edvard Slavik, odvetnik.
Anton Švab, posestnik.____
v-dflaiea
Vsak volilec mora imeti s seboj volilni certifikat. Kdor ga je izgubil, dobi duplikat tudi danes v volilnem uradu v telovadnici v ulici della Valle. Tudi kdor še ni dobil certifikata in je vpisan kot volilec, naj gre ponj v omenjeni nrad.
Kdor ima kak dokument s fotografijo (potni list, okrožni list), naj ga prinese s seboj, da dokaže svojo identiteto.
Volitve se začenjajo povsod ob 8 uri zfutraj. Volišče je označeo v zadnjem odstavku volilnega certifikata. Od osme ure do ene popoldne kličejo volilce po abecednem redu. Po začetni črki svojega imena, naj pazi volilec, da bo tam, ko ima biti klican. Po eni uri volilci glasujejo po vrsti, kakor prihajajo. Ob sedmi uri se volitev zaključi in do osme ure volijo le tisti volilci, ki so Uli ob sedmi uri že na volišča.
Glasovnico z našimi kandidati mora vsak volilec prinesti s seboj. Dobi jo v našem političnem društvu (nI. S. Fran-cesco 20) ali od naših zaupnikov, ki se bodo nahajali v bližini volišč, v okolici pa pri volilnih odborih. Glasovnica mora biti npregnjena na četvero, cista in ne zmečkana, od belega papirja, kakršnekoli velikosti Volilni odbor je izdal glasovnice, katerih ne bo mogoče spoznati z	imeni naših kandidatov. Na
čela naše kandidatne liste je dr. Josip Wilfan. Opozarjamo, da v volilnem lokalu ne bo glasovnic in da si jo mora vsak volilec prej preskrbeti. Paziti je treba, da se odda le ena glasovnica, kajti sicer ie glas izgubljen.
Politični položaj Francije
Francija bije danes trd boj za ohranitev svojega položaja v ozkem krogu svetovnih gospodarjev. Anglo-saško pleme, ki vlada neposredno pol sveta a posredno skoraj ves svet, je združeno v dveh ogromnih državnih tvorbah: Zedinjenih državah in Veliki Britaniji. Umevno je, da stremi politika teli dveh držav, da zmanjšata politično in gospodarsko silo onih držav, ki jim hočejo biti enakovreden par. In k tem državam spada v prvi vrsti Francija.
Sila modernih demokratičnih držav temelji danes na dvojem: na militarizmu in na gospodarski nadvladi. Francija je danes zlasti v vojaškem oziru najmočnejša na suhem, njena kolonialna in evropska politika pa stremi za gospodarsko nadvlado v Evropi in posebej še na Sredozemskem morju. Poleg tega je Francija direktno zainteresirana tudi na skrajnem Vzhodu, i.a-to postaja precej nadležna Angliji in A-meriki tudi v Aziji. Do sedaj se je posrečilo francoskim politikom ohraniti svoji državi dejansko moč in ugled velesile. Washingtonska konferenca nam je prav nazorno pokazala, da se Francija na vso moč upira vsakim namenom, ki bi zmanjšali njeno vojaško moč. Nisn nastop na v/ashingtonski konferenci je pokazal, da se čuti dovolj močno in samostojno, da more kljubovati tako mogočnemu zboru. Ko se je šlo za razorožitev na morju, so francoski predstavniki pač soglašali z o-mejitvijo velikih ladij, toda odločno so zastopali stališče, da je gradnja manjših vojnih ladij svobodna, neomejena. In prodrli so s to zahtevo proti vsem ostalim. O kakšni razorožitvi na suhem niso hoteli nič slišati, ravno tako ne o razorožitvi pod-mornikov. Tako so bili Francozi tisti, ki so spravli waschingtonsko konferenco ob njen ugled. Washingtonska konferenca traja dalje. Zdaj se razpravlja o Kitajski, torej o vprašanju, .ki je najvažnejše in zaradi katerega se pravzaprav vrši washing-tonska konferenca. Amerikanci zahtevajo od Japoncev, da izpraznijo nekatera ozemlja ter se odrečejo nekaterim političnim in gospodarskim prednostim na Kitajskem. Po delni razorožitvi, za katero so Japonci dali svoj podpis, naj slede sedaj praktične posledice konference.
Amerikanci so v ta namen tudi predlagali, naj se velesile obvežejo, da ne bodo podvzele nobenih takih dejanj, ki bi utegnila dati kakšno politično prednost tej ali oni državi na Kitajskem. In zopet je bil francoski predstavnik Sarraut, ki se je uprl temu predlogu. Washingtonska konferenca je postala nekaka pozornica, kjer hoče Francija igrati vlogo opozicije, ki naj dokaže veljavo in moč francoske države.
Umevno je, da izraža del amerikanskoga Časopisja in javnega mnenja veliko nevoljo nad francosko trmo. In ta nevolja je dobila svoj izraz tudi v \vashingtonskem državnem senatu. Senator Mac Cornick je predlagal, naj predloži vlada kongresu vse informacije, ki jih ima o finančnem položaju evropskih držav, da si bo mogel kongres ustvariti jasno sliko glede terjatve dolgov, ki jih imajo evropske države vrniti Zedinjenim državam. Ta predlog, ki je bil sprejet, je v prvi vrsti naperjen proti Franciji. Časopisi pa prinašajo članke, ki zahtevajo, naj države, ki imajo denarja za oboroževanje, plačajo svoj dolg. Sploh je gotov del ameriškega časopisja začel precej oster boj proti Francozom.
Zanimivo je, da je začel ravno sedaj bivši predsednik Zedinjenih držav in član sveta četvorice v Versaillesu Wilson objavljati svoje spomine, iz katerih izhaja, da so bili v Versaillesu Francozi oni, ki so hoteli imperialistični mir.
Ko je predsednik Wilson prisostvoval se-iam četvorice, je imel vedno pri sebi železno skrinjico, kjer je hranil svoje tajne listine o sejah. Ko se je ta skrinjica na* polnila, jo je izpraznil in njeno vsebino shranil v železno blagajno. V teh listinah je vsebovan potek onih znamenitih sej, ki so odločevale o Evropi. In izvleček teh lisiin izhaja v podlistkih v listu «New York Times». Tretji podlistek nosi naslov: «Strah Francozov drži svet pod orožjem.» Ta podlistek hoče pokazati vzrok krize, ki jo Francija danes preživlja. Dokazuje početne napake francoske politike, ki so izražene v protislovnem stremljenju Frani cije, ki hoče gospodarsko uničenje Nemčije a istočasno poravnavo vojne škode* Vsa kriza, ki jo mora današnja Evropa prestajati, izvira iz teh dveh smotrov, kj sta si v protislovju.
Trije načrti so bili tedaj predloženi zboru četvorice. Foch je napravil vojaški načrt,Bourgeois politični, a Loucheu ifl Klotz gospodarski. Foch je zahteval rensko črto kot skupno varnostno fronta Zveze narodov z veliko mednarodno vojaško posadko; Bourgeois pa je hotel imeti militaristično Zvezo narodov, ki naj b<* podvržena ukazom generalnega štaba in
Stran R.
»EDINOST-
naperjena proti Nemčiji; a Lou-T stališče, da pride njeno delovanje v sklad-zahteval nadzorstvo nad nem- nost z oficielno politiko boljševiške ruske
vlade. Toda tudi z ozirom na mednarodni položaj proletariata je postal preobrat potreben. Obstoja namreč resna nevarnost, da pride Tretja intenacionala na ničlo in se zgodi z njo isto kot z drugo in s takozvano poltretjo intenacionalo. Proletariat pač čuti potrebo imeti veliko in močno svetovno internacionalno ustanovo, ki odgovarja dejanskemu položaju. Zato utegnemo dobiti v kratkem novo internacionalo, ki bi seveda Tretjo intenacionalo izpodrinila.
Vsled omenjenih razlogov je izvršilni cdbor Tretje intenacionale odločno krenil s stare poti nepopustnega dogmatizma in izdal parolo enotne fronte. Ta korak je taka «kretnja na desno», da mora zadiviti celo najhujše reformiste v socialističnih strankah. Posebno jasen je v tem oziru letošnji januarski proglas izvršilnega odbora Tretje intemacionale, iz katerega naj posnamemo najzanimivejše odstavke.
Izvršilna odbora komunistične intemacionale in intemacionale rdečih sindikatov sta v zadnjih treh sejah pretresala svetovni položaj, položaj mednarodnega pro-letariata in sta prišla do zaključka, da zahtevajo dejanske okolščine edinstvo vseh sil mednarodnega proletariata, ustvaritev enotne fronte vseh proletarskih strank brez ozira na nasprotja, ki jih dele, da so le pripravljeni za skupni boj v dosego takojšnjih neodložljivih zahtev proletariata. Izvršilni odbor komunistične intenacionale je napovedal za 22. febr. 1922. večji sestanek, h kateremu se pozivajo vse komunistične stranke, ki naj pošljejo dvakratno število odposlancev. Istočasno vabi prole-tarce vseh ostalih strank, naj napravijo, kar je mogoče, da se tudi njihovi predstavniki pripravijo za skupni cilj.
Po dolgem pregledu zadnjih svetovnih dogodkov prične proglas zopet govoriti o enotni fronti, kjer pravi med drugim: Če si ne upate spustiti se še v odločilno borbo, če si ne upate započeti z orožjem v roki boja za dosego proletarske diktature, če si ne upate v velikem boju naskočiti reakcionarnih trdnjavic, zberite se vsaj, da vojujete boj za življenje, boj za kruh, boj za tnir. Za ta boj združite se v enotno bojno črto, združite se kot prole-tarski sloj proti sloju izkoriščevalcev in razdiralcev sveta. Porušite pregraje, ki stoje med vami: komunisti ali socialni de-mokratje, anarhisti ali sindikalisti, prite-cite v bojno črto proti sedanjemu uboštvu.
Komunistična internacionala je vselej pozivala delavstvo, ki je za proletarsko diktaturo in za sovjete, da se združuje v neodvisnih strankah. Ona ne preklicuje nobene izgovorjenih besed glede ustanavljanja in sestavljanja neodvisnih komunističnih strank. Toda ne glede na vse ono, kar nas ločuje, vam komunistična interna-cionala kliče: Prolctarči in proletarke vseh stranki Napravite enotno fronto za smotre, ki so vam skupni. Vsak delavec naj si bo komunist ali socialni demokrat, sindikalist ali vpisan v strokovnih organizacijah krščanskih ali liberalnih se punta ob misli na novo znižanje plač; ob misli, da bo moral stradajoč zvišati delavni čas. Ta skupna usoda mora ustvariti združitev vseh delavcev, ustvariti enotno fronto proti ofenzivi gospodarjev. Vsak delavec, naj si bo komunist ali socialni demokrat, sindikalist ali pristaš krščanskih in liberalnih organizacij se upira temu, da mora dan za dnem beračiti pred vrati tvornic za delo; vsakdo se boji, da ne bo vržen na cesto. In zato je potrebna združitev vseh za boj proti vsemu, kar pospešuje brezposelnost. Fa združitev je potrebna v boju za nadzorstvo industrij, ki ni le v interesu proletariata, ampak tudi širokih slojev male buržoazije, ki ječi pod težo visokih cen. Vsi delavci, naj si bodo komunisti ali socialni demokratie ali člani krščanskih ali liberalnih organizacij imajo interes, da kapitalistična diplomacija ne zaneti novega svetovnega požara: zato je potreben boj proti oboroževanju, proti kapitalističnim spletkam.
Komunistična infernacionala poživlja vse komunistične delavce, poživlja vse zavedna delavstvo v delavnicah, v zboro-vakiih dvoranah, da se združijo v eno delavsko družino. Ustvarite si železno voljo proletarskega edinstva, proti kateremu naj se skrha vsak napad, od koderkoli naj prihaja.
Nato govori proglas tudi o diktaturi proletariata, toda precej previdno: Vemo pa, da je proletarska diktatura mogoča le tedaj, če je prišla velika večina proletariata do nje potom izkušenj. Zato hoče komunistična intemacicnaia, hočejo vse komunistične stranke potrpežljivo korakati skupno z vsemi proletarci, tudi tedaf kadar se hočejo le ti bojevati v okvirju meščanske demokracije.
kot tak
rfieur je zahteval nadzorstvo nad nemškimi industrialnimi podjetji. Zato je hotel trajno zasedbo Esscna, \Vestfalske in Saarske kotline, a Šlezija naj sc izroči Poljski. V času \Vilsonove odsotnosti iz Pariza se je Clemenceau krčevito prizadeval za trajno nadzorstvo ^ nad nemškimi kemičnimi in kovinarskimi industrijami, ki bi zamogle služiti oboroževanju. Lioyd George in pozneje Wilson sta se odločno uprla tej francoski zahtevi in sta hotela prisiliti Clemenceau-ja, da se skrči število okupacijske vojske ob Renu na 100.000 mož, seveda brez uspeha. Vsled tega so narastli stroški za vzdrževanje te velike vojske do aprila lanskega leta preko tri miljarde in pol zlatih mark. Tako jc Nemčija prisiljena plačevaii te velike stroške na škodo svoje gospodarske sile, kar je zopet v zvezi z odplačevanjem vojne odškodnine.
Pravzaprav ni v teh objavah nič takega, česar nismo že vedeli, vendar so s temi listinami potrjene tedanje domneve o poteku versailleskih in pariških pogajanj. Zopet en dokaz več, da se Francija še vedno boji poraženega soseda in da noče odnehati v svoji protmemški nepopustni politiki.
Briandov padec in Poincarejev nastop ob koncu canneškega zborovanja kaže, da je ostala Francija dosledna Clemen-ceau-jevi politiki vkljub menjavi vodilnih državnikov. Vztrajanje pri tej politiki je sicer ohranilo politično moč francoski državi, vendar pa trpi vsa Evropa vsled tega. Kako dolgo bo mogla vzdržati Francija gospodarske posledice te politike, je seveda drugo vprašanje. Kakor vse kaže, bo Francija kmalu politično osamljena na zapadu, zato je verjetno, da bo posvečala svojo pozornost slejkoprej slovaškemu vzhodu. Iz teh kombinacij je Rusija za sedaj sicer izključena, toda bodočnost nam utegne tudi v tem oziru prinesti presenečenje.	______
MpotaTretisintimscionsle
S polomom boljševiškega eksperimenta v Rusiji je postal položaj proletarskih ofi-cielnih strank socialistične, komunistične In reformislične barve precej drugačen-l otek dogodkov v Rusiji je na eni strani dokazal, da je boljševizem utopija, na drugi strani pa prisilil komunistične prvake, ki vodijo današnjo Rusijo, da so napravili tako kretnjo na desno, da je od bivšega komunizma prav malo ostalo.
Umevno je, da so vse proletarske stranke pozorno zasledovale najnovejše smeri ruske politike, ki utegne temeljito izpremeniti smernice velikih mednarodnih proletarskih strank.
Izvrševalni obor Tretje intemacionale v Moskvi, ki je bil še pred dobrim letom velika politična sila, je prvi občutil posledico poloma boljševizma v Rusiji, Dobro je še vsem v spominu s kakšnim pompom so se na drugem zborovanju Tretje intemacionale določlie one znamenite točke, ki so tvorile temelj Tretji in-tcrnacionali. Tretja internacionala se je čutila tedaj tako močno, da je naravnost predpisala vsem svojim strankam ne glede na krajevne razmere in na dejanski položaj raznih komunističnih strank ali takih, ki so hotele pristopiti k Tretji intemacio-
t •	____r — _ ^	»n .rfif ys -n -wr traffrt m_
nali, stroge pogoj ternacionalo. Tai
oje za vstop v Tretjo m-akrat je bilo to umevno. Boljševiško valovanje je bilo v nekaterih krajih Evrope, posebno v Italiji v polnem teku in znameniti predstavniki Tretje intemacionale so z gotovostjo računali z izbruhom svetovne revolucije. Zato se ie njih pozornost obračala v glavnem proti revoluciji nevarnim reformističnim in zmernejšim možem v proletarskih strankah. In izvršilni odbor Tretje intemacionale je odločno zahteval «čiščenje* komunističnih strank, ki naj izključijo iz svoje srede vse, ki se brezpogojno ne udajo ukazom izvršilnega, odbora. Toda uspeh teh ukazov ni bila revolucija, pač pa cepitev internacionalnih strank v komunistične in socialistične. In kar je najzanimivejše pri tem cepljenja, je tof da so bili komunisti povsod v manjšini. To se je zgodilo celo v Italiji, kjer se je zdela revolucija pred durmi, in kjer se je vršil ves predhodni boj socialistične stranke v znamenju sovjetske republike. Torej se je zgodilo, da so postali komunisti povsod neznatna stranka brez moči in brez avtoritete, ker politični strokovnjaki so ostali v veliki večini v stari večinski stranki.
Vsled tega oslabljenja proletarskih strank je zadobila meščanska reakcija večji polet in vodi do danes skoraj z lahkoto boj proti proletarialu, ki je popolnoma opustil misel na revolucijo. Vprašanje revolucije in velikih izprememb je prešlo v več ali manj strokovno teoretiziranje.
Pa tudi nastale nove komunistične franke niso bile složne. Notranji razjedajoči boji so povzročili še nadaljno cepitev teh članic Tretje intemacionale, da se je število «čistih» komunistov z vsakim dnem krčilo. In ta proces razpadanja traja še dalje. Ta razpad in to umiranje komunizma je še pospešilo polom komunističnega eksperimenta v Rusiji. In tako se jo Tretja intenacionala polagoma raztajala, da jc nje izvršilni odbor v Moskvi nekak pastir brez črede.
Slepo vztrajanje pri neprožnih dogmah komunizma in pri onih 2!-tih točkah, ki je privedlo Tretjo intenacionalo do njene današnje brezpomembnosti, pa bi bilo danes v protislovju z oficielno politiko edine takozvane komunistične republike. Zato je morala tudi ta proletarska mednarodna ustanova, ki je Se pred dobrim letom predstavljala važen činitelj v svetovni mednarodni politiki, revidirati svoi«
Urad „Polit, društva Edinost" je danes, v nedeljo, ves dan odprt. Kdor nima še glasovnice, naj pride gotovo ponjo.
Znsmsnls dasov
Te dni je «Piccoloj> besedičil na dolgo in široko o uspehih občinskih volitev po deželi in se je kazal strašno zadovoljnega. Mi pa vemo dobrr, da te zadovoljnosti v resnici ni, da je le prisiljena, hlinjena. Tako nam govori že dejstvo, da to pot nismo nič videli tistih mastno tiskanih naslovov nad poročili o izidih volitev: csijajna zrna-
fa» itd. O volitvah v Furlaniji je zatrjal le, a se je njihova <xzveza» «sijaino manifestirala«, da se Furlanija «vzbuja». V resnici pa so italijanski nacionalisti v Furlaniji pridobili večino le v kakih petih, šestih občinah. Vse druge so morali prepustiti popolarom, komunistom in socialistom. Porazen udarec pa jih je zadel s tem, da so pogoreli v najvažnejših občinah, v središčih Furlanije: v Gradiški, Krminu in Červinjanu. Edino -v Tržiču eo «zmagali*. Ali ne vprašajte nas — kako?! Na volišče prve sekcije — najvažnejše — so proti koncu volitev padli kakor z neba ^nepoznanih razbojniki, ki so razbili žaro in jtc-metali glasovnice po tiehH Kaj se je zgodilo potem, si lahko mislimo. Bila je to «zmagaj ki bi se je vsaka dostojna stranka morala le sramovati,
V Furlaniji so torej pogoreli tako temeljito, da morajo tudi slepci in glupci videti to dejstvo. «Piccok*> le hlini zadovoljstvo, da slepi sebe in svoje občinstvo. Mi mu iz srca privosčam« to ^zadovoljstvo«.
Tudi z izidom volitev v slovenskih občinah je «Picc©lo» baje zadovoljen. Vidi namreč na obzcrjj ugodna ezmamenja časov*. Štiri laka znamenja so: Nabrežma, Sežana, Mavhi^e in Sevin. Skromno je postalo to glasilo z Goldonijevega trga. Zadostujejo mu štiri izjeme med nad 150 slovenskimi občinami.
Gcri označene iiiri občine so «PiccoIu» -3 znamenja časovr, ki mu dajajo nado, da pride v bodočnosti do mirnega sožitja med obema narodoma. Kajti, njegovo trdno u-verjenje da mu govori, da m v interesu Slovanov, niti ne potrel>a Italijanov, da bi se poostrovali boji, ki Jih je Avstrija zanetila med obema plemenoma. Skrajno škodljiva da je za koristi Slovanov tista politika slovanskih akoraj - iredentistovi Sežana, Mavfainje, Nabrežina in Devin so mu c znamenja*, da so tudi na slovanski strani začeli spoznavati to resnico.
Kakšno je resnično razpoloženje pri tem listu za mirno sožitje in kakšno je njih poštenje v političnem boju, nam predoča dejstvo, da nikdar ne morejo izhajati brez — denuncijacije. Mi ne mislimo na nikak iredentizam, odklanjamo pa »sožitje^, ob katerem bi bili oni absolutni gospodarji, mi pa politični helotil To hočejo oni! In če nam govore o miru in bratstvu, j« to le hinavstvo, poizkus varanja našega Ijud-stva.
Tudi tO je cznamenje časa», da ne ponujajo roke v spravo nikjer, kjer ne gre to v prilog njihovim nacionalističnim načrtom. In to ve dobro naše ljudstvo in zato jc na volitvah tako zgovorno in enodušno odklonilo tako hinavsko in zavraino vabo.
Znamenja časov« govorijo pač drugače, nego pa slepomiši «Piccolo».
Tudi mi smo za spravo in mirno sožitje. Razlika jc le v tem, da mi želimo resnično pemirjenje, ki pa je možno edino k na podlagi popolne la brezpogojne enakoprav* aesti med obema plemenoma. In dokler ne izrečejo italijanski nacionalisti cdkrite besede za t a k sporazum, je vse njih besedičenje o interesih slovanskega prebivalstva le puhla fraza, neresnica in poizkus varanja. Zato smo uverjeni, da tudi v tistih naših občinah, kjer hoče «Piccolo» videti sebi ugodna c znamenja časa^, pride do odločne reakcijo od strani vseh poštenih elementov, ki hodo zahtevali strog ra-Sun od tistih, ki so se zagrešili proti dolžni narodni disciplini in s tem proti interesom — materialnim in moralnim — naše narodne celokupnosti.
< Znamenja časov*, kakor so jih prikazale na obzorju občinske volitve na Goriškem, Notranjskem in Koroškem, so v resnici v zadovoljtsvo nam in ne «Piccolu». Saj je to priznal isti «Plccolo» sani, ko je pod prvim, zanj poraznim vtisom, izrecno ugotovil, da so bSe volitve v naših krajih enodušna slovenska manifestacija. Pozneje še-le je zečel — da bi pred svojo javnostjo izbrisal ta vtis — zasledovati na nebu «znamenja fcasov»I Je pač nesrečen astronomi
Iezničarjev je tam. Po vseh drugih vaseh pa ga ni Italijana razun morda kakega občinskega organa. Če vzamemo na debelo, jih more biti par stotin, nikoli pa ne tisočev! Kar so jih našteli, so torej skoraj vsi le na papirju. To ni bil popis ljudstva, ampak potajevanja resničnih razmer! Taka «statistika» ne odgovarja namenom resnične statistike in neben pravičen človek ji ne more priznavati veljavnost!
Dobili smo zadoščenje! Senator Bombig je slednjič vendar odgovoril na odprto pismo poslanca Podgornika, kjer ga je ta pozval, naj pove, kdaj so Slovenci odklonili kako ponu-jano jim spravo. Senator Bombig se opravičuje, zakaj da odgovarja tako pozno na Pod-gornikovo odprto pismo, objavljeno" v «Edi-nosti». Izjavlja med drugim: «Gotcvo nisem govoril o zavrnjenih predlogih sodelovanja, niti o Brezmejnih zahtevah gospodstva» (s slovenske strani). S tem je trditev v «Picco!ovcni» poročilu — o kateri so govorili tudi dragi tržaški listi — o naši pretvezni ncspravljivosti izpodbita od v tem slučaju najbolj merodavne osebe, gospoda senatorja Bombiga samega. Stvar fe s tem za nas zadovoljivo rešena. Veseli nasi da jo je moral nam v prilog rešili ravno lak naroden nasprotnik, kakor je senator Bombig I
Koliko strank je nastopilo na Goriškem med Slovenci? Vsak slovenski vrabec zna, da so nastopile pri občinskih volitvah med nami na Goriškem samo tri stranke in sicer: Slovenska narodna stranka, ki predstavlja ogromno večino naroda, ter nadalje neznatne manjšine, ki se nazivajo komuniste in socijaliste. V četrtkovi «Edinosti-> smo pokazali, da ti naši komunisti in socialista niso ^tako hudi strankarji ampak v prvi vrsti nezadoveljneži v krajih porušenih od vojne.
Sedaj pa, dragi čitatelj, vzemi v roko «Pic-colo» z dne 19. t. m. in či i? na drugi strani poročilo o goriških volitvah. Glasom «Piccola:> . .-» ■«---- ---- —trideset
liberali,____________.
listi Elavi, grandi possidenti, contadini, cora-promesso sloveno, liberali nazionali, comuni-s ti, blocco conservatore, socialisti, senza co-lore pohtico, conservatori sloveči, contadini proprietari, agrari, blocco nazlonale si o v ene, partito agrario, minoranza nazionale, lista concordata slovena, nazionaii democratici, commercianti (v Naklem!), con cen tražio ne slava, lista senza partito, operai, parlito m-colore, unionisti! Kolosalno, Manjkajo samo Še zionisti, jakobind, goelfi in gibelmi, Atilo-va in Agamemnonova stranka!
Tako torej informira «Piccolo» svoje čitatelje in široko italijansko javnost o na^ih razmerah. Človek, ki ne pozna naše dežele in ki čila «Piccolove» klobasarije, si bo res mislil, da so tam, kjer se cnideta dva gerilka Slovenca, vsaj tri politične stranke. «Piccolo» prinese pribUzno enkrat na mesec na mizo svojih čitatcljev svoj neodkritosrčm ncet o pomirjen ju med Slovani in Italiajm v Julijski krajini. Ce bi bilo «Piccolu» res tako ležeče na tem pomirjenju, potem bi ne informirat italijanske javnosti na tak način o naših razmeran. Kdor hoče stopiti v boj ali v pogajanja s svo. jim nasprotnikom, ima kot prvo nalogo to, ta kolikor mogoče dobro pozna svojega nasprot nika. To pa, kar dela <Piccolo*, je politika ptiča noja. Ni mu mar za pomirjenje med oba^ ma plemenoma naše dežele, ni mu mar za pravilno informacijo svojih čitateljev, m mu mar za resno, stvarno politično delo, glavno je, da nas smeši oziroma zanikuje in briše s površja ivašetfa planeta. Naj bomo demokrati, agrarci,
trgovci, unijonisti, samo ne slovenska narodna
stranka. Le tako naprej! cPiccclo*! Le porivajte globoko svojo glavo v pesek, nam ,e to priv. Lc kričite, da nas m, ker nas nočete vi-Mogoče vendar veste, kakšen je navadno konec take nojeve politike. Pa kaj bi vam oa-jaii lckcije! Zahvaljujemo se vam	za iz-
VTsten diviip o tridesetih strankah! . Sa, so karnevali v zadnjih letih tako klaverm.
Policijska ura aa dan vjhtev. V smislu zakona od 13. junija 1913. stev 631 ~ ^.r-nA^i »Iknholnih pijač na dan volnev
o predaji alkoholnih p je odredila kr. Kvestura:	<	,
1 ) v mestu Trstu in njegovi okoIici je v nedeljo in pondcljek, 22. m 23. t. m., prodaja in točenje alkoholnih pijač, imajo čez 12 gradov, absolutno prepove
dano.	. ,
2) ta dva dneva se morajo kr^me notoči, naj se v njih smejo zaaržah gostje ali ne, kakor tudi žganjarnice " "	se
ki
vi-
del j časa ali ne, — -	-
zapreti ob 4 popoldne. Prestopniki
K temu proglasu bi bilo še dodati, da je prišel že poprej izvršilni odbor do nazorov, ki so čisto reformističnega značaja. Dopušča recimo parlamentarno sodelovanje. Sicer pa omenjeni proglas dovolj jasno govori. Različni Serratiji in drugi taki možje imajo v tej spreobrnitvi ruskih ko-munstov veliko zadoščenje. Tako se je po polomu uradnega boljševizma ruske vlade zrušil tudi komunizem in komunistična taktika Tretje intemacionale. Veliki napori in pretirana upanja ljudskih množic, ki so jih komunistični in socialistični demagogi spravili v revolucionarno ekstazo, so s tem korakom Tretje intemacionale tudi teoretično pokopana. Izkazalo se fe, da je bilo rdeče blago, ki so ga prodajali komunisti in socialisti delavstvu, le iz papirja, toda kramar je ostal zdrav, opeharjen pa jc proletariat
Dnevne vesti
Kako ko šteiil To nam govorijo že prve Številke, ki jih je objavil «Piccolo». V Barkovljah so našteli le 982 Slovencev in 4248 Italijanov I Ce bi našteli nasprotno — 962 Italijanov in 4248 Slovencev — naj bi le bik>, dasi smo uverjeni, da bi tudi to Število Italijanov bilo previsoko. Ugotavljamo, da so v Barkovljah na volitvah do najnovejših Časov zmagovali Slovenci z veliko večino. Vprašamo, ali jc taka sprememba v narodnostnem oziru verjetna v tako kratkem času? Vsakdo poreče, da nil Dalje. V slovenski loli v Barkovljah je 575 otrok, v italijanski komaj polorice. In Še od teh fe zopet polovica našifr-otrok. Na približno 200 italijanskih otrok bi prišlo po ljudskem štetju 4248 Italijanov, na 375 slovenskih pa le 982 Slovencev! Primite se za glavo I V zgornji okolici so našteli ▼ letu 1910. 7714 Slovencev, sedaj pa le 5667!! Kako je to možno? Kolikor }© znano nam, se v dobi po prevratu naši okoličani niso izseljevali, razen morda kake posamezne izjeme. To so ljudje, ki imajo svoja zemljišča in ki so z vsem srcem navezani na svojo grudo. Kako «e ie torej število Slovencev tako skrčilo? Ia ©o kod so vzeli toliko Italijanov v zgornji okolici? Na Opčinah ima «u»lr.ai Jt!7a/annv (rok dvorce in na nekaj ie
bodo kaznovali po zakonu ter se bo gledanjih predlagalo, naj se jim suspendira izvrševanje obrti oziroma naj se jun vzam.
UTrst januarja 1922.	K-stor.
Seta iurisiično-upravnega odbora. Ju-ristične-upravni odbor Deželne posvetovalne komisije bo imel v torek, 24. t. m. ob 3 uri in pol popoldne v dvorani štev. 26 v vladni palači sejo s sledečim dnevnim redom:	•
1.1 poročilo preosednika; 21 načrt za odlok-zakon za raztegnitev zakona od 30. junija 1889 stav. 6144 o javm varnosti ter drugih določb te vrste na nove
P°3L)anačrt za odlok-zakon o izvrševanju inženirskega poklica; Trst, 21. januarja 1922. Slovenski otrok v slovensko solo! brzojavka iz Tridenta nam javlja da izda vlada odlok-zakon, glasom katerega iz-J svojo šolsko obveznost, le tisti
italijan
tiste, ki z nedovoljenimi in često nemo-raličnimi sredstvi zvabijo neitalijanskega otroka v šolo, v katero glasom gori navedenega odloka — ne spada, in ki torej zavajajo stariše, da ne zadoščajo Šciskl obveznosti. Le tako bi vlada dokazala,-da je enako pravična napram vsem svojim državljanom in da hoče potegniti zapah proti vsakemu raznarodovanju šolske mladine! Saj utemeljuje vlada svoj odlok ravno s poudarjanjem, da hoče preprečiti vsako raznarodovanje italijanskih otrok strani Nemcev. Dobro! Toda nam sc zdi, da živimo vsi pod tistim solncem, da smo vsi državljani iste države, da veljajo sa vse enako isti zakoni in da je zato vladi neizogibna dolžnost, da napram vsem enako izvaja zakone! Će ni temu tako, potem država ni več pravična, redna in — pravna! Naj čujejo torej gospoda v Rimu: slovenski in hrvatski otrok v Julijski Krajini spada edino le v slovensko, oziroma hrvatska šolo — šolo torej, ki ga more edina res učiti in ga vzgajati, ka^ kor uče vsi pedagogi sveta. Slovenski otrok v slovensko šolo! Ta pravica iit dolžnost nam izhaja tudi iz gori omenjenega dekreta.
Evidenca vojakov. V svrho vojaške evidence se pozivajo brez izjeme vsi mladeniči, stanujoči v mestu in spodnji okolici, ki so rojeni v letih 1901,, 1902. In 1903., nai se zglasijo oziroma dajo zglasiti po starših ali sorodnikih ob niže navedenih dnevih pri anagrafičnem uradu (uiiC2 Satata 26, II) od 9 do 12. Seboj morajo prinesti rojstni Hst; 25. januarja 1922: rojeni v letu 1921. od Črke A do črke D. — 26. januarja: rojeni v letu 1901. od črke E do Črke O.
—	27, januarje.: rojeni v letu 1901. od črke P do črke Z. — 28, januarja: rojeni v letu 1902. od Črke A do črke D. — 30. januarja: rojeni v letu 1902. od črke E do črke O- — 31. januarja: rojeni v letu 1902. od črke P do črke Z.
—	1. februarja: rojeni v letu 1903. od črke A do črke D. — 2. februarja: roieni v letu 1903, od črke E do črke O. — 3. februarja: rojeni v letu 1903. od črke P. do črke Z. Mladeniči zgornje okolice se morajo zglasiti pri načelrn-Štvu na Opčinah. Kdor se ne zglasi, bo kaznovan po zakona. — Trst, 20. januarja 1922, — Municipij.
Mladinsko društvo «Prosve*a». Danes odpa-dejo mandeliiKsiičnc vaje radi volitev. Odbor, Tržaška kmetijska dmžba. Odborova seja bc prihodnji četrtek ob 4. uri pop. Ker se bo razpravljalo o važnih zadevah se prosijo iilž- od> borniki, da se seje točno udeleže,
iz trlaikeg^ žl^lmma
Identiteta sedmih zločincev. Tukajšnje pol -cijsko oblastvo je identificiralo sedem sumty-vih oseb, ki so več ali manj krive roparskega umora v menjalnici Bolalfio. Policija ne da u identificiranih osebah najmanjših podatkov, da ne izgubi potom tiska pravo sled. Vcndtu se da sklepati, da so že v roki pravice dva ak trije zločinci. Dozdeva se, da spada tudi Gher* dol med nje. O Šoferju Pecchiarju se ne mor« še prav sodili, kakšno vlogo je igral pri ropar skem timoru. Policija preiskuje dalje zamotane zadevo.
Zločinec z ranjenim licem m se ptdel ^ roko nravicž. Včeraj in predvčerajšnji je krožila po mestu govorica, da je are tirala policija pri Sv, Ivanu onega zločin ca, ki je dobil, ko se je odpeljal s Pecchiar jevim avtomobilom po ulici S. Nicolo kroglo v lice. Policija je proglasila to govorico, ki vznemirja meščanstvo, ki sf je komaj malo pomirilo spričo grozne^* dogodka, za — izmišljotino. Jc sice: res, da jc bilo aretiranih pri Sv. Ivam nekaj oseb, toda tc osebe so bilo areii rane, ker so le na sumu.
Včeraj zjutraj so uvedli policijski agent j« preiskavo v stanovanju nekega meščana. Dozdeva se, da je bila ta preiskava izvršena v ulici del Rivo. Aretiran je bil tuclf lastnik omenjenega stanovanja. Agcntje so ga odpeljali na policijo. Toda med potjo so ga obkolili radovedni meščani; bili so mnenja, da je Bolaffijev moriicc. Agentie so komaj preprečili meščanom, da iiico planili na aretiranca in ga nabili. Na tekališču V. E. III. se je pridružila ljudstvu, ld je spremljalo aretiranca vso pot,	gneč
Iz ćneče so se
radovednega zaslišali klici:
občinstva. Ubite ga,
vršujejo svojo šolsko o_ italijanski stariši na južnem Tirolskem, ki pošiljajo svoje otroke v italijansko solo. Potemtakem bi italijanske stanse. ki
ne za-
pre teplo aretiranca. ter tu pa tem kaka batina je spremljala aretiranca do glavne policije. Areteranec je bil zaslišan. Kaj je izpovedal, ni znano: policija drži zaslišanje tajno. Pol ure ootem, ko je bil pripeljan aretiranec na policijo, so pripeljali v omenjeno poslopje nekega tramvajskega uslužbcnca. Dozdeva se, da je tramvajski usluzbcncc obdolžen nekega roparskega napada.
Včeraj je bil tudi aretiran neznanec, ki je imel nekaj prasti na obrazu. Ravno radi lega so ga aretirali, a dozdeto se, da ga bodo izpustili, ker je baje nedolžen.
ne pošiljajo otroka v italijansko solo, dele posledice, ki jih določa zakon glede starišev, kateri ne zaao*čajo šolski obveznosti. Vprašanje je seveda tu, H ali ta odlok ne dotika naravne pravice in oblasti starišev nad njihovim otrokom? Pa pustimo tof Prav je tako, da hodi xta-lijanski otrok v šolo, v katero spada po naravil Tako naziranje je tudi naše. Ravno zato pa smemo zahtevati, da mora to pravilo veljati ravno tako za neitalijanskega otroka! Slovenski otrok spada torej edino le v slovensko šolo. Ce vlada noče biti kričeče krivična, pristranska in nedosledna, se mora postaviti na stališče, da neitalijanski otrok, ki prihaja v italijansko šolot ne zadošča šolski obveznosti in da morajo torej njegove stariše zadeti posledice tozadevnih zakonskih določb. In mi bi izvedli še nadaljno logično posledico: da bi morala oblast kaznovati vse
Vesti z Goriškega
Promocija. G Igo Gruden iz Nabreiine je bil nedavno na vseučilišču v Pragi promoviran za doktorja prava. Čestitamo.
Vrtojba. Izid občinskih volitev. 1) Vpisanih volilcev: 510, 2) volilo je: 406. Ju^oslovenska narodna stranka jo dobila 211 — 205 glasov, komunistična pa 202 — 195. Zmagala je narodna stranka, ki dobi 12 starešin dočim dobi komunistična 3. — Vsi volilci so šli do skrajnosti disciplinirani na volišče, kjer je vladal ve? čas red in mir. Snejt je kriv. da se ri odzvalo okrog 40 volilcev, dočim je ostalih 60 bilo fizično zadržanih.
Vesti iz Notranjskega
Planina pri Vipavi. (Občinske volitve). Osem dni pred volitvami smo imeli občni zbor vseh volilcev, pa. žal, da na skupni n?stop p*i volitvah se nismo mogli zediniti. Stari občinski odbor je odklonil po svojem tajniku vsak »po-razum. Potemtakem je prišlo, do rezultata, kateri se je splošna pričakoval: med novimi 15 obč. odborniki ni ne starega župana ne starega tajnika. Pač pa so bili trije stari zaslužni odborniki nanovo voljeni. Mnogo sitnosti, truda in nepotrebnega dela (komisija ie neprenehoma delala celih 30 ur. Gotovo rekord v vsej Julitski Krati nil so napravile sila različne glar.
fcEDIN OST*
Sifan irr<
scvnice. Vsak ie hotel pa svojem nekaj spreminjati in nazadnje je bilo veliko glasovnic zavrženih, oziroma imen kandidatov (54!) nezadostno označenih. Novi odborniki šo vsi trdno narodnega in krščanskega mišljenja. Obilo blagoslova!
Podružnica Slovenskega planinskega društva v Vipavi, priredi dne 1- svečana t. 1. zvečer v dvorani g. vd. Hrovatina v Vipavi ♦ Planinski pless. Preskrbeljeno bo za vsakovrstno zabavo h kateri vse prijatelje planinstva vljudno vabi, — Odbor.
Vesti iz Istre
Iz Šapj&n. V sredo zvečer se je dogodil pri na3 zanimiv slučaj. Nedaleč od postaje se je utrgal kos hriba in se vsul na železniško progo, koder je ravno vozil prazen tovorni vlak. Sreča je hotela, da je bila lokomotiva že izven soteske in se je tako osobje vlaka reSilo vsake nezgode. Vozovi pa so ostali vsi več. ali manj poškodovani. Iz Št. Petra in Reke so se pripeljali oddelki delavcev in se lotili takoj čiščenja proge, vendar pa trpi do« seda/ ves železniški in poštni premet občutno zamudo._
Književnost m umetnost
«Novi Rod«. Mladinski mesečnik »Novi Rod» je z decembrsko Številko 1921 zaključil prvi letnik svojega obstoja. Kako se je list v tem času obnesel?
Po vsebinski sirani vseskozi častno. Kar se je o *Novem, Rodu» do danes čitalo in izrazilo zrelih sodb, mnenj in utisov, vse lahko strnemo v kratko resnico: kjer se je «Novi Rod» pokazal, si je jiamah osvojil srca in glave, potrdil je soglasno prepričanje, da je najboljši slovenski in celo jugoslovenski list za mladino.
Cela kopa naših najboljših leposlovcev daje cbeležje vsebini prvega letnika. V pesniškem delu so sodelovali: Albreht Ivan, Batagelj Anton, Bevk France. Gradnik Alojz, Gangl Engelbert, Golar Cvetko, Gruden Igo, Kosovel Stane, Ločnikar Franc, Lovrenčič Joža, Meško Ksaver, Pastu5kin, Peterlin-Petruška, Ros Franjo, Sardenko Silvln, Širok Karel in 2gur Fran, S prozo so prispevali: Albreht Ivan, Batagelj Anton, Bevk France, Golar Cvetko, Gradnik Alojz, Kmetova Marija, Kosem Zvonimir, Levstik Vladimir, Lipah Fran, Ločnislav Franc, Mazi Vilko, Meško Ksaver, Mil-činski Fran, Pastuškin, Pogačnik Fran, Pregelj Ivan, Ribičič Josip in Zoreč Ivan. Spise poučne vsebine so dali na razpolago: Bevk, K. R., M. M.t Simonov Marko, Soklič Jakob ia drug?.
Ta Številna četa pisateljev in pesnikov, "ki jih srečujemo v naših leposlovnih vest-nikih med propagatorji kulture vedno na odličnem mesfu, je pod skrbnim in dobrim uredništvom pesnika Janka Samca dvignila cNovi Rod» tako visoko, da se naš list brez strahu lahko postavi cb bok mladinskim mesečnikom drugih, velikih narodov. Pregled vsebinske plati ♦Novega Roda* je torej bogat in more tekmovati z vsemi podobnimi publikacijami v naši posredni in neposredni bližini. Marljiv bravec prvega letnika našega mladinskega lista res ne ve, kateremu spisu bi med obilnim gradivom priznal prvenstvo. Dobro, lepo in točno je v «Novem Rodu^ malone vse, aH baš vse prekašajo menda MOčinskega pestre, po ideji in obliki dovršene «Zgodbe kraljeviča Marka*, ki še niso zaključene in bodo izhajale še nekaj čassu v novem letniku. Z naslado in pridom bere mlado in staro Goiarjeve okusno prirejene pravljice in Vlad. Levstikove basni. Tudi pesniško gradivo je srečno zadeto in dobro izbrano.
Slike za pivi letnik je risal slikar A. Bucik. Letos prevzamejo to nalogo razni slikarji.
Drugi letnik «Novega Rodu» bo, kolikor je že sedaj mogoče presoditi po načrtih, za katerih izvedbo jamči uredništvo lista, zopet korak naprej.
«Novi Rod» dobi na zunaj in na znotraj novo opremo. Uredništvu so se javili poleg starih še novi sotrudniki, dopcslali to mu obilo dobrega gradiva, pesniškega, pripovednega in poučnega. cNovi Rod» bo letos posvečal pažnjo tudi realni strani otroškega življenja, vzgajal in varoval bo našo deco k dobremu in lepemu, pa tudi koristnemu. Vsak otrok in vsak odrasel prijatelj naše boljše bodočnosti bo našel v listu svojo zanimivost.
<- Novi Rod» živi za plemenite cilje in potrebuje pri tem samo skromne, a ne milostne gmotne podpore. Naročnina na
list je malenkostna. Vsaka številka stane za naročnike 1 liro, cel letnik dvanajst lir. Naročnina se plačuje lahko tudi četrtin polletno. «Novi Rod» se najlažje naroči pri Šolskem vodstvu ali učitelju, ki potem naznani upravi v Trstu koliko izvodov potrebuje za svoj kraj.
Vsakega učitelja, roditelja in prijatelja naše mladine dolžnost bodi, da za «No-vi Rod» čimbolj deluje in ga neumorno širi. Glasom sklepa organizačnega odseka učiteljskega društva mora vsaka učna moč prevzeti in razprodati vsaj pet izvodov « Novega Rodu*. Odjemalcev za tek par Številk ne bo nikomur težko pridobiti. Naročniki se bodo najprej ogla-sovali med otroci, potem med boljšimi hišami, ki dajo nekaj na branje in slednjič tudi med ustanovami. Brez «Novega Rodu * ne bi smela biti nobena čitalnica, nobeno bralno ali podobno izobraževalno društvo, nobena knjižnica, nobena občina. Vsaka občina lahko utrpi po par lir na mesec in naroči po nekaj izvodov Hsta za najubožnejšo deco. Seveda spada list tuda v vsako šolsko in zasebno knjižnico.
Zato pa na krepko in vztrajno delo za «Novi Rod». Kdor dela zanj, deluje za občno prosveto, za kulturno povzdigo naše mladine, za dobrobit naše bodočnosti
•Novi Zapiski*. Mesečna revija «Novi Zapiski« je izšla. Prva številka ima jako lepo mnogovrstno, silno poučno in; solidno vsebino. Ia prva številka prinaša tri članke in sicer dr. Drag. Lončarja £rograr^atični uvednik, nadalje l®p in zaokrožen siiao poucea članek o wasbingieiy}ki razoeožitveai koafcrenci, iz katerega je posneti logično misel o predstojećem svetovnem boju =za nadvlado rumenega plemena v svetu, ter končno A. Prepeluha Članek «0 našem ustav, sporu*. Pregled je razdere« na 4 oddelke, na politični, gospod., socialni in kulturni. Političen pregled je stvaren. Gospodarski pregled obravnava problem slov. zadružništva po vojni izpod peresa praktičnega zadrugarja. Socialni pregled podaja sliko sodobnega ženskega gibanja v Jugoslaviji in o novi iazi socializma med praktičnimi Angleži. V kulturnem pogledu je najti globok esej dr. Regalija o slovenski umetnosti, iz katerega je posneti, da Slovenci tudi na tem polju nismo šele od včeraj ter kritiko Ivana Zorca o slov. uradnem\ izrazoslovju, — Prva številka ima torej le prvovrstne izbrano vsebino. Celotna naročnina K 100. posamezna Številka 10 Naroča se pri 'opravi «Novih Zapiskov« T Ljubima, Breg 12. Zahirajte revijo na ogled! Brez dvoma so cNovi Zapiski« prva vodilna revrja med Slovenci, brez katere izobraženec biti ne more in ne sme!
Nova knjtžerTnost — Sv. Peter Klaver, apostol zamorcev, Kratek životopis, priredil o. Janez Prislov, S. J. Cena 2 liri. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klavcrja v Ljubljani, Miklošičeva c, 3, ali pa pri Jugoslovanski bukvami v Ljubljani.
Klic Božji Verska igra za dekleta, v treh dejanjih. Francoski spisal afrik. misijonar o. Jože Baeteman, prevel Angalik. Cena 2 liri. Dobi pri družbi sv, Petra Klaverja v Ljubljapi. Istotam izhajata tudi misijonska mesečnika ♦Odmev iz Afrike* in *Zamorček».
Gospodarstvo
Socialni tečaj Kmetske ia delavske zveze v Gorici». Kmetska in delavska zveza priredi v Gorici štiridneven socialni tečaj. Socalni tečaj se bo vršil od 2. do 5. februarja.	, ,
1.) Gospodarske naloge Kmetske m delavske zveze; predava agrarni inženir Rustja Josip. 2.) Organiziranje Kmetske in delavske zveze in njen poslovnik; predava inženir Josip Rustja. 3.) Program Kmetske in delavske zveze; predava državni poslanec Sček. 4.) Naloge občine; predava župan Rejec. 5.) O občinski avtonomiji; predava dr. Leopold Bcbič. 6.) O deželni avtonomiji; predava dr. Engelbert Besednjak. 7.) Gospodarstvo in valuta; predava dr. J. Munih. 8.) Kako naj dvignemo našo živinorejo; predava živino-zdravnik Gerbic Josip, 9.) Naš politični položaj; predava državni poslanec Šček, 10.) Janez Krek in njegovo delo; predava Abram Josip, župnik. 11.) Kulturne sile krščanstva; predava dr. M. Brumat. 12.) O organizaciji karitativnega dela; predava dr. A. Pavlica. 13.) O izobraževalnem delu; predava Bevk France. 14.) O ljudskem govorništvu; predava dr. M. Brumat.
Zvečer se bodo vršile govorniške vaje v obliki shodov. Priporoča se fantom, ki se udeležijo tega socialnega tečaja, da se doma pripravijo na kratke govore, kratka predavanja o predmetu, ki si ga sami iz-
berejo; udeleženci naj prijavijo istočasno s prošnjo tudi predmet, o katerem želijo razpravljati. To je potrebno, da moremo razvrstiti kratka predavanja, ki jih bodo imeli udfeleženci socialnega tečaja.
Fantje, ki se želijo udeležiti soc. tečaja, morajo navesti v prošnji: Ime in priimek, kraj in starost.
Opozarjamo udeležence tečaja, da bo stanovanje prosto; hrano boc^ morali udeleženci sami plačati, toda skrbeli bomo zato, da dobijo hrano skupno, zato mnogo bolj po ceni.
Fantje, ki se zanimajo za politično, gospodarsko, kulturno organizacijo našega ljudstva, ki želijo postati ljudski govorniki in predavatelji, naj se tega socialnega tečaja gotovo udeleže.
Od fantov, ki se udeležijo tega tečaja, bo odvisen njegov blagoslov za vso našo deželo, za vse naše ljudstvo.
Fantje iz Goriške, ki bi se radi udeležili tega socialnega tečaja, nai vložijo prošnje do 25. I. 1922 na naslov: Tajništvo Kmetske in delavske zveze, Gorica, Via Car-ducei št. 4.
Na delo za boljše dni!
Za Kmeteko ia delavsko zvezo: Humar Franc, HudaioŽna; dr. Josip Bi-težnik, Gorica, Bajec J. Kamnje
Živinorejcem. Družba sv, Mohorja na Prevaljah je začela razprodajati povsem predelano knjigo Tk>raači živtnosdravnik v tretji izdaji. Zaani p«ai$)j Dular je novi izdaji mnogo novega doAal, preskrbe! nove slike za boljše r&Epmevarge jjrad&a ter knjigo po novih izku obilice opisov jboceani yb ■ receptov, kakšpr na '4oncu abecedni seznamek ke^kLa po vinorejccm pripomogla k napredku in blagostanju. Knjjga stane broširana 5 lir in se dobi v Gorici v knjigarni kat. Tisk, Društva, M on tova hiša.
Jugoslavenske žeJemice. Ministrstvo prometa v Beogradu objavlja sledečo statistiko železnic:
Jugoslavija ima v eksploataciji 8035 km železniške proge. Od teb odpada na zagrebško direkcijo s Slovenijo 2782 km. Kar se tiče privatnih Želenic, znaša dolžina njihovih prog 12C0 km. Dolžina vseh prog znaša torej v drŽavi 9285 km. Ako se upoštevajo še nedovršene proge Niš -Knjaievac, Bosanski Novi - Bihač in nekatere drage privatne proge, znašajo vse proge nad 95QQ km.
Na državnih železnicah je okoli 80.000 uslužbencev, na privatnih pa nad 15,600,
Za promet imajo državne železnice 1392 lokomotiv in 2S.560 vagoaov, za ozkotirne proge pa 431 lokomotiv m 719S vagonov. Ha privatnih železnicah je 453 lokomotiv in 6743 vagonov.
Dosedanja v inozemstvo predena množica čehoslovaškega sladkorja znaša po vesteh čeških listov okrog 1'6 m;ljoca kvintalov, to je okrog polovice za izvoz določenega sladkorja.
Cirkulacija fcaskovcsv v Cehoslovaški, jc narastla v zadnjem tednu starega leta za 451,280.000 na 12„129, 573.000 Kč. Množina papirnatega denarja je naraeila torej skoro za pol miljarde. Navzlic temu pa ravno sedaj vrednost čeheslovaške krone silno narašča.
Nesaška konkurenca nevarna An^ip v Egjptu. Po statističnih podatkih je padel uvoz iz Anglije v K^ipt za 40%, nečim je uvoz iz Nemčije v Egjpt narastel za 50%.
Cena krahu v Angliji je padla z novim le lom od 10 na 9 peneov, dočim je še pred letom dni znašala 15 peneov.
Erespcsslncst v Zc&sjssfh dršav&h se
■SFA1HA SOBA, hrastova, masivna, krasno delo. p3vehe, se prodata po iako zmerni pcsideijek. Via M liano 4, I,
111
V HE2ELJ0 29. t, m. se proda na javni dražbi veliko posestvo obstoječe Iz njiv, travnikov in vinogradov, vse. v najboljšem stanju. Fran Majema, Majceni črt. 5, Štorje.	93
nekaj meseci 3;500.0CK) oseb, padlo na 2 miijona. Položaj se je v mnogih panogah industrije zbeljšal, zlasti tudi v industriji jekla.
Naii oglasi
BAKER, svinec, med in staro železo kupujem po najvišjih cenah. Skladišče. Via Tesa 16.
108
KUPUJEM vreče in cunje. Via Molino grande 20, Babič.	109
SLOVENSKE knjige «Zvon» in «Dom in Svet* 1921, 15—16 in nekaj romanov se ceno proda. Ruggero Manna 22, vrata 9.	110
DVE HIŠI, s krčmo, na glavni cesti tržaške okolice, se prodata ena za L 50.000, druga za L 50.000. Ponudbe pod «Dcbra kupčija.> na upravništvo.	104
ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi, pile, vijaki, mizarske klopi, šile, mizarske žage in cirkularne žage, amerikanske osti, žagice, žablji, itd. Zaloga železa, Via Fabio Filzi 17.
105
STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodajal na debelo in drobno. Postrežba na uontJ Cene zmerne. Piazza Oberdan bt. 3 (Hoteli Europa) telefon 44-23.	22'
KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele ;n barvane, morsko travo in žimo, kakor tudt volno; vsake vrste ter plačujem po najvišjih česali! Cohen, Solitario t,	31
Dr. FERFOLJA in Dr. SEDMAK spreiemata svoje klijente sežanskega okraja vsako so>-boto pri gespoda Amfu v Sežani.	70
SPALNE sobe, kuhinje, pisarnico, jedilno sofcp.j stolice za gostilno in dr. se prodaja v vi a« Udine 25, skladišče.	Cl
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da seni odprl prodajalno vseh mrtvaških potrebščin,' Preskrbujem vsakovrstne napise na vence! po konkurenčnih cenah. Pozor na nculov, Taučar Ivan, Dutovlje 112.	82
SPALNA SOBA, delana pred vojno, francoski slog, krasna, masivna, vzmeti, Žimnice, se prodajo vsled odhoda po zelo nizki ceni. Corso Garibaldi 29, vrata 6.	106
ŠIVALNI STROJ ^Singer > se proda na obroke, Kupujejo se rabljeni stroji. Coroneo 1, Della Vedcva,	107
EGIPTOVSXI profesor grafe logi je pove karakter in usodo živl>en>a. Sprejema vsaki dan od 13—19, Via Udine 12, pt. • 103
OMARA hrastova, lepo delo, se proda za 300 liri Via Milano 4, I. Na ogled v pcmdelfek.
112
ceni. Na ogled v
poljubnih'
množinah po ugodni ceni dobavlja I. Sandal j
BRINJE-ve jagode črne in rdeče v množinah po ugodi Lupoglava - Istra.
91
MLADI prašiči se prodajo v Rojanu Št. 451. R. Košuta.	94
SLUŽBO prodajalke v trgovini z mešaniin blagom, tudi na deželi, sprejme gospodična: zmožna slovenščine, italijanščine in nem-; ščine. Naslov pri upravništvti,	97
KOVINE in stare cunje kupujem po najvišjih! cenah. Fonda, Scaiinata 3, krojačnica. 68
SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jifj drugi ne morejo, Valdirivo št. 36, II.	31
feplsi ioiNs pil ti ir. Kesi mm
POHIŠTVO za kuhinje, zavese, pokrivala, vse moderno, se proda. Via Atfieri 17, II vrata 7.
99
POŠTENA ŽENSKA išče kakoršnobodi delo. C. Stare Trst, Piazza Vittorio Veneto 5*. 1.
100
POSTELJO oddam. Scoreola-S. Pietro 40, vrata 2.	101
PRIMORCI! Na poti skoči Jugoslavijo obiščite vinsko lile t v Mariboru < pri Lojzetu Bra-tužu». Gosposka ulica 15. Postrečeni boste tudi z izbemo kuhinjo.	102
recm
reg. z. z oni. por.
vabi na

ki se bo vrši!
v mJelj-j, 5* februarja t. I., ob 10. uri v društvenih prostorih.
PRIPOROČA se dobroznaaa brivni Jerman, irst, ul. XXX Ottobre 14.
ca Jos?p 15
KROJAONICA Avgust oiuiar, ul. S. Fraucesco DAssisi št. 34. It?, nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	9
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročiio blagajn ka in nadzorništva.
4.	Odr«brenje letnega računa
5.	Volitev predsednika, načelrištva in na inestcikov.
6.	Volitev nadzorništva in namestnikov.
7.	Slučajnosti.
K obJni udeležbi uljudno vabi' 59	ODBOR.
ZLATO Sj» »rebrne "krene plačam	ko i drug!
kupa. Albert Po?b, vcar. Mauini 46 1« biiiiai drvenega trga).	10
POZGRl Srebrne krone in zJsto .-»o najvr^iib cenah plačuje edini £roMst Belleli Vita, Via ?4adonnina 10, I.	16
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19
NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne cinarice, cbiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno.	25
FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino, vsakovrstna zdravila za živinske bolezni. Zaloga v lekarni, 11. Bistrica.	28
KOLARJI IN MIZARJI! Izbran specijalen les, na strojih po naročilu prirezan, pooblan, 0"Stru£an, dvodelne jermenice, narejena kc-lawa iid. dobavlja Mehanična žaga, Fužine, AfdovSčina.	38 j
Konsunino društvo vBanah
reg. z. z neom. por. vabi na
ffiŠO 7. gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po tigodni ceni. Ponudbe pod »Bodočnost!
1922» na uaravnišlvo «Edinosti»,	42 4
ki se bo vriil
dne 4. februsrja t. L, ob 8. tir! zvečer, v lastnih prostorih,
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poroč lo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Nadomestne volitve.
5.	Izprememba pravil.
6.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi 62	ODBOR.
Globoko gfnjenl vs?ed neštcvllnih dokazov sočuifa ob izgubi naše iskreno ljubljene hčerke, sestre, tete, gospodične
NSLKI
mm
vi-.vtu i a*	- " —-i	—	■ — -------t — ,
iospodoma odnosno Andrejem 2uljanom iz ( .viemanj in A. Jmreo » Postojne. Na njunim 1 nadvse veselim piru se je mala Nepužlan Hinka socf&nila na svoto svetjokobsko šolo in nabrala eec>b med udeleženimi tfesti 60 L ter { — d oda vi i ktemu 09a saffi« ie 10 L — je predala skupno sveto 90 L Edinosti s prošnjo, naj ta denar izroči Vodstvu slovenske šole pri Sv. Jakoba. — Brava Hinka!
se iskreno zahvaljujemo vsem sorednikom, znancem, prijateljem In prijateljicam, bližnjim In daljnim, kakor tudi preč. g. dekanu Iz Klanca, č. g. župniku iz Drage, pevskemu druStvu tLipa" iz Bazo/i c za pretresljive žalostinke, katere je izvajalo na domu, v cerkvi In ob groba ter godbenemu društvu iz Boršta za ganljivo sviranje, ter vsem pevcem in pevkam cerkvenega zbora iz Drage, dalje vsein dekletom in fantom za podarjene vence, končno vsem, ki so pripomogli do veličastnega sprevoda. — Bog plačaj vsem !
KRVAVI FCTOK, dne 20. januarja 1922.
64	ŽaZ2sJo?a družina Žerjav.

PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteli H@fgmđ®c
Soiaan
cisto sem videl kot drugije odvrnil duhovnik, cin res, v kolikor se smem zanašati na svoja čutila, se mi jc zdela prikazen nena--vadna, skoro bi rekel nadčutna. Toda že preje sem čul o tej začarani ladii, da je predznanilka Icakc nesreče. Tudi v našem slučaju se je to uresničilo, čeprav je bil v naši družbi j>otnik, ■— zdr-j ga ni več — čigar grehi Mm» bi že ladjo lahko potopili. Mislim tukaj moža, ki ga je z vsem njegovim bogastvom vred, od katerega si jc obetal vso srečo, požrlo morje. Ta slučaj prejasno kaže, da Vsemogočni že večkrat na tem vetu kaznuje one, kf so priklicali njegovo jezo.»
«V| govorite o onem holandskem predsedniku, ki se je z ladjo vred potopil?«
<Da; toda zgodovina vseh njegovih zločinov jc doljja. Jutri zvečer se bova spet se šla iti povedal vam bom vso jsovest. Mir z vami, sin moj — in lahko noč.»
Vreme je ostalo ves čas lepo in «Batavija» je pospešila svojo vožnjo, da bi dosegla drugo jutro pristan Sv. Helene. Ko je prišel Filip na krov, da bi prevzel stražo, ga je ob ograji že čakal stari duhovnik. Na ladji je vladal popo-Jen mir. Med topovi so spali mornaiji in Filip se je odpravil z novim znancem proti ozadju.
kjer sta poiskala pripraven prostor za razgovor, Duhovnik je začel;
«Mogoče ne veste, da se Portugalci zelo trudijo, kako bi s« zatovHr deželo, ki so jo odkrili s svojo podjetnostjo in izaajdJ$hrostic>, ki pa jih je tudi prisilila do tako obžalovaa$a vrednih zločinov. Toda izpred oči vseeno niso izgubili ene točke, ki mora biti vsakemu katoličanu draga: namreč razširjevanje prave vere in razvijanje Kristusovih praporov v deželi poganstva.
Po nekem ladjelomu smo se znašli na japonskem otoku ia sedem let pozneje se fe iskrcal na otoku Ksimo naš sveti in oDoŽevani Frančišek, ki je zdaj pri Bogu in spreobračal pogane dve leti in pol. Nato se je vkrcal za na pot na Kitajsko, kamor je bil namenjen, ali med vožnjo je umrl in dokončal svoje čisto in sveto življenje. Po njegovi smrti se je na japonskih otokih pomnožilo število spreobrnjencev, navzlic zaprekam in oviram, ki so nam jih nastavljali poganski svečenik« in navzlic preganjanjem, ki smo jih -morali prenašati v bofu za sveto vero. Toda krSčanstvo se je hitro razširjalo in 2e mnogo tisoče v je molilo k pravemu Bogu.
Cez nekaj časa so na japonskem ustanovili Hdandci svojo naselbino. Ko so uvideli, da hočejo občevati japonski kristjani 1« s Portugalci, do katerih so imeli zaupanje, so nas zasovražili; tudi je sklenil mož, o katerem tem vam včeraj pravil in ki je bil takrat predsednik hclandske trgovine, pridobiti japonskega vladarja, da bi nastopil proti krščanstvu m uničil Portugalce. Tako, moj dragi, se je obnašal človek« ki je bil protestant in trdil, da je njegova vera čistejša in pravilnega od naše.
V	naši biitici ie bival tudi neki bogat in vpliven Japonec, ki je s svojima sinovoma pristopil h krščanstvu in s« dal krstiti. Imel je še dva druga sinova, ki pa sta živela na cesarskem dvoru Ta boge tal nam je po daril hiio, da bi namestiti v tžaj lolo; po njegovi smrti pa sta njogtfra sa dvoru živeča sinova, ki sta bila še msmkovavcm, zahteval«, da moramo hiio vrniti. Mi smo seveda branili in holandski predsednik fe vso stvar porabil v to, da je mladeniča nahujskal proti nam in skušal nalagati cesarja, da so aklcniii Portugalci in kristijani proti njemu zaroto; kajti pristaviti moram, da ima Holandec navado odgovoriti na vprašanje, Če je kristj'an, «Ne, jaz sem Holaadec!»
Cesar, ld je tej bajki o zaroti verjel« je nemudoma izdal povelje zasledovati in pokončati vse Portugalce in pokristjanene Japonce.
V	to svrfeo fe postavil armado, ki sta ji načelo-vala ona dva mlada moža, kojih oče nam je podaril Solo,
Krtstajm, videč, da leži njihova edina rešitev v odporu, so prijeli za orofje in izvolili za poveljnika ona dva moža — sinova japonskega bogataša, ki sta pristopila v našo vero. Tako sta s! stali nasproti dro vojski, ki so jima načelo val i i tiri brstje, po dva hi dva na vsaki strani.
Nala Tojslf s je itaSa nad fttiridesettisoč mož, kar pa jo bilo cesarju aeiaaao, ker nem je podal nasproti le petindvajBcttisoč mož. Vojski sta trčili skupaj m po neizprosni bitki (kajti Japonci so zelo hrairi) so zmagali Kristjani, ki so — z izjemo onih, ld so se rešili v Čolnih -a- unitffi vso cesarsko iinfii
Ta zmaga je bila povod, da se jih je pokri-stjanOo spet Teč sto, im kmaln fe štela naša
voiska petdesettisoč mož. Ko pa je cesar zvedel, da je njegova armada potolčena, je zbra! novo, stopetdesetlisoč mož broječo vojsko, ki jo je poslal proii nam, z ukazom, da ne smejo prizanesti nikomur razven onima dvema poveljnikoma — bratoma, ki jih mu naj pripeljejo živa, da jih bo dal strašno mučiti. Vsi poizkusi doseči spravo so se izjalovili in cesar sam je stopil na Čelo armade. Obe vojski sta trčili skupaj. Prvi dan so zmagali kristjani, toda izgubili so generala in mnogo vojakov, kajti sovražniki so bili naravnost divji.
Drugega dne pa so doživeli kristajni usoden poraz. Pobiti so bili do zadnjega vojaka. Cesar je vpadel tudi v zaledje in dal pomoriti starčke, žene in otroke. Nad šestdesettisoč Kristajnov je našlo smrt na bojišču, v taboriščih in v mučeništvu. Toda to še ni bilo vse. Mnogo let so prežali na Kristjane in kogar so dobili, so ga na najgrozovitejši način mučili, dokler ni izdihnit Že petnajst let je na Japonskem krščanstvo čisto iztrebljeno in tekom šestnajst let trajajočega preganjanja je bilo po-morjenih okrog Štiristotisoč kristajnov. To krvavo zatiranje, dragi moj, je povzročila sko-pust in zavist onega moža, ki je dosegel pred nekaj dnevi pravično smrt.
Holandska družba je bila z njegovim obnašanjem zadovoljna in zato ga jc postavila na tako odlično in važno mesto.
Ko je prišel v Indijo je bil še mladenič in šele s starostjo je začel misliti na domovino. Nabral si je ogromne zaklade, ki pa so izginili z njim vred v morju; on sam pa stoji pred večnim Sodnikom. Glejte, mladi mol, ali ni bolje slediti po poti dolžnosti in ogibati se veselja
sveta in zlata in ohraniti upanje na onostrrn-sko srečo?®
*Res je, pobožni oče!» je pristavil FiMip zamišljeno>
<*Le se malo časa bom žive!,n je nadaljeval stari duhovnik, «in Bog ve, da se z lahko!o poslavljam od tega sveta.»
*Tudi jaz bi se,» je dosir.vil Fiiip.
«Vi, sin moj? — Ne. Vi ste še mladi in morate biti polni upanja. Storiti še moiate nost, ki vam jo bo naložil P'C£-t>
«Vem za svojo dolžnost,» je edvinil Hip. «Oče, nočni zrak je preoster za vaša leta. Pridite raje v posteljo in prepustite me svojim mislim.»
cPrav imaš, sin moj; naj te obvr.ruie nebo in sprejmi blagoslov starega možr. — lahko noč.»
• Lahko noč,» je odgovoril Fi ip in bil vesel, da je ostal sam. «Ali mu naj vse razrderc.m se je vprašal. «Čutim, da hi mu lan'co razoc?»A — Tocfa, ne. Če se nisem hotel razkriti palrti Leysenu, zakaj naj bi se njemu? PriiSei bi ^ckI
njegov vpliv---Ne, ne, skrivntnit nI lnoi«
lastnina. Ne potrebujem nobenih svetovav-cev.»
Filip je pobožno poljubil svojo rchkvtjo, «Batavija» je bila usidrana nekaj dni v pristanišču Sv Helene, nato pa je nadaljevala svoja vožnjo. Šest tednov pozneje se jc spet i?:*\ila v Zuyderskem zalivu. Kapitan je Filipu Izpo-slgval dopust, nakar se je ta odpravil proti domu, z njim tudi portugalski duhovnik Mat-thias, ki ga je mladi mornar zelo vzljubil in starčku ponudil streho, za kolikor časa bi
hotef.	_ ..
Daije.
Stran IV.
►EDlNOSTc
KOBOZORAVNllKI A TEJ JE
R. KOVAČI Č
spržena od 9—13 in od 15—19.
VIa Valdirivo SI nasproti kavarn« „Roma*
F ii ummmmn uflHj
ozamolo čnsnl|
h V prodajalni ■
. .NADIG&C-.l
Proda se
enosadstropna hiša; sredi trga, ▼ kateri je nastanjeno sodišče. Obstoji Iz 21 sob, dveh kuhinj, štirih kleti. Zraven vrt V pritličju 2 manj« in 2 večji sobi, pripravni za trgovino. Poleg tek še stanovanje s 2 sobami in kuhinjo* Poslopje je oddano za eno leto erarju, vendar so spodnji prostori takoj prosti. Več pove lastnica Asa Hočevar, Velike Lašče, Dolenjsko, Jugoslavija.
i
S Gortca, Piasza Vittoria 17
S — (prej Piazza Grande ; Travnik) —
= VELIKA PRODAJA
| manufakturnega blaga, perila, črta-g nega bzržuna za moške obleke, « blagaza ženske obleke,volnenih odej, g	dežnikov itd. itd.
Vse po najnižjih konkurenčnih cenah
Samo za malo dni!
Oglejte si naše biago in cene ! j^^aessss^su ssasesasi
Ki
a^a ICral
? TRST. trg Sa ^sovino it. 7
y	(na koncu ulice Madonnina)
Zaloga dvokeles in raznovrstnih k njim spadajočih predmetov po zelo nizkih cenah Sprejema v popravo vsa mehanična dela
Sssa-ke ... i 7-zrafna ceri . „ 7*-vrćiije gase . „ 22 -ar.»Ulja£i . „ t-L t d.
Odjeinsiceni na aaSslo, po lovora. ceni
2£h evajte scr.ik!
i
III III
Hoison Robes Hodes
Ernesta Bersa
naznanja svojim cenjenim odjemalkam, da je odprla svojo
KBOJAČNICfl ŽENSKIH OBLEK
o Trstu, Oia Cesare Baltfstš 20, l.
„V1DEŽ"
9
80 oralov gozda. travnikov, sadonosnikov, njiv, lepih poslopij in živine cena 1 0 000 lir, dalje posestva za različne cene, grajščlnska posestva, hotel, gostilna s pekarijo in sodavico. hiše, vile, trgovske liiSe, prodaja pissrna Zagorski, Maribor, Bsrvsr-ska uiita 3.	46
za leto 1922. splošni žepni koledar za vse sta nove z najzanimivejšo vsebino prinašaš «Pav-lihovo potovanje po sveta*, «Važne dogodke in letnice iz zgodovine Trsta in okolice«, «Oddaljenost znanih domačih krajev v kilometrski daljavi» ter mnogo dragih podnčnih in zabavnik zanimivsoti.
Dobi se ga v Štokovi knjigarni is v vseh glavnih trgovinah po deželi. Lično vezan stane L 3.— elegantno v platno vezan pa L 4.—.
Z «Vedežem» je izšel tudi njegov spremljevalec
.Hišni prbj&teu'
pocučna in zabavna knjiga splošne vsebine, ki stane samo L 2.—.
PREMOG
za peči in Štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q.
MarsiljskI strelnlkl. opeka.
Za velike množine cene po dogovoru.
DAN1ELE P1LLIN, Trst, Coroneo 25
37	Telefon 1306.
Urarna In zlatarna
FRANCESCO BUDA
Trsi, Via Scallnata S«, t
sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje.	18
Kupuje srebrna kron«.
Pozor na naslovi	Pozor na naslov!
RENATO LEVI HINZI
fu Alessandro	3s
Trst vinSanSebostlnno3, Trst
Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah.
Srebrne krone
kupujem In plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo p'ačati.	(44
Via Pondares št. 6, I.
ČEVLJARNICA 23
MICOLICH
Tsit, vin Udine 32^ (vogal Lv Allosto)
Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne.
I
POZOR!
Prodajalci in mizarji \
Okraski za rakve„ pajčolanasta pokrivala obleke in Čevlji za mrtvece. so
Zaloga na debelo po zmernih cenah
L Kunze. Trst, Via Uso Foscclo Sev. 15.
KOŽE USNJE
ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti
ulica UM it. 49
<prej Belvedere)
Priporoča se
(12)
F* emu


so zopet


Tovarniške zaloge:
Trst: Žagar & plesničar. — Gorica: Kuštrin & Mer molj a. Pula: Anteo Pelaschiar. — Buzet: Mirko Čok. Opatija-Matulje: Braća Ambrožič.
IM I
Trtaiea PIPAH, Prcssrle 16, Koaien-GsrišRo
ima na prodaj več tisoč cepljenih trt črnih in belih vrst na raznih amerikanskih podlagah, kakor tudi bilfe (divjake). — Pri večjih naročil se dobi popust.	23
v Trsta
reglstrovana zadr. z reomejealm jamstvom
Uii£3 pur Luigl da Psleitriai št 4, 1.
is
eninni
<® jO
Edvard
At	a
mm
ulita S. Caterina št. 11
Telefon št. 15-52 dvakrat
Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd.
Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožen njihovega jezika.	35
ALFA - LAV AL izdeluje n°jbolj3e stro
je in opreme za mlekarne in sirarne.
Ta pri nas Že pred vojno sploSsoup. Ijana tvrdka instalira kompletne mlekarne s parnimi napravami, pa-
sterizatorjLlilad lni i.
posnenrelniki, plnja-
mi, U-htiticami za mleko, 6rpainic.'ini, kan-gljami itd, razprodaja p. tudi posamezne stroje in obavlja popravila pri njej kupljenih stroj - t. Še posebno znani pa so njeni posuemalnikL
Alfa - Lavalovi posnemalniki
se izdeliyejo v vseh velikostih. Najmanjši posnema 1 liter mleka na minuto in jo vporabljiv v najmaiySlh gospodarstvih (20—30 L mleka na dan.) — Za vsa podrobna pojasnila, cene in nabave se je obrniti na	(6)
Ing. D. Gustinčič, Trst, Sv. Ivan 1009.
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 51/,1/, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako zaaša|o 30-40.000 . po 6l/,70 ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroStvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. it 16-04.	Tel št 16-04.

Mavrfcija Wackvltza nasledniki
Trst, u!Ks Torre mm 32. Telefon 29-83.
Velika izbera majoličnih in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega železja za ognjišča, pečic za ognjiAča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega -Železa, ražnjev, cevi ti aparatov „Johon^ za dimnike. (13) Zaloga majollčnih plošč za prevlačenje.
iinsmn
TJČfTaZl
tO
B^- PRI SV. JAKOBU
Via Oluseppe CaprSn 5
dobite v
ČEVLiflSfcf^iCI FORCESSIN
najtrpežnejše
OBUVALO ZA HOiKE. ŽENSKE IN DEČKE
Speci^litefa otroškega obuvala.
Cene posebno smerna.	Postrežba tesna.
KOVI
Srebrna Krone In zlato plačujem po najulšjlls cenah
ALOJZU POVH





- ^»l.f f y || M
^jieprehosllhrfB^^
Ict A	I
i
I BliBlUe	B
1 pedpelnik
il^cani^na sessa!
Zahtevajte pri Vašem prodajalcu na drobno samo

I

I
m
I

loga: W, N
(prej Piazza delle Poste).
Z;i^top-*tvo za Julijsko Krajino Ermanno Morg«»at«!n — Trs) V2a Ug« PelsRlo 3
edini kavin nadomestek na podlagi pristne cikorije. Samo pristni „FRANCK" zmanjka troške, ker napravi kolonijalno kavo okusnejžo in ima vsa tonična svojstva, ki manjkajo vsakemu drugemu kavinemu nadomestku. ZaSagi na debelo pri ftvrcSkah i
H. Eerser, Trsf, Via Sollfcrla k	L. Rommsl, Trst. Via G. Rossinl w
»MM.
nI, Piazza Goribald! št. Z
(prej Barriera)
g
Velika zaloga in tovarna pohištva
A. JUG — Trst
Tovarna ulica sv. Martlri štev. 21
Zaloga ul. sv. Lucija 5 In ul. dei Fabbrt 10
Velika znloga spalnih in Jedilnih sob, kuhinjskega
pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno.	11 * Cene zmerne.
Urarna in zlatarna
Lorenzo Hocor
Trst, Via Udlne 26.
Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur (n drugih urarskih potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro In dragulje. Lastna delavnica. 24) Dela se izvršujejo tekom dneva.
Narotaite in Sirite „EDINOST"
Glavna vzajemna zavarovalna družba 9 proti požara in drugim nezgodam
s sedežem v Milanu.
Zastopnik družbe	29
„L* Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. —
Zastopstva v
Aviiriji, Gaiskn. Jmslanji. MfaaiiL
Glavno zastopstvo za Istro Trst, Via San Nkolo štev. 11,
tvrdka Race & Ce
Trst Rtoa Gromula it l
Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke.
Vellkonske csns
plačam za KUNE in ZLATICE.
Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah.	27 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) Št 10, 1L nadstr-
Vina za tranzit nasproti
Hangar molo Venezia.
Telefon 24-95.
trgovini
26,
Brzojav: Raceco
LjuDllonsHn Kreditna Ma
Podružnica v Trstu«
Centrala v Ljubljani.
Po dmlau;e:
telit. Eenvlji Strica, m, ftllUnl, Maritar Ptuj, Mnifti nafti i nmm. mm t \mm
Obavlja vse ▼ bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v Urah na hranilne knjtiUct proti SV.V alntlavaaia na žiro-raćune proU V U Wmra"aja Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj«? borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tel. št 5-18. Blagajna je odprta od 9-13
Mnim gislica L 15 000 000 Hezmi L 5,100,000
Dunai, GpatUa, TRST, Zadar«
Afiliranl zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afiliranl zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stada Bank.
Izvršuje vse banine posle. »T PREJEMA VLOGE
no hranilne Knjižice in na tekoči račun ter lin obrestuje po 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših Dogojiii, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
ssss Daje v najem varnostne predale (saffes) i
Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa di Risparmlo itev. 5 — Via S. Nicold itev. 9.
Telefon St. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje Od 9. do 13. ure.