oYfjt llTTi: nit 'bil je -ljni* DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME slovenian morning daily newspaper cleveland, ohio, TUESDAY MORNING, MARCH 28, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII r(iocim mo in je navedel v prošnji, da je služil po $35.00 na te-,da n'." Je v resnici dobival $25.00. Ker me država lahko pri-fc** podal pravilnih podatkov, prosim za navodila, kaj ' ^ lučaju narediti? — Odgovor: Obrnite se do lokalnega Im rezPoselno zavarovalnino, kjer boste dobili točne po- se t brezposelna zavarovalnina , eUasaVa državne^a urada za izplačila brezposelne zavaroval-'jsetj« '!enaProsila ,da priobčimo sledeča vprašanja in odgovora, eni d0 ? so in so Pocl gotovimi pogoji upra- ova v br_ezPoselne zavarovalnine. Na tem mestu priobčujemo K prašanja in odgovore, kot so nam bili predloženi po dr-Vpi.U.,adu za izplačevanje brezposelne zavarovalnine: : V moji službi imam več kot tri delavce. Eden moralni ' V Španiji še ne more priti do, konca vojne Hendaye, Francija, 27. marca. Iz tabora lojalistov se poroča, da so se pogajanja za mir, ki naj bi naredil konec španski civilni vojni, ki traja že 32 mesecev, prekinila. Gen. Franco, vodja nacionalistov je pripravljen za novo ofenzivo. Lojalisti se enako pri-ki je pustil delo pri meni, je zaprosil za brezposelno j pravljajo za obrambo glavnega V, NC"*: sem delavec brez dela in moja brezposelna za-m ^ bila odobrena pred štirimi tedni, že peti teden je; ličesar cd države. Kdaj smem pričakovati moj H^T" Odgovor: Podpora se navadno plačuje štiri tedne po Pla"^ nareiena Prošnja. V vašem slučaju bi morali že (Sg^ Najbrž je pošta zakasnila. Vsa izplačila prihajajo % S 0 3e delodajalec primoran, da pokaže knjige , pregledovalcem, je pravilno poročal državi glede zapo-ljudi? — Odgovor: Da. — Vprašanje: Ali morajo P01'0čati glede svojih delavcev v zadevi delavske k'6 2avarovalnine° — Odgovor: Postava pravi, da delo-sporoči od časa do časa državi koliko delavcev ima in Vozili, povzroči zločin, ki se kaznuje s kaznijo $500.00. ku -nje: delavec ni delal tekom dvajsetih tednov v a|j '.ln sicer pred časom, ko prosi za brezposelno zavarovalni de'ezen slednje? Odgovor! Ne. Vprašanje: Kakšne l- k/' °Pravila ima uprava za družabno varnost? — Odgo-iftlla , ^evanje starostne zavarovalnine, podpora ostarelim, po-otrokom, pomoč slepcem, pomoč ubožnim mate-°hromelim in javno zdravstveno delo. Syatj Je" 3ine delavec pričakovati, da se mu začne '3rezPoselna zavarovalnina, potem ko je vložil tozade-■ J0. — Odgovor: Navadno peti teden po vložitvi prošnje. I! : Ako država dobi za mene-kako delo, dočim senaha-'ezPoselni podpori, ali moram delo prevzeti? — Odgovor: Sp0so'5ui za dotično delo, ako niste preveč oddaljeni '^tii^4 Ako dela ne vzamete, zgubite brezposelno zava- direktno iz državnega urada v Columbusu. Ako je delavec delal samo 19 tednov prej predno I °8njo za brezuoselno zavarovalnino, ali je upravičen, da dv.10ro? - Odgovor: "Ne. Delavec mora biti zaposlen naj-tednov prej, predno postane brezposeln in zahteva 0 zavarovalnino. n&t -........... H^Ali je delavec, ki je delal n. pr. v državi Michigan 'Potem pa je zgubil delo in se preselil v državo Ohio, j 0 brezposelne zavarovalnine v državi Ohio? — Odgo-\ ec naj naredi prošnjo za zavarovalnino. Ako se do-(.1 k*' v državi Michigan upravičen do zavarovalnine, jo cli °d države Ohio. x% , < H >ic katastrofa "i. a . Preminula v bolni- Xfi?is Mrs- MaryGood- 1 H Pokojna je bila ena izmed 711 oseb, tešili so ^Ti/"8.11* sredi morja iz |%s„anic. ki se je nahajal Titanic se je Pot mislilo> da se sploh K Vatoda v resnici N iji li«1 if ■ "SVfH- JC """"J"* >n]q J1 prvi vožnji v Ame-\ ^ stedi morja zadel v ■ " te bilo v aprilu, leta Je c°los potopil tri ure 1.503 Zadel v nvwfosebe so v ftiori ledenik v našle te- Ju. \fene tožijo 'jet• VRri'"iVl > ka verižnih lekarni-£ v Clevelandu so se at6 °mmon Pleas sodni-Ove Zabtevajo, da sled-V(V6v uniji lekarniških ^v%masno Piketiran.ie in X Je nemirov pred le-bo sodnik Skeel zjutraj mesta. Na južni fronti, v bližini Cordobe, je general Franco napadel nasprotnike in jih vrgel 25 milj nazaj. Nacionalisti so dobili tekom bojev tisoče ujetnikov. Videti je, da lojalisti niso več pripravljeni boriti se. Gen. Franco pri svojih nastopih skoro nikjer ne naleti na resen odpor. Tekom dveh ur bojev se je general Franco včeraj polastil ozemlja za 228 kvadratnih milj. Da ni prišlo do premirja so krive zahteve, katere je stavila vlada lojalistov, ki je skoro nudila take zahteve, kot bi bila zmagovalka. Gen. Franco je odklonil vse zahteve lojalistov in izjavil, da morajo biti pravi morilci občutno kaznovani. V Barceloni so včeraj obsodili v smrt osem lojalistov, potem ko se je slednjim dokazalo, da so ropali tujo lastnino in morili. V* Co Verižne Prizadete, so: Mar- Standard Drug ^ -"^g Drug Co. Mknske Pranje ,aPrila, je velikono-VH ^ «aš urad popol-^ h0 a omenjeno soboto !nj 0 Pisali državi j an-Kdor želi prošnjo . pride v sobo- ob i ~ , uri v nas urad. Vgii? P° ve,iki no^i z0" soboto popoldne La Guardia pride V nedeljo 2. aprila pride v Cleveland newyorški župan La-Guardia, ki bo govoril tekom nastopa Mr. Beneša v mestnem avditoriju. Dr. Beneš je bil drugi predsednik bivše čehoslovaške republike in njega je nemški diktator Hitler najbolj sovražil. Newyorski župan LaGuardia je poznan kot izvrsten govornik. Pričakuje se, da bo mestni avditorij prihodnjo nedeljo napolnjen in bodo vsi sedeži razprodani. Češka drsalka Znana češka lepotica, 19-letna Vera Hruba, ki se je odlikovala v Clevelandu tekom dirk na ledu, je nameravala te dni v.Kanado na neko tekmo, toda je bila zavrnjena na meji iz vzroka, ker ni mogla navesti svoje "prave domovine." Kanadske oblasti so izjavile, da za nje ne obstoji več "čehoslovaška republika." Odstavljeni ravnatelj Charles Woodard, ravnatelj državnih zaporov v Columbusu, je bil definitivno odstavljen iz svojega urada. Izjavil se je te dni, da bo proti governerju Brickerju, ki je zahteval njegovo resignacijo, nastopil sodnijskim potom. Pobiranje asesmenta V torek, 28. marca, bo tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ med 6. in 7. uro v dvorani stare šole sv. Vida v svr-ho pobiranja asesmenta. Seja francoskega kabineta radi Mussolinija Paris, 247. marca. Ko bo francoski ministerski predsednik Da-ladier govoril potom radia v sredo, bo izjavil, da Francija ne dovoli niti enega palca svojega ozemlja Italiji, toda je pripravljena začeti z dogovori z zastopniki laške vlade. Ako Mussolini misli ,da bo dobil kaj francoske zemlje v svojo posest, je izjavil Daladier, se silovito moti. Sklicana je bila danes izredna seja ministerskega kabineta, ki je privolila v vse, kar je zahteval Daladier. Mussolini v svojem govoru, ki ga je imel preteklo nedeljo sicer ni stavil direktnih zahtev na Francijo, vendar se sliši, da je dobila francoska vlada in-direkten poziv od Italije, da "prepusti" gotove kolonije Italiji. Francija je sicer pri volji pogajati se z Italijo, toda ne bo dovolila niti ene same zahteve laške vlade. Odprta ušesa, zaprta usta Berlin, 27. marca. Vlada je izdala odredbo, ki pravi, da bo v Nemčiji vsakdo, ki ponovi leak radio govor, oddajan v tujezemstvu, in v katerem se napada nemško vlado, zaprt za dve leti. Niti v privatnih, pogovorih se ne sme govoriti 0 napadih na obstoječo nemško vlado. Kdor bi slučajno dvakrat omenil, kaj je slišal potom radia zoper nemško vlado, bo zaprt za pet let. Kdor ima radio aparat in razpošilja • novost iz Nemčije potom oddajnega aparata, bo dobil 15 let ječe, kdor bi pa napadal potom radia Hitlerja in druge predstavnike nemške vlade, bo kaznovan s smrtjo. Rev. Coughlin obsoja hujskače, ki netijo vojno Detroit, 27. marca. Rev. Chas. Coughlin je imel v nedeljo precej bojevit govor, tekom katerega je zlasti obsojal one kroge, ki dvigajo demokracijo v nebo, dočim in-direktno in direktno hujskajo na vojno. "Klic, da se reši demokracija," je dejal Rev. Coughlin, "prihaja iz onih krogov, ki so Solji zainteresirani v tem, da uničijo Nemčijo kot so pa bili zainteresirani v tem, da rešijo čeho-slovaškoi"epubliko." Največ vojnih hujskačev se nahaja ravno v vrstah onih, je dejal Rev. Coughlin, ki najbolj kričijo.za stobodo in demokracijo. Za evropske demokrate, je nadaljeval Rev. Coughlin so Zedinjene države plačale že $30,000,000,000 in bodo plačevale še nadalje. Ta denar prihaja iz žepov ameriških davkoplačevalcev, in v zameno za te ogromne svote denarja Amerika ni dobila druzega kot kopico komunističnih radikalcev, importi-ranih propagandistov in izobčenih političnih beguncev, katere mora Amerika rediti, dočim vztrajno hujskajo na vojno v tej deželi. Amerika ima dovolj svojih lastnih problemov doma, ne da bi se vtikala v tujezemske spore in radikalizem, ki je največji nasprotnik prave demokracije. Za Rdeči križ! V Clevelandu se zdaj zbira članarino k Rdečemu križu. V 29. distriktu, ki je od 55. do 74. ce: ste, od Superior Ave. do jezera, nabirajo članice sledečih organizacij : Community Welfare Club, Army & Navy Union, Auxiliary 260, American Legion Auxiliary 273. članarina za eno leto je $1.00, toda kdor hoče'in more, da tudi lahko več za to prekoristno in človekoljubno organizacijo. Litvinske zahteve Clevelandski Litvinci so imeli te dni v Clevelandu narodno zborovanje, na katerem se je sklenilo, da se ne prizna zasedbe Memel province od strani Nemcev in da se opozori ameriško vlado, da ne prizna Memela kot nemško lastnino. Memel je bil edino pomorsko pristanišče, ki so ga imeli Litvinci. Nasilen ropar Eddie Kowalski, 1206 E. 80th St., je star 21 let in brez dela. Ko se je včeraj vračal domov, ga je ustavil neki ropar, ki je zahteval denar. In ker Eddie ni imel s seboj nobenega denarja, ga je ropar nevarno oklal, da je morala žrtev iskati pomoči v bolnišni ci. Civilisti zahtevajo, da se Madrid poda Hendaye, Francija, 27. marca. V Madridu so izbruhnili ponovni boji, ker poveljniki lojalističnih čet ne dovolijo predaje mesta Madrida generalu Francu. Skoro vse civilno prebivalstvo v Madridu je proti nadaljevanju vojne, toda lojalisti, ki imajo poveljstvo nad vojaštvom, nečejo po slušati zahtev naroda. Tudi med samimi lojalisti jih je mnogo, ki so proti nadaljevanju vojne. V tabor nacionalistov je dospelo zadnje čase mnogo lojalističnih vojakov, ki so dezertirali kot 1 protest proti nadaljevanju voj ne. Gen. Franco je poslal včeraj lojalistom povelje, da se podajo, sicer bo začel s splošnim napa dom na Madrid. Uspeh opere Včeraj so umetniki od Metro politan operne družbe iz New Yorka podali prvo operno sezon sko predstavo v Clevelandu. Le tošnja operna sezona je popolen uspeh. Na primer za opero "Lu cia di Lammermoor," ki se bo predstavljala kot zadnja v sobo to 1. aprila, ni mogoče dobiti no bene vstopnice več. Kakih 12 izrednih vlakov je pripeljalo ljubi tel je opere iz drugih mest Cleveland. Položaj v Evropi je še vedno nestalen Berlin, 27. marca. Poljska se pripravlja, da konsolidira svoje sile v notranjosti republike, tako da bo narod pripravljen za vsak morebitni napad. Mnogim bivšim političnim izgnancem je bil odpuščen zapor ali so jih pa zopet poklicali v državo, dočim so bili nedavno izgnani. Poljska ki se nahaja med Nemčijo in Rusijo, dobro ve, kot se zatrjuje v političnih krogih, da bo prišlo prej ali slej do vojne. Nadalje se poroča iz Budimpešte, da trdi ogrska vlada, da je madžarska armada "popolnoma zlomila" odporno silo Slovakov v obmejni pokrajini. Madžarske čete so zasedle vso pokrajino, katero so prvotno zahtevale od Slovaške. Organ nemškega ministra za zunanje zadeve prinaša včeraj "prijazno Svarilo" Poljski, da naj se nikar ne brati z Rusijo, ker bo sicer Poljska čutila resne posledice. Hitler se je podal v Monakovo, kjer bo več dni počival v svojem gorskem zavetju. Značilno je, da kadarkoli se vrne Hitler iz Monako vega, da prinese s seboj načrt, s katerim začne groziti Evropi. Nadalje se poroča, da je Hitler pred svojim odhodom v Monakovo izjavil napram poljski republiki, da bo zasedel mesto Gdanjsk in če se bo Poljska tozadevno branila, da mora pripisati posledice sama sebi. ■-o-— Ali bo razstava pravočasno otvorjena v N. Y.? New York, 27. marca. Tu so zaštrajkali plumberji, ki so bili zaposleni pri delih na poslopjih svetovne razstave. Kontraktorji se boje, da radi štrajka plumber-jev razstava ne bo mogla biti otvorjena 80. aprila, kot je bilo prvotno določeno. Plumberji, ki so odšli na štrajk, so bili zaposleni pri 150 večjih poslopjih, ki se nahajajo na razstavnem prostoru. Kot so se izjavili voditelji štrajkarjev nimajo plumberji nobenih pritožb napram kon-traktorjem, ki imajo nadzorstvo nad delom na razstavnem prostoru, pač pa je nastal štrajk iz vzroka, ker dobivajo plumberji $2.00 na uro na razstavnih podjetjih, dočim se plumberjem pri drugih podjetjih plačuje "samo" $1.75 na uro. Plumberji delajo po šest ur na dan in pet dni v tednu. Tedensko zaslužijo $60. -o- Spomlad je že prišla Preteklo soboto in v nedeljo je ailo vroče v Clevelandu. Ljudje so hodili po ulicah brez površnikov in sukenj, toda včeraj so se premislili in znova privlekli zimske suknje na dan. Toplomer, ki je kazal še v nedeljo popoldne 75 stopinj, je padel v pondeljek na 30 stopinj. In, pravijo, da se bomo še prav kmalu zopet seznanili snegom. Pomlad je tu, toda vreme je še nezanesljivo. Konvencija CIO Včeraj je bila otvorjena v Hol-lenden hotelu konvencija one fak cije unije avtomobilskih delavcev, ki se strinjajo s C. I. O. Na konvenciji je prevladoval mir in red. Danes se konvencija prese li iz Hollenden hotela v plesno dvorano mestnega avditorija. Pogreb Srpana Pogreb pokojnega Louis G. Strpana se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz kapele August F. Sve-tek na 152. cesti. Pogrebni obredi se vršijo v cerkvi sv. Pavla in bo tudi truplo pokopano na sv. Pavla pokopališču. Predsednik Green od A. F. of L. Irdir da vlada skuia zatreti največjo delavsko organizacijo Washington, 27. marca. William Green, predsednik American Federation of Labor, največje ameriške delavske organizacije, je včeraj trdil, da se je vlada zarotila, da uniči omenjeno delavsko organizacijo. Vlada j e potom svojega vladnega delavskega odbora oddala vse razsodbe proti koristim A. F. of Labor, kot trdi Mr. Green in je dosledno nastopala za korist nasprotne delavske organizacije, ki je poznana pod imenom C. I. O. Mr. Green je nadalje trdil, da je C. I. O. organizacija komunistična, ki skuša izrabiti vse pravice, katere daje svobodna Amerika, dočim dobiva svoja povelja iz Moskve in se po dotičnih poveljih tudi organizira. Green je poslal posebno pismo nekako 10,000 lokalnim unijam, ki spadajo k A. F. of Labor in je pozval članstvo, da se upre proti "ne-ameriškim metodam," katere skuša zanesti C. I. O. organizacija v delavske kroge v Ameriki. C. 1.0. organizacija ostane kol je in se ne bo žrtvovala v prid zahtev L F. of L, New York, 27. marca. John Lewis, predsednik C. I. O. organizacije in predsednik premogar-ske unije, je včeraj izjavil, da se C. I. O. organizacija nikakor ne bo razpustila, da se na ta način ugodi zahtevam American Federation of Labor. Konferenca za spravo in mir v delavskih organizacijah se je pretekli petek zopet začela in sicer na prizadevanje predsednika Roosevelta, vendar pogajanja niso imela nobenega uspeha radi trmoglavosti delavskih vodite-ljev._________________ : ,.. i "Ako pride do miru in sloge v delavskih vrstah," je dejal Lewis, "bom jaz popolnoma zadovoljen. Delavstvo bo s tem imelo korist in vsa dežela bo vesela. Toda mir mora biti na častni in pošteni podlagi. Mr. Lewis je dejal, da se je A. F. of L. posluževala zadnje čase sramotnih sredstev v boju proti C. I. O. Odgovoril je Mr. Green, predsednik A. F. of L., ki je izjavil, da v svojem življenju še ni zakrivil kaj sramotnega napram delavstvu, dočim ni prepričan, da je Lewi&. storil kaj enakega. Francozi so mnenja, da se bo z Mussolinijem dalo govoriti. Njegov govor je bil pomirjevalen Paris, 27. marca. Francija se je oddahnila po govoru laškega diktatorja Mussolinija, ki je govoril preteklo nedeljo in je bilo iz njegovega govora doznati, da Mussolini nikakor ne zahteva vojne, pač pa je pripravljen z zastopniki Francije v dogovore. Mussoliniju bo odgovoril potom radia francoski ministerski predsednik Daladier, ki bo najbrž govoril v sredo. Francoska vlada je dovolila, da se je Mussolinijev govor slišal v Franciji. Mussolini je govoril v laškem jeziku, in takoj po njegovem govoru je bil slednji pre- stavljen potom i-adia v francoščino. Dvoje izjav Mussolinija je v Franciji ustvarilo jako ugodno mnenje: Mussolini je povedal, da Evropa potrebuje dolgotrajen mir in ne sme misliti na vojno. Italija je odploklicala svoje vojaštvo iz Španije. Predno je Mussolini govoril se je pričakovalo, da bo njegov govor tako izzivalen, da bo Francija prisiljena seči po orožju. Sedaj je pa gotovo, da bo prišlo do sporazuma med Italijo in Francijo. Huda lekcija Policijski kapitan Roth, ki ima j nadzorstvo nad prometom mesta Clevelanda, je pozval preteklo soboto vse šolske stražnike v svoj urad in jih pošteno oštel. Zgodilo se je, da je bilo 15 teh stražnikov zadnje tedne obsojenih v ječo in v denarno globo, ker so prihajali pijani na svoje delo, ko so stražili otroke, ki prihajajo v šolo ali odhajajo iz slednje. Kapitan Roth je povedal stražnikom, da bo sleherni odslovljen od dela, o katerem se bo slišalo, da je vzel, oziroma spil samo en kozarec žganja. Nov štrajk Delavci, ki so uslužbeni pri Superior Transfer Co., so odšli v pondeljek na štrajk. Kompanija razpošilja pakete in časopise za razne tvrdke po mestu. Delavci trdijo, da niso dobili plačano za čezurno delo ob božičnih praznikih, dasi je kompanija obljubila plačati. Kompanija je izjavila, da namerava ta teden plačati za čezurno delo, toda kot trdijo unij-ski zastopniki, je kompanija pozabila že na več enakih obljub. * 500 otrok v mestu Marianna, Fla., je šlo na štrajk, ker je bil odpuščen neki priljubljen učitelj. Hitlerjev sorodnik bil nevarno ranjen London, 27. marca. Angleško časopisje poroča, da je bil najbolj priljubljeni nečak Hitlerja, neki Albert Foerster, nevarno ranjen po kapitanu Greiserju, ki je predsednik senatne zbornice v Gdanjskem. Oba sta se dvoboje-vala. Nemško časopisje ni hotelo poročati o dvoboju, ki je bil posledica notranjih sporov med nemškimi naciji. Množica v Gdanjskem je haje hotela linčati Greiserja in je moral Hitler osebno posredovati, da ni prišlo! do linčanja. J Taras ševčenko Več tisoč Ukrajincev v Clevelandu se je zbralo preteklo nedeljo v svoji narodni dvorani, kjer so praznovali spomin ob 125-let-nici, odkar se je narodil najboljši ukrajinski narodni pesnik Taras Sevčenko. Zadušniea V sredo se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj za pokojnim John Milavcem ob priliki desete obletnice njegove smrti. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prijazno vabljeni. v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ______Published dally except Sundays and Holidays___ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta <3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 72, Tues., March 28, 1939 Ali so vsi Nemci s Hitlerjem? Povprečni ameriški državljan se mnogokrat čudi kako je mogoče Hitlerju takorekoč strašiti vso Evropo in celo ostali svet, upropaščati cele narode in države, ne da bi se med nemškim narodom našel gotov odstotek ljudi, ki bi protestiral proti enaki proplasti nemškega diktatorja Hitlerja. Tozadevno nam je na razpolago izvrsten članek, ki ga je spisal Ed-pin Mueller in ki je bil te dni priobčen v uradnem zapisniku kongresa, in ki se glasi, kot ga je predložil kongresu Mr. Arthur \nderson, kongresman iz države Missouri. "Ali je ves nemški narod v resnici solidno s Hitlerjem in njegovim režimom? Mr. Miller ni tega mnenja, kot pripoveduje v svojem članku. Podal nam je dokaze, da je v Nemčiji vse polno nezadovoljstva, demonstracij in izžvižganja predstavnikov nemškega režima, In javnih demonstracij proti Hitlerju bi bilo še mnogo več, ako se povprečni Nemec ne bi bal koncentracijskih taborišč. Mnogo, mnogo dobro poznanih Nemcev se je zadnje čase izjavilo napram zastopnikom tujezemskega časopisja, ki se nahajajo v Nemčiji: "Nemci niso odgovorni za sramotna dela svoje vlade!" "Oni Amerikanci, ki živijo v Nemčiji in katere so skušali prepričati, da Nemci nekako po božje častijo Hitlerja, so začudeni, ko so priča, kadar še vozi Hitler po berlinskih ulicah in do ne dobi njegova navzočnost skoro nobenega aplavza. Pri tem mi prihaja v spomin, kar mi je pisal neki Nemec pred par tedni: "Rodite prepričani, da Nemci niso barbari kot bi se jih smatralo rad' nemoralnih del Hitlerja. Toda govoriti ne smemo odkrito, ako nečemo, da zginemo z zemeljskega površja . .." "Ta in enaka poročila dokazujejo, da ni resnica, kot hitijo zatrjevati berlinski propagandist^ da je nemški narod solidno s Hitlerjem. Hitler se drži le radi trditve svoje vlade, ki pravi, da grozi Nemčiji propast od demokratičnih držav. Med narodom je seveda dovolj bedakov, ki kaj enakega verujejo. Ni čuda torej, da toliko Nemcev drži s Hitlerjem, boječ se, da bodo sicer propadli, da jim bo Francija, ali Anglija vzela večino njih zemlje in premoženja. Take in enake grožnje od strani nemške vlade držijo Hitlerja kvfšku. "Mi v Ameriki absolutno nimamo nobene mržnje napram nemškemu narodu. Niti ne obstoji v Ameriki sploh kaka ideja, da bi se kdai maščevali nad Nemci kot narodom ali pa celo zahteva, da bi jim vzeli kaj njih zemlje ali premoženja. O tem je ves svet prepričan. Nasprotno, ameriški narod iskreno pričakuje, da pride dan, ko bo nemški narod rešen svojih okovov in se bo zopet lahko svobodno gibal. Moralno je v tem oziru Amerika pripravljena pomagati. "Amerika pozna Nemce. Bili so med našimi prvimi naseljenci, ki so prišli sem, ker jim neznosni tiranski jarem v domovini ni ugajal. In zopet jih, dobimo med prvimi borci Amerike za svobodo in neodvisnost. Niso prišli sem podkupljeni in ladi denarja, pač pa so se prostovoljno in zastonj, brez plače, borili v vrstah Amerikancev, da postane Amerika neodvisna. "Nemec je poznan kot ljubeznjiv, zanesljiv in iskren sosed. Priden je in marljiv, varčen in deloven, človek dobrega značaja, bistre pameti. To smo dognali tudi v Ameriki. Nekako tri milijone Nemcev živi v Ameriki. In izmed teh treh milijonov se jih je dobilo komaj nekaj tisočev, ki odobravajo nastop Hitlerja, dočim ga vsi ostali obsojajo kot največjega nasprotnika demokracije. In bistveno Nemci v Ameriki ne morejo biti drugačni kot so Nemci v rajhu. Prav lahko smo prepričani, da prevladuje večinska nevolja med Nemci v domovini radi njih režima. "Kdor je imel priliko biti prijatelj, sosed ali poznavalec Nemcev, jih je še vselej pohvalil in visoko cenil. Resnica pa je tudi, da so imeli Nemci od začetka zgodovine take vladarje, ki so delali sramoto svetu, a se hlinili svojemu rodu in pri rem zatirali tujezemske narodnosti. Prav lahko rečem in trdim, da nemški narod n; odgovoren za grehe svojih načelnikov, zlasti za Hitlerja ne!" Stara domovina v slikah Cleveland (Collinwood), O.—V nedeljo 19. marca je pripeljala Mrs. Albina Novak vso staro domovino v Slovenski dom na Holmes Ave. oziroma prinesla je filmske slike, ki so se kazale pod pokroviteljstvom podružnice št. 10 SžZ. Slike so bile zelo lepe in upam, da so se občinstvu do-padle. Jaz sem kar romala v duhu ž njimi po naši lepi domovini. Videli smo veličastne sprejeme, krasne izlete v komodnem avtobusu. Vse to priča, da so se izlet-nice prav dobro imele. V hipu človeka popade kar mala nevo-šljivost češ, zakaj nismo vsi tako srečni in da ni vsem usoda enako mila. No, saj ni nikjer z rožicami postlano in vem, da tudi njim ni bilo, sedaj ne, ko so prišle nazaj in imajo toliko truda s temi slikami in opisovanjem stare domovine. Če človek malo premisli, koliko je bilo dela s tem slikanjem in koliko je bilo stroškov, bo znal te slike upoštevati. Mogoče bi kdo rekel: saj ne delajo zastonj. O, da, delajo prav zastonj, za kar jim moramo biti hvaležne, še posebno pa Mrs. Albini Novak, ki se za to največ trudi in žrtvuje, ker je vse v njenih rokah, prevoz in vse, kar spada k temu. Gledalci bi tudi ne imeli toliko užitka, ako jim nihče ne bi pojasnil, kaj je to in ono. Mrs. Novak je kar vseskozi pripovedovala imena krajev in raznih zanimivosti ter tolmačila v slovenskem in angleškem jeziku V dolžnost si štejemo, da se najlepše zahvalimo Mrs. Novak za ves njen trud, požrtvovalnost in dobro voljo. Hvala tudi vsem, ki ste se udeležili te predstave. F. Susel, tajnica. Tam, kjer človek pozabi svoje ime Kaj pravite! čeprav smo bili poraženi, ko smo se poganjali preti višjim davkom, pa smo ponosni, ker so vse slovenske varde glasovale tako, kot jo na tem uvetu edino prav: proti višjim davkom. Varde 23, 28 in 32 s» šle odločno proti. Torej v mestu vedo, da slovenski državljani niso tepke, ki bi se jih mehčalo po mili volji, čeprav se je onemu slovenskemu dnevniku pametno zdelo norčevati se iz takih, ki so pisali proti višjim davkom. Z onim slovenskim dnevnikom so potegnile vse zamorske varde, kjer so glasovali 5:1 za višje davke. Seva, kaj ne bodo, ko jih pa ne boli nič, pa naj bodo davki taki ali taki. Koliko zamorcev pa lastuje svoje hiše? * * * In morda bo še na naše prišlo, ko smo pisali, da niti teh devet milijonov ne bo zadostovalo. Se že govori, da se bo potrebovalo kake štiri milijone za relif. O, srečni davkoplačevalci v mestu Clevelandu! Skoro je ni stvari na svetu, ki bi bila tako neizčrpni vir najzanimivejših novic, kakor je tujska legija. Tujska legija je del francoske armade, ki varuje francosko kolonij alno posest v Afriki. Tu vojaki ne služijo svojega kadrovskega roka kakor drugod. Ta armada sestoji skoraj samo iz tujcev, ki vstopajo v legijo kot najemniki iz najrazličnejših vzrokov: eden zato, ker se je doma skregal s paragrafi in da bi se odtegnil roki pravice, drugi zato, ker ga je življenje razočaralo in da bi pozabil na to. vstopi v legijo, kjer življenje ne pozna pokoja. Tretji zopet zato, ker se mu hoče dogodivščin in burnih dogodb. Ljudje najrazličnejših značajev so tu zbrani. In te ljudi je mogoče krotiti samo s primerno disciplino. V legiji ne boš našel nobenega imena. Kdor vstopi v legijo, lahko pozabi na svojo preteklost. On je sedaj samo vojak in nič drugega. Nihčei ga ničesar ne sprašuje. Za njega se znova začne življenje, prav kakor da bi se ponovna rodil. Fred naborno komisijo stopi mladenič, ki ga jezik izdaja za južnega Francoza. Bog ve, kako burno in težko življenje ima za seboj. "Imenujem se Wagner," pravi "in sem Nemec." Nihče ga ira vpraša, ali je to res. "Dobro," reče podčastnik in ta človek postane legij onar Wagner, počuti se prostega in prerojenega. Legija šteje pet polkov, od katerih so štirje pehotni in eden konjeniški. Vsega skupaj je to 25,000 mož. Sedež legije je v Sidi-bel-Abbecu, kjer rekrute preoblečojo, izurijo in jih potem porazdele na razne kraje. Služba v legiji traja pet let. Ob koncu vsakega petega leta se lahko obnovi. Po 25 letih dobi legio-nar pokojnino, ki si jo pošteno zasluži. Kajti življenje je zelo naporno in nevarno. Neprestani boji, dolgi pohodi, vročina, žeja, domotožje in nešteto drugih telesnih in duševnih težav, vse to mora legionar dan za dnem prenašati. Marsikdo obupa, še pre-dno je potekel petletni rok. Ta se sam konča iz obupa, drugi pobegne. Toda gorje, če ga zalotijo na begu. čaka ga še hujše trpljenje, dokler ga ne reši — smrt. In zgodbe? Na tisoče jih je. Ena teh zgodb je na primer tale: Naš vojni tovariš je bil človek, o katerem ni nihče vedel kaj natančnejšega. Bil je molčeč in sam vase zaprt. Nikomur se ni posrečilo, da bi kaj več izvlekel iz njega. Do nas vseh je bil zelo netovariški in smo ga trpeli samo v toliko, v kolikor je to zahtevala, služba, Nikomur ni nikdar storil nobene usluge ali pa, da bi komu kakorkoli pomagal, razen če je videl, da bo imel sam korist od tega. Prav zaradi te njegove lastnosti smo domnevali, da je Jud in smo ga tudi tako krstili. In res se nismo zmotili. Bil je Jud po svojem poreklu in značaju. V napornem in divjem le-gionarskem življenju te druži s svojim tovariši eno: stalna nevarnost, smrt, ki neprestano preži v deželi teh bojevitih in zahrbtnih plemen. Vedeli smo sicer, da ta človek ni dosti prida, vendar pa nismo mislili, da bi bil zmožen tako podlih dejanj. Nekoč smo bili v pokrajini nekega upornega in bojevitega arabskega plemena. Naš oddelek je bil nastanjen v neki trdnjavi, visoko v gorah. Ker se je bilo treba bati, da nas domačini nenadoma napadejo, so stale okrog' trdnjave podnevi in ponoči stalne straže, ki smo jih ponoči podvojili, Toda vsako jutro smo dobili enega ali dva vojaka —mrtva. Nobeden od teh pa ni bil ustreljen, ampak, vsak je imel globoko rano na levi strani prsi. S čudovito točnostjo je bil zadan vsak sunek, tako, da je smrt v hipu nastopila. To se je godilo že nekaj dni sem, ne da bi mogli ugotoviti, kaj ne. Poskusili smo vse da bi to preprečili, toda vse zaman. Končno je prišlo tako daleč, da že nihče ni hotel več na stražo. Naš poveljnik je pretil, toda vse ni nič pomagalo. Ker. ni drugega kazalo, nas je vse zbral in vprašal, kdo hoče na stražo prostovoljno. Javil sem se jaz, nek Poljak in nek Turek. Stavili pa smo en pogoj: da se nam ne sme nihče približati, tudi nadzorujoči častnik ne. Vsakega, kdorkoli bi se •nam približal, ga bomo brezpogojno ubili. Ko je odbila osma večerna ura, smo odšli z voščili svojih tovarišev: srečno! Mrak je padal v dolino, mi pa smo se postavili na svoja mesta. Ure so počasi in enakomerno potekale, ne da bi kaj motilo tiho, mirno noč. Bilo je ob pol 3 zjutraj. Kar opazim da se je mestu, kjer je stal moj tovariš, nekdo bližal, čudno se mi je zdelo, saj je bilo vendar izdano povelje, da se nam ne sme nihče približati. Hitro sem skočil za zid, počenil in čakal, kaj bo. Puško sem imel pripravljeno na strel. Neznanec se je približal mojemu tovarišu, potegnil izpod plašča vojaške steklenico, nalil in mu ponudil, češ, kaj se boš branil, saj vem, da ga rad qukaš. Moj tovariš se res ni branil, prijel kozarec in ga ponesel k ustnicam, čim pa se je nagnil, da bi napravil požirek, se je v neznančevi roki nekaj zasvetilo. Ne da bi tratil čas, sem pomeril in sprožil. Pa tudi moj tovariš je opazil nevarnost in zasadil bajonet v nasprotnika. Kakor hitro je padel strel, so se vsi v trdnjavi prebudili ter klicali k orožju. V par minutah je bila trdnjava obkoljena. Jez sam nisem vedel, kaj naj to pomeni. Videl sem, da smo ubi-ii svojega tovariša-legionarja. Toda kaj, kako? To je gotovo pomoti! Hitro anio zvedeli, kako in kaj. Zunaj trdnjave smo opazili] človeka, ki se je skušal izmuzniti. Ujeli smo ga in odvedli v trdnjavo. To je bil star človek iz plemena te dežele. Nosil je puško, ki smo jo spoznali za last pred nekaj dnevi na straži umorjenega. Ta človek ni hotel povedati ničesar. Toda končno smo ga z malo hujšimi sredstvi le prisilili, da je povedal resnico, nad katero smo se vsi zgražali. Človek, ki smo ga ubili, je bil naš "tovariš," o katerem smo rekli, da je Jud. Dogovoril se je z domačini-Arabci, da jim bo prodajal za mastno plačo puške in municijo pobitih legionarjev, s katerimi so nas oni sami potem ubijali. Svoj zločinski posel je prav dobro opravljal, in bi ga tudi končal, da ga nismo preje zalotili. Ko bi si nabral dovolj denarja, bi pobegnil. V njegovi obleki smo našli 145,000 frankov denarja, ki ga je prejel za kri in življenje svojih tovarišev. Pri njem smo našli tudi velik nož, ki ga je dobil od Arabcev in s katerim je moril svoje tovariše. -o- Nekaj o razmerah v Idrijski občini Idrija, febr., 1939—Po mnogih podeštatih, ki so od okupacije sem bolj ali manj neuspešno vodili občinske posle naše velike in z zadnjo priključitvijo okoliških krajev obširne občine, zavzema sedaj to mesto ing. Ricci, ki je obenem tudi ravnatelj idrijskega rudnika. Ing. Ricci seje kot po dešta zelo slabo izkazal in je radi svojega malomarnega poslovanja vzbudil odpor celo pri veliki večini italijanskih priseljencev. Le malo jih je med njimi, ki ga skušajo opravičevati češ, da se radi prezaposlenosti pri rudniku ne more v toliki meri posvetiti občinskim zadevam, da bi bilo vsemu ugodeno. Toda, če tudi bi ta izgovor držal, vendar ne more opravičevati stanja, v katerega je občina zabredla pod sedanjo upravo, če je sadanji podešta prezaposlen, zakaj ne odloži to mesto in zakaj merodaj-ne oblasti ne imenujejo človeka, ki bi se lahko posvetil občinskim zjadevam v toliki meri, kolikor čo mesto zahteva. Idrija je predvsem delavsko mesto, ki terja predvsem veliko razumevanja in dela v socialnih vprašanjih posebno glede preskrbe brezposelnih in onemoglih, katerih število se iz dneva v dan veča. Beda, ki je Idrija nekdaj skoraj ni poznala, občutno raste ob veliki nezaposlenosti, skrajno nizkih plačah in draginji vseh življenskih potrebščin. Idrijski rudnik, ki je še pred dobrimi de-etimi leti zaposljeval do 1500 j rdi z razmeroma dobrimi plačami, saj je rudar z akordnim delom lahko zaslužil do 500 lir mesečno, zaposluje danes komaj 300—600 oseb, všteto s priseljenci. Ob znanem preganjanju političnega tajnika Mutte, kateremu gre zasluga za strašno redukcijo našega delavstva, se je kakih 300 rudarjev izselilo, največ v Jugoslavijo. Ostali reducirani delavci pa životarijo doma loveč priložnostne zaslužke. Tako je v našem mestu brez stalnega zaslužka najmanj 500 do 600 odraslih moških, čudno se zdi, kako morejo ti ljudje sploh živeti. Toda v pojasnilo je treba omeniti, da jo Idrijčan zelo skromen, da so rodbinske zveze zelo tesne ter ljudje do skrajnosti požrtvovalni. Na primer, od majhne pokojnine 250 lir, ki jih prejema rudarski upokojenec, ali j jih zasluži Zaposleni rudar, ne-j redko živi 4 do 6 ljudi. Brez dvoma je tako življenje bedno, toda ljudje le upajo, da se bodo razmere kako spremenile. .V zadnjem času je bilo nekaj brezposelnih sprejetih v labinski rudnik, kar se pa le malo pozna, ker so tucli tam omejili število naših ljudi in dali predvsem prednost državljanom iz starih pokrajin. Preko leta si marsikak brezposeln rudar preskrbi delo pri okoliških kmetih, nekateri do- be tudi zaposlitev pri javnih delih, toda z nastopom zime tudi teh možnosti ni več in tedaj je rudarska plača ali pokojnina spet edini vir preživljenja. Sramotno nizki zaslužek čipkaric skoro ni omembe vreden. Iz tega je jasno razvidno kako velike naloge bi se mogla lotiti idrijska občina, da bi eventualno s sodelovanjem rudnika in dežele omilila težko stanje nezaposlenih rudarjev z zaposlitvijo pri javnih delih ali s podporami. Toda ing. Ricci nima razumevanje za te probleme. Občinske zadeve ga ne brigajo, a kritike ne prenese nobene, tudi od strani svojih rojakov ne. Če kdo od priseljenih pokaže preveč zanimanja g. Ricci preskrbi kmalu za njegovo premestitev. Letošnja huda zima, ki je posebno hudo pritisnila v našem kotu, je dala občini lepo priložnost, da bi zaposlila nekaj najpotrebnejših s kidanjem snega, ki je tako na debelo zametel, kot ljudje že davno ne pomnijo. Meščani so morali sredi mesta gaziti do kolen, če so hoteli na delo ali po drugih opravkih in ves promet je bil ustavljen. Najza-kotnejše vasi v našem kraju so imele ceste preorane in tudi po cesti iz Sv. Lucije—Idrija preko 1000 m visoke črnovrške Gore, ki jo upravlja dežela, je bil promet z najtežjimi vozili mogoč, le v Idrijo od novega mosta dalje, je bil promet nemogoče in so vozovi obtičali v visokem snegu. A občina se za to ni zmenila, čeprav bi na stotine brezposelnih z veseljem prijelo za lopato, da bi zaslužilo nekaj lir. Pritožbe so bile brezuspešne. Taka pritožba je bila naslovljena tudi na poveljnika idrijskega vojaškega okrožja (pre-zidja), ki se je o dejanskem stanju hotel osebno prepričati. Ko se je vračal nekega dne z avtom iz Dol nad Idrijo, kjer je bil na inšpekciji z nekim generalom, je prišel tudi v mesto. Toda pod malim klančkom pri hotelu Didič je vozilo odpovedalo radi visokega snega. Ves raskačen se je poveljnik prezidja podal naravnost na dom podeštata Riccija kjer je nastalo tako prerekanje, da se je slišalo na cesto, kjer so ljudje radovedni postajali in^z zadoščenjem poslušali upravičene lekcije, ki jih je bil deležen podešta. Taka intervencija je pomagala. Podešta je dovolil kredit za čiščenje cest. Sam poveljnik je nato po cesti ustavljal brezposelne in jih pošiljal na delo, tako da so bile ulice v nekaj dneh prekidane. Pri tem so številni brezposelni le nekaj zaslužili. Ob takih razmerah na naši občini se nam nehote vriva vprašanje, kam vendar gre denar, ki sc steka v občinsko blagajno, da ga še za najnujnejše potreba manjka. Dohodki občine gotovo niso majhni, saj ji je priključeno malone celo okrožje, ki je bilo prej razdeljeno v štiri samostojne občine. Poleg tega-pa občina prejema od rudniške uprave redno letno dotacijo, ki presega 50,000 lir. Občinska uprava kljub povečanemu območju in dohodkom zaposluje manj uradništva kot nekoč, katerih plače so tudi manjše kot svoječasno; torej kam gre denar? Nekoč je občina z daleko manjšimi dohodki pridno delala, podpirala potrebne in stalno zaposlovala precej delavcev, poleg ostalega pa vzdrževala tudi obširno realčno poslopje, kar ni bilo malo. Sedaj je tudi to zanemarjajo in prepuščeno razpadanju. -o- Od kdaj se umivamo? čitajoč ta naslov, se bo marsikateri bralec začudil, češ, kakor da bi se ljudje ne umivali že od nekdaj. Seveda danes, ko si ne moremo zamišljati stanovanja brez kopalnice, ko imamo na razpolago mnogoštevilna javna kopališča, se nam to vprašanje zdi res čudno, a vendar je bilo to vprašanje umivanja skozi sto- letja med civiliziranimi n<1 Evropi res veliko vprašanJe sicer vprašanje — mode. V 16. stoletju so posebno mani stremeli za tem, da obn ^ kulturo telesa, kakor so jo1 stari Rimljani ter so zato P li kopališča, kajti znano Je' je bilo plavanje ena izmed ^ nih vrlin tedanjih junakov'f. tezov. Potujoči Francozi011 leta 1530 so se čudili veliki"1^ pališkim napravam; toda ra, vile i*1 v tem času so se pojav slabih higijenskih razmer ef mije kužnih bolezni in so r« J ga zapirali eno kopališče za gim. ,p Pa i 1^1, m, 4ci K, \ k vatn Okoli leta 1640 je izšla um St 'este, rizu knjiga z naslovom terie," pod tem imenom s^j razumeli življenje odlie'11 { di. V tej knjigi je med »J omenjeno, da grozi spet ' se bodo ljudje umivali ^ ^ ^ samo obraza in rok, temveCJ noge. Zato so nastopi'1 ■ zdravniki tedanje dobe Pr J navadi ter so na vse mo£°ce_ 4 čine dokazovali škodljivi J NastoP' ,3 ^ danjega umivanja, navada pudranja in ^'"jjji ki naj bi zakrila umazan0 ^ ^ it^ PQ8] ti: 2 *to0 etti nemarjeno lioe in lase. ± t. ^ . , , , , , v OK 'sili J dostop zraku do kože so gočili in se radi tega J >! manj na prostem. PraV d si je Ludvik XIV, vsako J^iilj 8te odrgnil lice in roke z d« • M stranil staro šminko, ki111 a vieto in to samo toliko,a. .4 več prvotne barve. i Znano je, da je Rousse^ J^e pagiral na vse načine Pr° J /'^Ved ••nir načinu življenja s svoj'11 "Nazaj k naravi!" Vend«1'J p £ gov klic ostal brez uspehi ^Hsjl no v istem času je izff ^ ^"sk da h,.. S*. ?ait hi priporoča umivanje ^ •P0z mi parfumi in resno sv ^ Jiii umivanjem z vodo. Za'1 J . zlja . ,• , • , , . V", S tudi dejstvo, da so tudi ______ ____ jih krogih imeli ljudje P^'^ ||idi lega kupa oblek samo P°ejfJ.sei, co, dve srajci sta P01"6'JJifrb| trato in brezpomei#e" ,J Nega rok in nohtov Je ^ 4 leta 1880 nepoznana, u $ zob pa modnja norost. .J , etik <5 ft* lica in lase posuli s P11^ ^1)1 v šele tedaj, ko se je ^ S s» h je postajala že nadlez"3' t>> ^ nekako strgali s kože j i, 4 nadomestili z novo. da je uporabil Napole°^|et litrov kolinske vode *» ^ svojega telesa, kljub t® j# je tu in tam kopal v nek ^^ a vil'1 kopeli. Goethe je izjav'" f x ■ II ^m ov in ia nes si ni mogoče ^ v^, ne hiše brez kopal111 mesta ali celo že brez kopališča na Pr°Sj v V ki ali jezeru, mestih sp na p0vs° razpo Kjy, IV" - t* | / nom za majhen deu^.^ SI »n K"' h c pališča, vsa večja V° jo lastne kopalnice- V■ doba krinolin, boj»znl.ii8 kom m soncem, ^-"'i ba, ko gredo ljudje ^ ^ §kstrem, namreč, u' vi . na prostem ob vsak«3 ^ in da se preveč i11 ^ postavljajo soncu. Ha tat t \ 3»" C ^ Da." Jutrf U§aj*te ®e Slavni raz" i,a d^Da! f0ra z men°..i sicer z Rattle^em in so{{!I wete doživeti poboj. ga ima Rattler na piki. In ko se ljubitelj brandy-bo, to je zelo lotil njega, ki ga V(lrugič podrl na Jutri, za prvi dan ta dva lo-Rattler, ki ga . pri vas, one-Pa vzamem s se- o in T ^ °rej smo si edini." imi nežnimi devicami celega orja-tla z enim samim Pa zelo verjetno, ° a odnesla celo ko-tudi na oglednike naje sedaj stvar jas- še kak ugovor?" ^Vi Pa jezdi z vami!' Je k meni pa de- ib^ftiiii avii0- w n p 6t aži°"j \ / ,da vas čaka jutri ms da .Prav lahko iiii^ W^^ti za trenutek ne ^•itek' na jesti ali pa W • ^ato vas vprašam J v&H M Sk. % i %kj.bo- Ce je taka, bom nekaj griži j a-stegna použi- fji^sii," ^usili t ! i ■ jb p0, u; Le samo po- V> take poskuse, r-rfiV1! ' TVak.. • , "ASsil! ni^l&ižii,Treba je le s pr-,«8JaJem začeti; potem pol^ ^ tu(jj gl'e in ni prej kon ,en°:( 'ite s enipeženke ni več. o^J svoj kos, spekei n lll|j ' Takle greenhorn bi'% W ne zna. Pa lepo naJbodete naučili! Če % % Jreč moral tako sla- ' ,i !,H?at peči-bi se ute ufl'-'a * bi -!' da bi ič ne do red'" sam pojedel." k * " «S M1 ?Saj da sem P°sku- Xli/aj'ko je bil s Wi j Ko umetnostjo go- 00 "j S ne tudi zadišalo. Po-ofi :rjed&] Svoie žalostne mi- ^ m jedel, tako dol-L Je pečenka izgini- 1 H).,-. ' i --i It,J ta • ti ^ 0d 81 bova nekaj le. v#\: 1% n„ Ste^na odrezala in l^fC^ opekla. In ju-P^f tSa s seboj. Kajti, li/^4. ,7 Poizvedovalnih ^ti človek vedno 'sekak" Se mi Je sme" prijetne je, ri1?,?0^^ k0 ga ^el},To ste, mislim, , -M ------ v "f | j' a ne bo imel ča-da si tudi ne bo iv^etiti' ki bi si ležite. na uho ter "V H div* ' ki b te"1,.;, Ji d'V?aeino spekei. mt'"'10 in ezite na »ho 4 i r1 20l.- lzdat»o naspite, J iS v! °drineva in vse , /, ? H, v, »otrebnvoi« " J $ L 0tn C toV( P°trebovala.' Pa spal. Poprej i. ^ i:%t6°Ve;ite. katerega ko-i!" k°nja? Nobene- Al" 11 mar mislite, da / kr°kodila ali pa ^ega takega pti-0111 jezdil svojo n°vo Mary." storil." poznate." msne tem bolje vSo mn^ se me bo- !" Poizvedovanju, je In vse je tre-v • Konj, ki ga m lahko vse po- Res — ?" se mi je g? Vlleto pravil. "Saj celo na primer prhajoč konj lahko izda jezdeca sovražniku." "Tako — ? To veste? Preklicano pameten fant ste! Ste najbrž tudi to kje brali, sir?" "Da." "Sem si kar mislil! Zanimiva reč, takele knjige! Da nisem westman, bi še sam šel tja na vzhod v mesta, bi lepo udobno sedel na divan in bral indijanske povesti, taka lepe, ki pripovedujejo o zalezovanju in o lovu na gris-lyja. Mislim, da se človek pri takem življenju prav lepo lahko mokroti in o|debeli, čeprav se masti z medvedjimi šapami le na papirju. Bi le rad videl, ali so ti sti dobri gentlemani, ki take reči pišejo, vobče kedaj prišli sem črez Misisipi!" . "Večina že." "Tako? Mislite?" "Da." "Ne verjamem." "Zakaj ne?" "Ker imam za to svoje tehtne razloge." "Katere?" "Vam bom povedal, sir. Sem svojčas tudi znal pisati, pa sem to umetnost tako temeljito pozabil, da bi danes menda ne znal več spraviti svojega imena na papir ali pa na tablico. Roka, ki je tako dolgo let sem konja vodila za vajeti, držala puško in nož in vihtela lasso, taka roka, pravim, pač ne bo več vajena, da bi risala po papirju različne čičke in pa ni pravi westman, pa naj ne piše o rečeh, ki jih ne razume!" "Hm—! Ako pišem knjige, mi ni treba tako dolgo živeti na za-padu, da bi pozabil pisanje in da bi mi otrpnili prsti." 'Čisto napačno, sir! Dejal sem da more le pravi westman pravilno in resnično opisati življenje na zapadu. In prav tak človek nikdar več ne bo pisal." "Zakaj ne?" "Ker mu ne bo prišlo na misel da bi zapustil zapad, kjer ni nobenih tintnikov. Prerija je kakor morje. Kdor jo vzljubi in spozna, tega nikdar več ne izpusti. Ne, nobeden tistih pisarjev ne pozna zapada. Kajti če bi ga poznal, bi ga nikdar ne zapustil, da pomaže nekaj stotin strani papirja s črnilom. Tako je moje mnenje in zelo se mi zdi, da je pravilno." "Ni. Poznam na primer nekoga, ki je vzljubil zapad in njegove prerije in njegovo življenje in ki bi rad bil tudi dober westman. Vkljub temu pa se bo od časa do* časa vrnil v svet nazaj, da piše knjige o divjem zapadu." 'Tako—? In kdo bi bil tisti človek?" me je radovedno gledal. "Lahko sami uganete." "Uganem —? Jaz —? Ali je mogoče, da mislite samega sebe?" "Seveda!" 'Vraga —! Torej res tudi vi silite v trop tistih nepotrebnih pisarjev?" "Najbrž." "Pustite to, sir! Da, pustite to! Zelo lepo vas prosim! žalostno bi pri tem poginili, vam povem, in lahko mi verjamete!" "Dvomim." "Jaz pa pravim, da je res! Celo prisežem vam lahko!" se je razvnemal. "Ali veste, kako življenje vas čaka?" "Da." "Kako?" "Potoval bom, spoznaval dežele in ljudi, od časa do časa pa se rrnil domov, da popišem svoje izkušnje in doživljaje." 'Pa čemu? čemu, za vse na svetu —? Tega ne razumem!" "Da bom učitelj svojih brav-cov in da bom poleg tudi kaj zaslužil." Zounds —! Učitelj svojih brav-cev —! Da si denar zaslužite! Sir, prismuknjeni ste, čisto prismuknjeni, če se ne motim! Učitelj svojih bravcev bi radi bili—? (Dalje prihodnjič) Dobrila Peter: Nekaj veselih in žalostnih o divjih in zločinskih lovcih Menda ga ni lovskega za-1 kupnika, ki se še ni jezil nad nesramno predrznostjo brezvestnega zločinca zankarja. Srečen je pa tisti zakupnik, v čigar lovišču ne poznajo te vrste zločincev. Pred vojno so tatinski lovci tudi mojemu očetu kljub strogemu nadzorstvu povzročali mnogo preglavic ter v dežju, snegu in mrazu prečutih noči. Že zgodaj sem moral večkrat tudi jaz zapustiti toplo posteljo in se podati ^ z očetom v temno in mrzlo noč k nastavljenim zankam, na prežo za tatinskim lovcem. Tam, kjer se križata cesti Trst—Reka in Divača—Pulj, stoji sredi Krasa prijazna vasica Kozina. Pred vojno je ta vasica štela komaj nekaj čez dve sto prebivalcev. Tretjina hišnih posestnikov je bilo kme-ovalcev, ostali dve tretjini pa gostilničarji, hotelirji trgovci, mesarji in drugi obrtniki. Vasica je bila do prihoda Italijanov razdeljena na dve deželni oblasti: goriško in istrsko, in na tri politične oblasti: Sežano, Koper in Volosko. Leži pa 500 metrov nad morjem pod hribom Videž. Slavna kraška burja, ki ima v tej vasici vsako leto mlade, je ski'bela, da smo imeli vedno čist in svež zrak. Zaradi zdravega podnebja in dobrih prometnih zvez, so to vasico v vročih poletnih dneh kaj radi posečali letovi-ščarji iz Trsta, pa tudi od drugod. Pod klancem na zapadni stra-ii vasi stoji še danes lepa domačija, z nad 400 let staro gostilno mojega očeta, ki je bil daleč okoli znan ne samo kot dober poznavalec vinske kapljice, ampak tudi kot dober in vzoren gospodar. Znan je bil tudi kot vnet in izkušen lovec, gojite!j in zaščitnik divjadi ter velik ljubitelj psov, krivonogih jamarjev in kratkodlakih ptičarjev. Rodil se je leta 1847, umrl pa je leta 1933, v častljivi starosti 86 let. Najmanj dve tretjini življenja je prebil v prosti naravi, ob vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. Podnevi in ponoči je imel priliko opazovati naravo, ki jo je znal gledati z odprtimi očmi in jo je zato užival iz vse duše in ljubil iz vsega srca. Tekom let si je nabral zvrhan koš zlatih izkušenj. Zato so ga spoštovali in visoko cenili ne samo kmetje in obrtniki, ampak tudi lovski tovariši. Zlati mlajši so se radi nanj obračali za nasvete, ga imeli za svojega vodnika in starešino. Zaradi priznano dobre kapljice, ki jo je točil, so njegovo gostilno radi obiskovali poleg dru-giii gostov tudi lovci. Tja so pa tudi radi zahajali tatinski in divji lovci. Divji lovci največ zato, ker so se šteli enakovredne — lovcem s pravicami, čeravno so lovili brez pravic. Lovili so iz strasti. Radi so se spuščali z očetom v pogovor o lovu in divjadi. Tatinki lovci so pa prihajali v očetovo gostilno, da so tam izzivali, kar je bilo v mnogih primerih za oboje usodno, ker so v vinjenem stanju poleg izziva- takih primerih je odredil oče, da se mora dan in noč prežati ob nastavljenih zankah. Včasih je tako prežanje trajalo po več dni in noči. Tedaj so morali nastopiti, menjajoč se, vsi poklicn/i lovci dotičnega okraja in celo orožniki« so včasih pomagali, čeprav so bili večkrat bolj v napoto kakor v pomoč, ker so s svojimi črnimi uniformami izdajali* zasedo. Zato so prihajali v po-štev le v takih krajih, kjer je bilo dovolj kritja. Lovec Tine je bil zaradi svoje rčnosti in spretnosti strah in trepet vseh divjih in tatinskih lovcev. Med lovci je bil zaradi svojih vrlin zelo priljubljen, še posebno pa ga je cenil moj oče in mu je zato raci postregel s prigrizkom in kozarcem dobrega vina, kadarkoli se je po obhodu lovišč javil pri njem. Postregel mu je tudi onega lepega jesenskega dne, ko je konec oktobra prišel javit veselo vest — "kljunači so tu!" Očetov vedno resni obraz se je ob taki novici veselo nasmejal a tudi moje srce ni ostalo mirno. Najraje bi pograbil puško, poklical psa in se takoj odpravil na lov za prelepo ptico. V takih primerih sem mori 1 po naročilu očeta še prej nja večkrat izblebetali stvari, ki j "brzojaviti" vsem članom lovske bi morale — po njih mnenju — družbe, ki pa so se zaradi nepri-cstati tajne. ^ čakovanega pbvestiila, prezapoi- V boju za zatiranj.e divjega in slanosti ali odsotnosti le redko tatinskega lova je bil moj oče ne- odzvali. Zato sva z očetom naj-:prcsen. V imenu lovske dru- večkrat sama preganjala klju- žbs je sam nastavljal poklicne ovce, ki jih je izbiral iz vrst mladih, siromašnih tatinskih lovcev, ki so kradli divjad zaradi pomanjkanja, t. j. iz potrebe. T -m paznikom je družba določala take plače in strelnine, da so s temi dohodki lahko preživljali sebe in družino. Zato je družba upravičeno od njih zahtevala, da so točno opravljali službo pod strogim nadzorstvom moj ega očeta. Gorje poklicnemu lovcu, ako se je v njegovem delokrogu našla nastavljeena zanka ali je počil strel iz neupravičene puške. V nače. Tako se je zgodilo tudi takrat. Noč je bila prekrasna, milijoni zvezdic in mesec so razsvetljevali ubožno kraško zemljo, ki se je proti jutru pokrila z debelo odejo bele slane. Ko je oče v jutro stopil iz hiše, je zmajal z glavo in rekel: "Ah, zelo dvomim, da bi bili po tako svetli noči kljunači še tu." Kljub temu pa ni izgubil poguma, zato je odredil: "Jaz grem z ©ijario (kratkodlako ptičarko) iskati k Jamam in v žlebe, ti pa pojdi z Donom (Dijaninim očetom) v Črno grižo in Kostanjevo reber!" Segla Ameriške vojaške mule, ki jih je hotelo armadno poveljstvo odpraviti radi ostarelo-s £ •»■■"j''-* t-, 'V V' - 'V\ & 'V - Pred dvema letoma je bila odpuščenit Učiteljica Imbelle Hallin w Stmgus, Mass., ker je učila dijake V Šoli, kako se zmeša pijača, da je posebno okusna-. Zdaj je njena mati vprizorila poskusno glasovanje pri meščanstvu, ki naj pokaže, če so ljudje za ali proti njeni hčeri. Velika večina je odglasovala, da so ž njo. Ampak šolski odbor pravi — ne! m Prva, najstarejša, največja In najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska fp Katoliška Jednola Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Jollet. Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.450,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem lil mladinskem oddelka. fiKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $6,960,000 GESLO K. S- K. JEDNOTE JE: ' VSE ZA VERO, DOM ln NAROD!" se hoCeS zavarovati pri dobri, pošteni in solventnl podpora, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-SIovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A'' ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15c za razred "A" ln 30c za razred "B" ln ostane stalen, ciasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 ln zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asfi«*>ent primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja člani 1" Članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnlh asea-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku ln katerega dobiva vsak član ln članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S K. Jednoti, kot pravi materi vdov ln sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. 8. K. Jednoti. Kjerkoli že nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR. 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. 7 v, Nni] Gart ''mi K . KAJ L tj Mere 8 do u«. 55c, 2 za RAZPRODAJA DEŠKIH SAMPLE OBLEK $3.95 Vključene v to skupino so obleke, ki so se prej prodajale dc $8.95. Dobili boste vse mere v najnovejših vzorcih in novemu blagu. OBLEKA — 4 KOSE Suknjič, jopič in dva para hlač. Vrednosti do $15. Pridite zgodaj za dobro izbero.......$8-95 _ j/fjC DEŠKI TIROLIAS & _. .v . ' $1-19 Vsak dobro oblečen de4