Izhaja
10., 20. in zadnjega dn6 vsakega meseca.
Naročnina stane I gld. na leto.
l Posamne Številke po 5 kr.
SMOSS
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4?
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1
®an«9
Štev. 15.
Dobra znamenja.
Pred par tedni so imeli nemški rudarji in topivci svoj prvi skupni shod. Pri tem shodu, katerega se je vdeležilo 109 zastopnikov, je bilo posebno zanimivo porodilo Maksa H i r S a, ki je pozival vse tovariše k jedinosti. Dejal je: *DuSa delavskih zvez je ta, da vsprejemajo vase vse tova-rise brez ozira na njihove drugačne nazore. V organizaciji mora vladati strog strokoven red, zunaj zveze pa popolna sloboda po-• amnikom delovati po svojem politiskem in verskem prepričanju.«
HirS je stavil za vzgled vzlasti angleška strokovna društva in povdarjal, da so ravno s tem, ker so dajala vsakovrstne podpore svojim udom, dosegla tolik vspeh.
Za HirSem je poročal Poko rny o delavni dobi in plači in je dejal: »Tudi zato moramo biti.z a krajši delavnik, da bomo, če bomo morali svojo deželo k e-daj braniti proti sovražniku, državljani, ki ljubijo s v o j o domovine, krepki možje, kijo morejo braniti in ne iz sesani suž nj i.«
H e n k e r je poročal o bratovskih sklad-nicah in je rekel med drugim: »Delavci, ne kot strankarji, marveč kot tovariši, naj si bomo konservativci, socijalni demokratje ali klerikalci, se moramo potegovati za to s t v a r, ki ni strankarska, marveč delavska stvar.«
LISTEK.
Trije polovičarji.
Priobčil A. A.
(Konec.)
»Pozdravljeni bodite na naSem bregu, vi katoliški mestjanil« zakliče gospod župnik prišlim. »Trikratni ,živijo* ljubim gostom I« oglasi se Forner, in veselo je zaoril trikratni pozdrav. Med igranjem navzoče godbe korakale so množice proti trgu, kjer so stopili v krasno ozaljšano gostilno pri zvezdi.
Pol ure pozneje, bilo je že poludne, zagrmelo je zopet deset strelov iz »dolge njive« sem, to je bilo znamenje, da se prične »ka-tolisko-politični shod v trgu pri jezeru.«
Vdeležba pri shodu je bila mnogo večja, kakor bi se bilo moglo pričakovati. Vsi prostori velike dvorane bili so prenapolnjeni.
Med množico vidimo Novaka, opazimo tudi tovarniška delavca Nikolaja in Henrika, ki sta zavoljo svojega trdnega, neomahljivega značaja prišla ob delo in kruh. Ko je župnik
V Ljubljani, 31. maja 1898«
Omenjati moramo, da so bili ti govorniki socijalni demokratje. Pri nas ne slišimo nikdar take besede iz ust kakega socija. Naj-gorje zabavljanje proti prepričanju katoliških delavcev, zatiranje vsake slobode, boj proti veri in ljubezni do domovine je naših so-drugov vsakdanje opravilo.
Na Nemškem se je velik del socijalnih demokratov že odvrnil od neumnih Markso-vih sanjarij in se postavil na resnična dejanska tla. Bernstein je voditelj teh so-cijalcev. Ko se je nedavno v nemškem državnem zboru obravnavala predloga o zvišanju stroškov za artilerijo, so nekateri socijalni demokratje: Schippel, Auer in drugi naravnost povdarjali, da nove puške in novi topovi niso proti njihovim vzorom. Heine je celo svojim tovarišem svetoval, naj glasujejo za to predlogo, naj pa v plačilo zato zahtevajo koristnih zakonov za delavski stan.
To je čudno. Se bolj čudno pa je, da se je upal znani Bernstein očitno v so-cijalno demokraSkem listu »Neue Zeit« pred kratkim pobijati Marksa. V svojem sestavku »Probleme des Sozialismus« pravi, da ni res, kar trdi Marks, da morata namreč srednja stanova — mali obrtniki in kmetje propasti in dokazuje, da se je Število malih kmetov celo zvišalo zadnji čas. Ravno tako pobija Marksovo načelo, da se bo sedanja družba sama šiloma sesedeta in uničila. To pridigujejo naSi judovski Bocijaloi ob vsaki priliki in pristavljajo, da bo morala družba — država — potem vse proizvajanje vzeti v svoje roke. Takrat bo socijalizem zmagal in človeštvo bo rešeno. Bernstein pa pojas-
na shodu povedal, kako po nedolžnem sta izgubila delo, ponudil jima je precej stavbeni mojster Jože Novak, sorodnik Štefanov, da lahko vsak pendeljek prideta k njemu v mesto, kjer jima bo za cel teden preskrbel delo.
Tudi učitelj Heler je bil navzoč, toda vsi drugačni nazori so ga privedli sem, kakor pa mu jih je hotel vcepiti notar. Popolnoma je izpremenil svoje mišljenje, saj je pač dobro spoznal, da se taki nazori ne morejo strinjati z učiteljem, ki ima skrbeti tudi za dušni blagor mladine, sebi izročene. Da bi javno pokazal svoje trdno katoliško prepričanje, sprejel je ves radosten svojo izvolitev tajnikom shoda.
Kaj se je na shodu pametnega in res koristnega govorilo, to pustimo. Natančno in trdno se je dokazalo, kako koristna, da celo potrebna so društva na katoliškej podlagi, pokazalo se je, kako plitvi in nič vredni so ugovori zoper to resnico. Za povzdigo Sole, seveda v krščansko-katoliSkem smislu, bile so vsprejete dobre resolucije. Liberalno stranko
Letnik IV.
nuje, da je le malo proizvajavnih strok, ki bi jih mogla država sama voditi.
Konečno se Bernstein protivi temu, da bi bili delavci vedno na slabšem in dokažite, da se njihove razmere stalno boljšajo.
O komuniski državi pravi:	»Očitno po-
vem, da imam za to, kar se imenuje ko-nečni cilj socijalizma, izredno malo smisla. Ta cilj, bodi kakerSen koli, mi ni prav nič mar; gibanje mi je vse.« To gibanje mora vedno bolj razširjati dolžnosti, ki jih ima po-samnik do družbe. (To trdimo tudi mi, ko pobijamo liberalstvo). Država mora dobiti vedno več nadziravnih pravic nad gospodarskim življenjem. Socijalizem mu je »vsestranska izvršitev zadružnega življenja«; njegov namen je »na j višje blagostanje in vsestransko vzajemno s p o po 1 no van j e«.
V tem smislu mora biti vsak pošten človek socijaliat. Zato smo veseli teh znamenj, da se sooijalna demokracija kot protiverska, revolucijska sanjarska stranka drobi in da iz njenih vrst stopajo možje na dan, ki stoj6 na tistem stališču kot mi. Skrb za delavski stan in njegovo zboljšanje bodi vsem svetal Zato je pa treba najpreje delavske organizacije, ki mora imeti pred vsem gospodarske namene. V politiškem boju morajo skuSati delavci in njihovi prijatelji, da čim najprej iztrebijo liberalna načela iz postav in pribore delavcu veljavo in čast s tem, da oživč v drugih stanovih dolžnosti, ki jih imajo do delavcev in katerih se sedaj ne zavedajo.
Dokler bo pa socijalna demokracija imela za svoj temelj neumni Marksov materijalizem, dokler bo v njenih vrstah poglavitno geslo:
ni žalil nikdo s psovkami, a govorniki so našteli resnične dogodke ter s tem Se natančneje dokazali, da je nevera, brezboStvo namen proBtozidarstva, kateremu služi liberalizem le kot plašč, za katerega se framazonstvo skriva.
»Dva mogočna tabora sta na svetu«, konča predsednik shoda v navdušenih besedah : »Jeden se imenuje vera, in njegovo geslo je: Bog biva! Drug se zove nevera, tu pa kličejo : Ni Boga, vera je neumnost, ravno tako tudi cerkev in pobožno življenje! Bojujmo se zoper tega antikrista naših dnij z vsemi pravnimi in dovoljeni sredstvi! Proč torej z revnim polovičarstvom, proč s strahom in malomarnostjo, združeni se potegujmo za svoje najlepše in najplemenitejše svetinje kot odkriti in odločni katoličani, ako bi se tudi naši nasprotniki iz nas norčevali in nas zasmehovali. NaSa sredstva so sloga, trdnost in stanovitnost in bodite zagotovljeni, da nas bodo in nas morajo pripeljati do zmage. Sedaj se pa še prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki so nas tako prijazno sprejeli; zdrav-stvujte tržani in kmetje in prijatelji! Skusite
boj proti veri in cerkvi, sovraštvo do duhovnikov, domovine in države, toliko časa ni ž njo mogoča pametna beseda. Z ljudmi, katerih nekaj izrekov smo navedli v tem članku, se pa da govoriti. Judovsko socijalistiško vodstvo v naši državi bo zadrževalo, kar bo moglo, da se tudi pri nas ne pojavi kaj ta-cega, kar vidimo na Nemškem. A prepričani smo, da zdrava pamet mora naposled zmagati v še tako trdih buticah in takrat bo katoliška delavska stranka roko v roki hodila s svojimi 8pametovanimi tovariši v korist in napredek delavskega stanu.
Taki-le smo!
Slovenci vedno in vedno zahtevamo, da so nam zakonito prizna naš jezik v uradih in v šoli. Koliko borb je že bilo radi tega in vendar še danes po vseh slovenskih krajih naš jezik nima javne pravice, čudno mora se zdeti človeku, kako je to mogoče. Ako narod zahteva in sam z dobrim vzgledom pokaže, da za-se resno hoče narodnih pravic, potem mu istih nihče kratiti ne more. Slovenec n. pr. gre k sodišču in ne zna nemško, potem mora sodišče njega zaslišati v njegovem jeziku, sicer ne more soditi. Tudi razsodbo mu mora uročiti slovensko, sicer je ne razume, in vendar mora vsakdo vedeti, kako mu je sodilo sodišče. Naravno je toraj, da dobimo pri uradih pravico svojemu jeziku. Toda ravno tu kažemo Slovenci, da smo »lipovci«. Mehki, kadar bi morali biti trdi, neodločni v važnih trenotkih, ko raje odnehamo in si pustimo kronati svojo glavo s tujčevo peto, kakor da bi svojemu jeziku pri uradih zahtevali zakonite pravice. Toda kaj hočemo govoriti o uradih, poglejmo raje v zasebno in javno življenje Slovencev. Slavni naš pesnik Koseski pravi: »Kedor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Ali se to pri nas ne uresničuje od besede do besede? Le poglejmo malo! Koliko naših razumnikov je, ki sicer v družbi govore vedno za narod, celo v časopisih in knjigah se svetijo njihova imena. Toda zasebno se ženijo s tujkami, govore v družini nemško, pošiljajo svoje otroke v nemške šole i. t. d. Ako milostiva gospa kai potrebuje, gre v nemško proda-jalnico, da si nakupi svojih potrebščin. Da bi šla k Slovencu, se ji zdi »zu ordiniir«, menda ker se boji, da bi je kdo ne ogovoril slovenski. Doma sečitajo nemški časopisi, nemški romani in sploh nemška literatura. Sloven-
se tudi vi združiti v društvo, da bodete kmalu j edini, in če želite, zopet kmalu pridemo. Zaključim torej shod in zakličem z veselim srcem: Naš sveti oče Leon XIII. in naš apostoljski cesar Franc Jožef I. naj živita I Živijo ! Živijo I Živijo!"
In trikrat je zaoril »živijo« iz več sto grl po dvorani, fantje na »dolgi njivi« storili so še jedenkrat svojo dolžnost, in poživljeni in utrjeni v svojem katoliškem prepričanju so se razkropili možje zborovalci.
Shodu je sledila popoldanska služba božja, na to so se še nekoliko časa prijazno pomenkovali in zabavali, potem so pa spluli čolni zopet od brega, na bregu ostala množica jih je pa prijazno pozdravljala ter si želela še mnogo tako lepih dnevov.
Jože in Konrad, bratranca Marijanina se nista vrnila z drugimi v mesto. Stefan ju je peljal na svoj dom, in Marijana jima je lahko vse izkazala, kakor si je že pred tednom želela. Tudi materi se je že zdatno zboljšalo, in zato je bila zvečer zabava prav prijetna. Stefan je bil svojih gostov nad vse vesel, in
skega se po naših slovenskih hišah nahaja bore malo. Toda kakor je v zasebnih družinah in hišah, tako je tudi v javnosti. Slovenska gospoda govori na promenadah in šetališčih »moderni jezik starih devic«, nemščino. Po naših gostilnah boš videl bore malo slovenskih napisov. Gostilna ljubljanskega narodnega doma je veliko bolj podobna »nemški kazini« kot »narodnemu domu« po svojih stenskih oklicih in napisih. Stene naših javnih lokalov so polne nemških firm, ki med nami v slovenskih gostilnah ponujajo v nemščini svojo robo. Tega Slovenci nikakor ne bi smeli trpeti, ako hočemo, da nam zasije »boljša bodočnost«. Železniški vozni red se nahaja povsodi le v nemškem jeziku in vse to Slovenci mirno trpimo in menimo celo, da s tem ni užaljen naš narodni čut in ponos. Kedo nas more siliti znati tuje jezike? Nihče! Zato pa skrbimo, da dobi naš jezik pravico v javnosti z vzgledi in ne trpimo v naši sredi ničesar, kar bi nam škodilo. S tujci ravnajmo tako, kakor oni z nami, lepše ravnanje bi bilo zoper pravičnost in je naroden greh. Skušajmo, da se sami odvadimo nem-škutarjenja in da sami spoštujemo svoj jezik in svojo narodnost. Koliko delavcev je, ki pošiljajo svoje otroke v »šulferajnsko« šolo, da se tam navzamejo takoj mladi ptujega duha, da potem toliko ložje zaničujejo jezik lastnih starišev. Pa zakaj vse to? Zato ker menijo, da dobč oni, ki znajo nemški, boljši kruh, ali pa iz strahu pred kakim nemčur-jem, ki ima kakoršnikoli vpliv na nje. Tudi iz lahkomiselnosti je dosti slovenskih otrok po nemških šolah. Naši slovenski možje iščejo dostikrat nemških advokatov, ki jim ne glede na to, ali umejo ali ne, izdeljujejo in vlagajo nemške uloge. Po naših slovenskih župniščih se še sedaj mnogo uraduje nemški. Mesto krstnih listov se dobivajo: »Geburts-und Taufscheini«. Knjige se vodijo v nemščini ; vse to bi se lahko odpravilo — ko bi se hotelo. Naši trgovci si obešajo nad vrata nemške napise in vodijo vse posle v blaženi nemščini. O veliki industriji in trgovini niti nočemo govoriti, ker je vse v rokah tujcev in potujčencev, ker domačini nimajo poguma in podvzetnosti, zato se šopiri prevzetno tujstvo med nami. Skoro vse boljše službe so v tujih rokah — Slovenec bodi para in to mnogo mnogo po svoji neodpustljivi brezbrižnosti. Koliko nam to škoduje v socijalnem oziru, se niti povedati ne da. Tujec, ki ne more imeti srca za nas, nas samo izkorišča,
če pogledamo Marijano, vidimo, da tudi ona ni sovražna Konradu, saj je lep in čvrst mož, zlasti pa vse ljubezni vreden, ako se oziramo na njegovo trdno versko prepričanje. Prav ničesar torej nimamo zoper to, če bo kedaj čvrsti Konrad kot mladi Novak peljal brhko Marijanico pred altar, zlasti, ker se bo s
prošnjami to lahko doseglo!--------Midva pa,
ljubi bralec, poglejva, kaj počnejo Novak, Ebing in Heler, naSi »trije polovičarji!«
Vidili smo že, kako se je izpremenil naš učitelj Heler. Nazore, kakorSne so mu vcepili v sedanji brezverski Soli, je opustil; ko je spoznal, kam bi ga pripeljali. Iz polovi-čarja postal je cel mož! Zato je pa dobil pri katoliških tržanih tako zaupanje, da so ga volili podpredsednikom društva, katero se je ustanovilo na podlagi tega shoda.
Mir in sloga med Solo in cerkvijo je v največje veselje gospoda župnika vladala ves čas učiteljevega delovanja v trgu. Škodovati mu notar pri predstojnikih tudi ni mogel, ker so njemu izročeni otroci vedno dobro odgovarjali na vsako nadzornikovo vprašanje.
kaj njega briga, ako vsi poginemo, samo da on odnese svoj del od naših žuljev. Kaj brigajo tujca krasote naših zemlji? On išče samo med nami napolniti svoje žepe. Zato je potreba, da se slovenski narod gane in prične samostojno gospodarsko organizacijo. Treba mu je pa odločnosti in ljubezni do samega sebe. Popravimo najprvo sami svoje napake, ljubimo svoj jezik in svoj rod, ne bodimo »lipovci«, kadar nam je treba braniti čast in pravdo svojemu rodu in jeziku. Oživimo slovensko misel v družinah in v vzgoji, potem smemo še-le upati boljših časov milemu našemu jeziku. Sicer pa: »Kedor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!«
Politika po svetu.
Španjsko-ameriška vojska, ki traja sedaj že nad jeden mesec, je pač zelo redka prikazen. Po bitki pri Filipinskih otokih, blizu mesta Manile, v kateri so Amerikanci Spanjce res precej občutno zadeli, in po nekaterih manjših praskah v bližini otoka Kube, je sedaj že dalje časa vse tiho. Vrše se samo priprave za odločilno bitko, ki bo najbrže nekje v kubanskih vodah, ladije se zbirajo in nabirajo nove vojne moči, vse drugo pa miruje, kakor bi sploh ne bilo vojske. In vendar stane ta mirna vojska skoro ravno toliko denarnih žrtev, kajti vzdrževati je treba vso pripravljeno armado. Amerikancem sicer sedaj v tem oziru še ni ravno nič hudega, ker so precej dobro založeni z dolarji, toda drugače je s Španjci, katerim je že pred vojsko primanjkovalo potrebnega drobiža. Umevno je, da ima večinoma vsa Evropa veliko sočutje s Španijo, ki je napadena tako po krivici in ki mora sedaj v boj, da reši svojo čast in ako mogoče tudi Bvoja posestva. Seveda bo konečno najbrže denar zmagovalec, toda Spanjci bodo imeli vsaj to zavest, da so storili, kar jim je bilo mogoče.
Državni zbor snide se zopet dne 1. junija, da bo nadaljeval svoje navadno, prazno delo in tratil dragi čas in denar. Razgovar-jalo se bo zopet o znanih jezikovnih predlogih in o narodnostnem vprašanju sploh, toda že danes lahko rečemo, da popolno brez vsakega vspeha, kajti dokler bo v parlamentu zbran tak zastop, tako dolgo ni misliti na sporazumljenje in pametno delo. Vsled tega se tudi že govori, da se že koncem junija zasedanje zaključi in se ljudski
Ebing, trgovec od nog do glave, pride do pravih pojmov, da skoraj do sklepa; toda zastonj; obrt in nespametni predsodki ga vržejo zopet na zlato srednjo pot, kakor si je domišljeval. — Tudi Novak, priprosti toda prosti kmet, tudi ta pride do prepričanja in do trdnega značaja. Sicer se drži trdno svojih mnenj; poučevanje in svarjenje samo ne stori pri njem ničesar. Sele, ko je sam izkusil, ko je sam pogledal v prepad, katerega kopljejo skrivaj sovražniki cerkve, takrat se mu šele odprejo oči in iz polovičarja postane on cel, zvest, odločen katoličan, mož beseda v najlepšem smislu. To bodiva tudi midva, ljubi bralec, paziva na besede sovražnikov svete cerkve in kmalu bodeva popolnoma jednaka Novaku in Helerju! Tudi midva bodeva prišla do trdnega verskega prepričanja, vsa navdušena bodeva za shode krščanske-katoliških delavskih društev, z jedno besedo, rada se bova žrtvovala za dobro in za sedanje čase neizogibno potrebno stvar!
Bog Te živi, ljubi bralec, zdravstvuj!
zastopniki podajo na daljše počitnice do septembra ali pa Se dalj, da se temeljito oddahnejo od prevelikega »napora«. No, napora je bilo sem ter tje res precej, toda za blagor tlačenih stanov ne, za zboljšanje položaja delavskih trpinov se ni nihče preveč potil. Še tisto, kar se je dobrega vsejalo, bode 8egnjilo in obležalo mej zaprašenimi akti. Na pošteno in pravično nagodbo z Oger-sko pa le misliti ni. In vse to se dogaja v jubilejnem letu, ko bi morali vsi avstrijski stanovi najti povsodi dovolj povoda radovati se in pozabiti bedo in bridkosti zadnjih let. Kaj tacega pač ne želi oni, čegar vladarska petdesetletnica se bo letos povsodi kar naj-slovesneje obhajala, kajti vladarjeva neprestana želja je, da vlada zadovoljnost in mir mej vsemi avstrijskimi slojevi.
Naša organizacija.
I. ljubljansko delavsko konsumno društvo opozarja one člane, ki Se niso vzdignili dividend za minulo leto, naj to storč najkasneje do konca meseca junija, ker se po preteku tega roka v zmislu sklepa občnega zbora pripišejo dividende k deležu in izplačajo Se le drugo leto. — Isto tako se opozarjajo oni člani, kateri Se niso poravnali svojih starih stvarij, da to čim preje store, ker sicer bo načelnistvo prisiljeno nastopiti pot javnosti.
Odbor »Gospodarske zveze« je imel dne 26. t. m. svojo prvo sejo, pri kateri so se izvolili v načelnistvo poleg predsednika g. dr. Šušteršiča sledeči gg.: vodja PovSe, drž. posl. dr. K r e k, kn. Škof. tajnik I. Š i 8 k a, župan šentviški A. Belec in trgovec Kavšek; namestnika sta pa gg. I. P liber Se k in V. Schweitzer. Nadalje se je vrSil tudi razgovor o nekaterih važnih zadevah, tako glede skupnega skladišča, ter trgovinskega in odseka za Goriško.
Izlet katoliškega delavskega društva na Jesenicah v družbi s požarno brambo in delavsko godbo 22. t. m. na Bled obnesel se je nepričakovano dobro. Udeležilo se ga je samo z Jesenic 3 —400 ljudij, nekaj tudi iz drugih fara. Na otoku je bila sv. maSa za društvo, katero je daroval jeseniški administrator gosp. Avg. Šinkovec in imel za slavnost primeren govor, v katerem nam je priporočal čeSčenje Matere Božje in nas priporočal njenemu varstvu. Takoj po maši smo imeli pete litanije. — Ako je bilo že dopoludhe vse polno veselja, bil je popoldan na Petranovem vrtu, kjer smo imeli skupen obed, Se živahnejši. — Godba se je vrstila s petjem, katero so oskrbeli društveni pevci. Počastil nas je tudi načelnik katol. rokodelskega društva z Vrhnike, gosp. kaplan KoSir, s 60 diuStveniki in s krasno svojo zastavo, grajski kaplan gosp. Evgen Lampe pa je pripeljal čez 30 udov mladeniškega izobraževalnega društva. Radost je prikipela do vrha, govor se je vrstil za govorom, napitnica za napitnico. Gosp. KoSir je omenil, da so prišli Vrbničanje izpolnit svojo obljubo in se Materi Božji zahvalit za v resnici dragoceno zastavo in veličastno društveno hišo, mi smo si pa mislili: 0 kedaj bo to pri nas, mi nimamo ne jednega, ne drugega, ko bi mogli vsaj v najem dobiti dovolj prostorno sobo, da bi mogli katerikrat prirediti kako predstavo, a tudi lega ni. In zastava? O kje si Se! No malo bližje do zastave Brno pa že. čuk Petranove gospe je s Šaljivo dražbo preskrbel zastavi že drog, nam pa obilo smeha. Le prehitro je minul čas, morali smo iti narazen, nekateri na kolodvor in dalje na Vrhniko, mi smo jo pa ubrali preko Zaspa čez Hom zopet nazaj v savsko dolino. — Ta izlet je prvi, katerega je priredilo kat. delavsko društvo na Jesenicah. Bog daj Se dovolj takih, tako prijetnih. Da se je pa vse tako lepo izvršilo, grč zasluga za to v prvi vrsti gosp. Nikodemu Bernardu, načelniku kat. dei. društva in kapelniku godbe ob jednem.
Slovenska krščanska socijalna zveza je priredila v nedeljo 22. maja zvečer ob pol 8 uri veselico, pri kateri so so-
delovali društveni tamburaši, zbor slov. pevcev in člani mladeniškega društva. Igrala se je igra »Sinovo maščevanje«, katero so igralci dobro pogodili. Izborno so nastopili tamburaši, burno ploskanje je bilo dokaz, kaj stori požrtvovalnost in železna volja. G. Železnikar sme biti ponosen na svoj trud kot učitelj in dirigent. Dobro so peli tudi pevci. Obiskana pa veselica ni bila tako, kakor bi bilo želeti. Dvorana »kat. doma« pač lahko sprejme veliko več oseb, kot jih je bilo pri veselici. Vzrok temu je bilo lepo vreme, katero sedaj spomladi tako zapeljivo vabi človeka v naročje cvetoče narave. Ni čuda torej, ako se zmoti in gre raje drugam kot v kako dvorano. Okoli polnoči razSli so se vdele-ženci z zavestjo, da so preživeli lep večer. Pri veselici so bili navzoči tudi trije Hrvatje iz Sarajeva, katere je v slavnostnem govoru č. g. dr. Debevec pozdravil s toplimi besedami. Gromoviti »živijo Hrvatje« se je razlegalo po dvorani. Gotovo si bodo tudi oni zapomnili večer, ki so ga preživeli med brati Slovenci, in povedali v domovini, da bo med nami dobili rodne brate, boreče se za vzajemnost in kulturni razvoj Slovanov.
Socijalne zadeve.
Revščina na Laškem buta sedaj, ko se je žito tako ogromno podražilo, šiloma na dan. Po mestih in trgih se zbirajo stradajoči ljudje in noben dan ne preide, da bi se ne sliSalo o kakem manjšem krvavem uporu. Več ljudij je bilo že umorjenih pri teh prilikah. Delavci nimajo tako ničesar izgubiti; slabSe se jim ne more goditi, kot se jim godi. Naj navedemo samo jeden primer. V bolonjskem okraju so plačevali veleposestniki za deseturno težko delo na riževih poljih krog 30 kr. dnine ob svojem. Noben možak se ni hotel že več oglasili za to delo, ker se ni upal izhajati s pasje bornim zaslužkom. Samo žene, dekleta in otroci so delali na riževih njivah. Jed jim je bila kuhana zelenjava (tudi trava), kateri so primešale malo moke. Neki bolonjski list »Corriere della Sera« piše, da bi se količkaj vreden pes take jedi ne dotaknil. A tudi ženskam bo je naposled delo uprlo. Možak je komaj zmagoval po 10 ur, kamo li ženska in otrok! Delavke so se združile in so napovedale stavko. ObnaSale so se tako krepko in tako trdno so držale druga z drugo, da so zmagale.
Skrb za mala kmečka posestva. Na Francoskem je prosli mesec sklenila poslanska zbornica nekaj polajSav za pridobivanje in ohranjenje kmečkih posestev. Zakon, ki velja za delavske hišice, se je raztegnil tudi na kmečka posestva pod 6000 gld. vrednosti. Tudi kmečka nova poslopja so v tem slučaju davka prosta. Po smrti kakega zakonskega sme njegov drug zahtevati, da se proglasi posestvo za pet let nedeljivo; če so mladoletni otroci, se sme do 10 let to dovoliti. Vsak dedič sme ponuditi, da prevzame nerazdeljeno posestvo, če se zaveže sodediče odškodovati. — Pri nas bi tudi ne Škodil tak zakon!
Želez- W ničar.
Na Francoskem so železničarji združeni v močno zvezo. Dne 31. dec. 1897. je bilo 57 419 udov v nji. Imenuje se »narodna zveza železniških delavcev na Francoskem in po naselbinah« (syadicat national des travni fieurs des chemins de fer de France et des colonies). Zveza ima skrbeti za koristi železniških delavcev. Od 28. do 30. aprila let. leta je imela svoj 91etni shod. Prostega leta je bilo 86.516 frankov dohodkov in 74.426 fr.
stroSkov. Dozdaj imajo Se pri zvezi socijalni demokratje neznatno večino, š delavci uvi-devajo vedno bolj, da je njihova prva dolžnost otresti se socialističnega jarma. Iz računa se to najbolj razvidi. Polovico stroškov — 35 000 fr. se je porabilo za centralno vodstvo in za upravo ; 16.000 fr. za tisek in agitacijo in — 1200 fr. — reci tisoč dve s t o fr. za podpore in ob času stavk. Pravde so stale 10 600 fr. 2e iz tega poznamo so-oijalno demokratske tičke, Se bolj pa iz naslednjega. Zastopniki alžirskih železničarjev so zahtevali, da naj se v zvezo ne sprejme noben j u d. Ta predlog je butil ob judovstvu prijazna srca plemenitih socijalnih demokratov in planili so po ujem, kar so mogli. Z neznatno večino je bil odklonjen. — Pri pravdah so se ozirali voditelji na politisko mišljenje posamnih uslužbencev. Kakemu so-cijalnemu demokratu so brž zastonj sprejeli pravdo, krščanske delavce so pa radi odmetali. Zato se je stavil predlog, naj se v pre-iskavanje pravdnih zadšv izbere odbor samih pravnikov, ki se ne pečajo b politiko. A tudi ta predlog je bil odklonjen. Šla je pa trda. SocijalistiSka poslanca Millerand in Viviani sta morala priti sama zagovarjat se in le sili svoje zgovornosti se imata zahvaliti, da ni predlog zmagal. Zveza je poslala svoje zastopnike posamnim železniškim družbam, a samo jedna (Pariz-Lijon — srednje morje) jih je sprejela. Druge so izjavile, da je ne priznavajo. Sklepalo se je o odgovoru in z 52 proti 13 glasovom se je sklenilo, da se poskusi Se enkrat in če ne bo nič vspeha, se prične splošna stavka. Vseh zastopnikov je bilo 88. Ker so socijalni demokratje na krmilu, pada zveza od leta do leta. Samo leta 1898 jih je krog 11.500 manj, nego jih je bilo 1. 1897. To kar smo že Bog ve koli-krat povdarjali, se nam tudi tu kaže: Strokovno združevanje je potrebno, a gorje takemu združevanju, če je v socijalno demo-kraskih rokah. Potem je v resnici samo iz-sesovanje in zapeljevanje delavcev na dnevnem redu. Tudi iz Francoske železničarske zveze razvidimo, da je socijalna demokracija sposobna samo Škodovati delavcem in razdreti vsako pravo gibanje med njimi. Polovico doneskov so požrli francoskim železničarjem — voditelji. Pri nas lahko rečemo, da še več! In vender se jih Se mnogo ne more spametovati.
Naši nasprotniki.
Nekaj o naših »prijateljih « Vredništvo »Glasnika!« Z ozirom na pisavo VaSega lista v 13. Štev. t. 1. pod naslovom »Nekaj o naSih »prijateljih« pošiljam Vam popravek v smislu § 19. tisk. zak., katerega obelodanite v prihodnji številki na po zakonu določenem mestu. Dasiravno v omenjenem članku ni označeno moje pravo ime, vendar je razumljena moja oseba pod opetovano navedeno psovko »cu-njarica«, vsled katere je moj popravek opravičen po §§ 488, 491. kaz. zak., ki pravita, da zadostuje tudi primerno znamenje, da se spozna dotično osebo. -1. Ni res, da sem se hotela in se niti nisem na dan prvega majnika vozila v rudečih hlačah na bi-ciklju. 2. Ni res, da se je mene na dan prvega majnika za slavnostno govornico odločilo ; res pa je, da je imel slavnostni govor sodr. Zadnik. 3. Ni res, da mi je v govoru tvarine zmanjkovalo in sem se po nekomu ozirala. 4. Ni res, da sem oznanjevala svobodo, jednakoBt in bratstvo ; res pa je, da sem de-klamovala pesen slovenskega duhovnika A. Aškerca, ki se imenuje »Jaz«. V tej pesni ni
nič od svobode,' jednakosti in bratstva. 5. Da sem se jaz pri pogrebu sodr. Brozoviča neki delavki iz tobačne tovarne, ki je baje molila rožni venec izrazila z besedami, da ves čas nemir dela, je gorostasna neresnica v najožjem pomenu besede. Iz vsega tega sledi, da se dotični dopisnik oziroma dopisnica, ni ozirala toliko na resnico temveč le, da bi mene osramotila. — Ta popravek blagovoli sprejeti vrednistvo v nespremenjeni obliki, ker sicer se bodem morala obrniti do državnega pravdništva in mu naznaniti še razna druga žarenja iz prejfinih Številk.
Helena Koprivc, m. p.
Opomba vrednistva: Iz tega, precej čudnega popravka, razvidijo oni, katerim dose-daj Se ni bilo znano ime, ki se skriva pod »cunjarico«, kdo je prav za prav ta rodeča sodruginja. Sploh smo pa iz »popravka« izvedeli se marsikaj več, kakor je bilo v dotič-nem dopisu. Pred vsem vemo, da »cunja-rica» ni samo rodeča sodruginja, ampak tudi »izvrstna« deklamovalka. In to je nazadnje tudi nekaj, posebno ako se Se dekla-mujetoli »vzvišeno«, azijatakim malikovalcem toli prisrčno pesem, kakor je Aškercev »Jas«.
Napredek eocijalne demokracije. Zadnja Kljukčeva mati »Svoboda« prinesla je dnd 24. maja pod zaglavjem: »Jezuvitizem pri pekovskem obrtu nek spakedran, od vseh vetrov skupaj znešen odgovor na notico v »Glasniku« z dne 10. maja t. 1. pod naslovom : »Napredek socijalne demokracije«. — Zaganja se v pisca in se skuša oprati, toda da se mu ni posrečilo in se mu ne bo, kažejo vse njegove ostudne laži, ki prav za prav niso odgovora vredne. Toda mo-kraška navada je, da, ako se jim ne odgovori, že sami sebi verjamejo, da so resnico pisali. To pošteno delavno človeče, ki se skriva za uredniško tajnostjo, z imenom Skrbic, ki je gotovo vsakemu pomočniku in gospodarju znan, ker drugega nima v mislih, kakor druge svoje sodelavce k uporu nagovarjati, se očitno zaganja v mene in tovariša Urbarja. Napada naju najprej radi knjig, da je ostudna laž, da je bilo kupljenih 17 knjig za 18 gld. 15 kr. Tukaj moram izpovedati, da je bila tiskarska pomota, kajti jaz sem pisal 11 gld. 15 kr. — Kar se tiče agitacije za občni zbor, lahko, ako treba, s 25 pričami dokažem, da mi nismo nič o tem vedeli, ker pri shodu, ki je bil 21. pr. m., nismo hoteli biti do konca. Da se pa vže naprej bojite propada, kaže dovolj jasno to, da nas vaši sodrugi vže naprej nagovarjajo, naj pristopimo zopet k društvu, da bode tako, kot je bilo poprej, da se ne bode oziralo na nobeno politiko. Pravi faktum je, pravijo nadalje, da člani društva nič več ne ubogajo hinavca Karliča, da bi jih še nadalje skubil, in potem tudi radi nekega primanjkljeja, katerega pa ne znajo izračunati. Gola resnica je, da me člani društva ne ubogajo, zato ker tistih ni nič več kakor 17 šo in še ti vam kmalu odpadejo. Dokaz, da res še sami vaši rdeči bratci ne simpatizujejo z vami, je ta, da ste pri zadnjem vplačevanju navzlic temu, da ste mesečnino zvišali od 30 kr. na 50 kr., le samo 4 gld. dobili ter je vplačalo samo 8 članov. Resnica gledć primanjkljeja je pa, da sem hotel za svoje poštenje tožiti, a sta me sedanji vaš blagajnik Posavc in odbornik Ferjančič v gostilni pri g. Antonu Kreku na Bregu nagovarjala, naj nikar ne tožim, da ne bodo sitnosti imeli. Da je to resnica, priča gostilničar g. Anton Krek. Potem piše, da je laž, da je 40 članov odstopilo. Pripomnim
le, da ne 40 ampak 45, kar mu lahko dokažem. Dvomim, da bi bilo 17 več kakor pa 45. Krščanskim socijalistom ni treba na noge pomagati, ker že sami dovolj trdno stoj 4, a vam bom škodoval, kolikor bodem mogel. Hinavščino mi more vaša stranka najmanj očitati. To kaže vse moje delovanje 1. 1896 in 1897. Da sem vedno delal v korist pekovskih delavcev, je tudi dovolj dokazov. Tacih činov pa, kakor so pri vas v navadi, mi nismo vajeni, zatorej za vami tudi nikdar hodili ne bomo.	Fr. Karlrč.
bode pokončal vso družino; žena ni temu pripisovala nikake važnosti in je šla v posteljo. Ko se Lopez navleče žganja, zgrabi nož in spečo ženo dvakrat sune. Potem je zaklal še taščo. Njegovo svakinjo, ki je prihitela na klic in upitje, sunil je z nožem v prsi, da se je takoj mrtva zgrudila. Na to je šel morilec iskat še svaka, katerega je dobil in ga globoko v hrbet smrtno ranil. Vrnivši se v svoje stanovanje, prerezal je sam sebi vrat in poginil. Sestero otrok Lopezovih ni nobeden poškodovan, petero večjih je uteklo, najmanji pa se je zavil na postelji pri materi v odejo in tako odšel divjosti lastnega očeta.
»ju 26 ir. (50 damfor)
D gramov.

• ^aslo^ •
T polnih zrnlfc
CrfMierieve tovarne za sladili) few
Ouni\j-Monakovo
Drobtine.
Vtprejem premil, knezoikofa dr. Antona Jegliča dne 20. t. m. je bil nad vse sijajen.
2e dopoludne ob prihodu je tekmovalo ljubljansko stanovništvo mej seboj, da ga vzprejme tem dostojneje. Se veličastneja pa je bila serenada isti dan zvečer. Do 160 članov kršč. socij. delavske organizacije je oskrbelo bakljado po mestu in pred škofijsko palačo, narodna pevska društva so zapela tri krasne pesmi. Ljudstva je bilo na trgu na tisoče, tako da se je vse trlo. Y iskrenih besedah se je presvetli vladika zahvalil za prirejeno ovacijo. V nedeljo pa se je vršilo slovesno vmeščenje v stolni cerkvi. Slovesnosti se je vdeležilo nad 200 duhovnov, mnogo civilnih in vojaških uradnikov, društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo ter deputaciji slov. katoliškega delavskega in delavskega konsumnega društva in neDrej vernikov. Vse to je kazalo, kako se Kranjska posebej pa še Ljubljana raduje, ko je došel v njeno sredo knezoškof, ki bo kot pravi apostol in kot slovenski rojak vs>k-dar stal na braniku za svetinji naših pradedov : sv. vero in milo narodnost. Bog ohrani, Bog obvaruj knezoškofa Antona!
Vsled izjave v 12. številki »Glasnika« primorana sem Vam poslati popravek na temelji § 19. tiskovnega zakona, katerega blagovolite sprejeti v prvo številko omenjenega lista. — Laž je, da se v moji gostilni v »Ameriki« na Glincah dogajajo stvari, vsled katerih bi
se pritoževali bližnji sosedi; resnica pa je, da je moja gostilna na dobrem glasu in odprta vsakomur, kdor pošteno plača. Ako bi se pa v moji gostilni dogajale stvari, ki so neopravičene, bi že za to' pooblaščena oblast poskrbela. V omenjeni notici ne tiči namen, povedati resnico, temveč odgnati obiskovalce moje gostilne, ki so krščanskega mišljenja. Prosim, da se sprejme popravek popolnoma nepredelan, kakor določa zakon. Se spoštovanjem Marija Kreban. Na Giincab, dne 15. maja 1898. — Opomb, uredn.: Akoravno po zgoraj navedenem paragrafu nismo dolžni objaviti popravka v taki obliki, vendar ga objavljamo; pripomnimo pa, da smo prejeli dotično vest od zanesljive strani in da smo tudi že preje čuli jednake pritožbe. Ako se je pa v zadnjem času v tem oziru kaj spre menilo, jemljemo seveda z veseljem na znanje.
Samomori. V Berolinu je pretečeni mesec neki kurjač, imenom Karol B er, zastrupil sebe in celo svojo družino, sestoječo iz žene in treh hčera. Povod temu je bil odpust iz dela radi kepice svinca, katerega si je Bier krivično prisvojil. Bier je bil baje priden in dober družiuski oče. Na Dunaju se je usmrtil jednoletni prostovoljec Pavel Erstling — ker ni avanziral; bil je 21 let star.
Grozno zlodejstvo se je dogodilo v mestu Rovigo, ki leži na progi od Fenrare v Benetke. Med posestnikom plinarne v Rovigi, dr. Giovanni Ermacora, in njegovim sorodnikom inženirjem Carlo Piva nastal je po smrti starega Ermacora prepir radi oporoke, katerega pa ni nihče smatral za tako resnega. Giovanni Ermacora je prišel v Rovigo s svojo mlado soprogo in se je z njo podal v pli-narniško pisarno k Pivu, kateremu je v po-I zdrav ponudil roko. Piva, ne da bi zinil besedo, zgrabi revolver, vstreli trikrat proti Er-macori, katerega je zadel v srce in ga takoj . usmrtil. Nato je zgrabil karabin in je sa-mega sebe ustrelil v glavo. V Porea dos Moz blizo Santarema na Portugalskem izvršil je neki mlinar Joakvim Lopez štirikratni umor in samoumor. Zvečer je rekel svoji ženi, da
Kršč.-soc. železničarsko društvo v Ljubljani
vabi svoje p. n. člane k
I. občnemu zbora
kateri se bode vršil
v soboto, dne 4. junija 1.1. zvečer ob 7. url v doma rokodelskih pomočnikov
v Komenskega ulici št. 4. Vspored:
1.	Pozdrav društvenikov.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo računovodje.
4.	Poročilo nadziralnega odseka.
5.	Imenovanje častnih članov.
6.	Prememba pravil.
7.	Volitev društvenega odbora.
8.	Razni nasveti.
Društveno načelništvo*
Prečastiti duhovščini irx slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
ter zagotavljam najsolidnišo postrežbo in znižane cene. Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče poBtreči in ustreči vsaki želji
cenjenih gg. naročnikov.
Frano Pavšner,
krojač v Ljubljani,
Vodnikov trg št. 4.
Franc Grunda
pek v Udmatu št. 108
priporoča kruh od najvišje do n^jnižje vrste in tudi vsakovrstne slaščice po najnižji ceni.

? svojo lastno korist »»J zahtevajo in
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«