Št 135.
V Ljubljani, sobota dne 16. julija 1910.
Leto 1
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—. z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 1&—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1’50. Za inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošilja uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
V pravi luči.
Po strahoviti blamaži, katero je doživel nezmotljivi papež s svojo boromejsko encikliko, po nastopu španskega ministrstva proti samostanom, bo čitatelje »Jutra" gotovo zanimalo zvedeti nekaj številk iz domačije, iz Češkega, odkoder prihaja inicija-tiva za svobodomiselno gibanje v Avstriji sploh. Je to statistika iz 1. 1909.
V praški nadškofiji je bilo v matrikah zapisanih kot katoličanov — 2,064.077 ljudi; to je druga ali tretja škofija na svetu po številu. Nekatoliških kristjanov je bilo 54.258, židov 50.703, občanov brez veroizpovedanja, torej izstopivših iz cerkve 475. — V litomjeriški škofiji je bilo 1,614.242 katolikov, drugih kristjanov 34.377, starokatolikov 10.899, Židov 18.303, drugovercev 22, iz cerkve jih je izstopilo 1788. — V kraljevograški škofiji je bilo katolikov 1,476.942, nekatolikov 56.037, nezedinjenih Grkov 32, židov 11.372, oseb brez veroizpovedanja 995# — v budjejeviški škofiji je bilo 1,107.998 katolikov, 1595 evangelikov aug. in 2297 helvet. veroizpovedanja, 12.369 židov, oseb brez veroizpovedanja 62. — Praška nadškofija potrebuje vsaj po 60 lemenatarjev v vsakem letniku. Imela jih je pa le 28, 30, 20 in 40 po posameznih 4 letnikih, a 10 jih študira v Inomostu. — Kraljevograška škofija potrebuje vsako leto najmanj po 40 na novo ordiniranih duhovnikov, ima pa v zavodu fantov po 22, 13, 19, 19 po posameznih letnikih, zunaj pa 7. — V litomjeriški bogo-slovnici so imeli po 19, 24, 20, 20 in zunaj škofije 9 bogoslovcev. — V Budjejevicah je bilo teologov doma 23, 25, 14, 31, zunaj pa 5.
Klerikalci na Češkem imajo razven tega 1500 organizacij (Marijinih družb itd.) s 40.000 članov, ki plačajo 10.000 K prispevkov; so imeli 4000 shodov in razdali
50.000	iztisov časopisov, ter imajo 1000 zaupnikov tam, kjer nimajo društev.
V gorenji statistiki so zanimive tri stvari. Predvsem je videti, da je število teologov mnogo prenizko, ter zaostaja za 30 % do 50 °/0 za resnično potrebo duhovništva. Ta pojav je tem značilnejši za propadanje katoliškega duha, za notranjo moč katolicizma, če vpoštevamo velikansko prenapolnjenje vseh služb bolje vrste po
Češkem. Saj se dogajajo slučaji, da se javljajo absolvirani gimnazijci in pravniki za službe vratarja po bankah in za sprevodnike na tramvaju, a v bogoslovnico pa vendar ne gredo, čeprav je na pol prazna in čeprav preskrbi svoje gojence z vsem.
Drugi moment je nerazmerje med impozantnim številom članov katol. cerkve, ki paradira po katoliških matrikah in med neznatnim številom „organiziranih“ katoličanov. Edino te moremo namreč imenovati če ne
„zavedne“, pa vsaj kolikortoliko stalne pristaše, vse ostalo je proti ali pa toliko indiferentno, da ne smatra za potrebno, in iz vseh osebnih ozirov pristopiti katoliškim organizacijarn. Teh zavednih katoličanov je na Češkem le 6'/s °/0 od oficijelnih katolikov, vseh ostalih 931', #/o je najmanj indiferentnih.
Tretja stvar je število oseb brez veroizpovedanja, takozvanih brezvercev, ki znaša 3320. Če pomislimo, da Jraja propaganda za izstop iz cerkve na Češkem v večjem obsegu šele "kakih 5 let, je na tisoče izstopov iz cerkve kot njen uspeh za cerkev zelo — nadepoln. Priporočamo torej toplo vsem klerikalnim dijakom, naj posečajo v čim večjem številu praške šole;. Nekaj češkega duha se že navzamejo. Če ne drugega se jim vsaj obzorje razširi. Na srednji šoli so bili kot čitatelji naših katoliških listov namenoma vzgajani v mnenju o moči »krščansko-katoliške misli", v tistem mnenju, ki sta si ga Lampe in Terseglav z vednim ponavljanjem že tudi sebi tako vsugerirala, da v svoji megalomaniji ozkega kranjskega obzorja vres še ne poznata več nobene meje. Na Češkem pa ti katoliški dijaki pridejo v neposredni stik s popolnoma drugim ozračjem, tako da dobimo v par letih tudi v kranjskokatoliški S. L. S. kmalu zelotsko duhovniško ter indiferent-nejšo laiško strujo. A to bo začetek konca tudi na Kranjskem.
Vsekakor bi pa že bilo sedaj nad vse zanimivo, če bi se tudi na Slovenskem sestavila enaka statistika. Popolnih brezvercev seveda pri nas na papirju uradno potrjenih ni, ali indiferentnih je ^pa med klerikalci in neklerikalci od sile. Če bi se imenovali katoličani le oni, ki so res organizirani v dijaških društvih, Marijinih družbah, čukov-skih društvih in drugih verskih bratovščinah, bi jih bilo presneto malo in smelo rečemo »da ne veliko več ko na Češkem". Kmalu bi se videlo v vsej svoji nravnosti naše dobro in verno ljudstvo in duhovstvo bi spoznalo, da se daleko še ne zbira vse pod „narodno-katoliško državo". Statistika bi se morala seveda izvršiti še prej, nego bodo pribežali lenuhi, v doglednem času iz Španije izpodeni k nam, kajti, če bi šteli k »vernemu ljudstvu" vse posvetne in redovne stroke božje moškega in ženskega spola, potem bi bilo na Slovenskem seveda vse rjavo in črno nebeških vojskinih trum.
Iz slovenskih krajev.
Jesenice.
Čudno, čudno! Vedno in povsod se zanika, da bi obstajala kaka nemško klerikalna zveza, ali časih se ti ljudje vendar v svoji strasti spozabijo tako daleč, da nevede odkrijejo zagrinjalo in se malo vidi tudi za kulise.
Evo zopet slučaja! Prejšnji teden je prepovedala tovarna tesarjem, ki so po delavnih urah postavljali tribuno za sokolski zlet, nadaljevati započeto delo; v nedeljo pa so se oglasili farovški prijatelji v „Slovencu" in hujskajo proti slavnosti in proti Sokolom. Stvar je namreč ta. Kakor smo poizvedeli, je naprosilo društvo Sokol na Jesenicah narodno ženstvo za sodelovanje. Gospe in gospodične so se drage volje odzvale prošnji. To pa »miroljubnim" gospodom v farovžu ni po volji, in tako čitamo v sobotnem »Slovencu" dopis, v katerem toči solze nad napredovanjem Sokolstva neki šolarček — saj resen človek to ne more biti — prave mačje solze, in roti ženstvo, naj odpove sodelovanje. A to je šele predigra. Sedaj dobivajo gospodične, ki so Sokolu obljubile pomoč, pisma, v katerih se takisto pozivajo, da naj ne sodelujejo in preti se jim, da se jih bo v slučaju, če se slavnosti samo udeleže, izključilo iz vseh „katoliških“ organizacij. Na ta pisma bo ženstvo odgovorilo samo, mi samo registriramo.
Pa govorimo še k sobotnemu članku. Tu čitamo dobesedno:	. . in le dotlej
obstoja slovenski narod, dokler ohranja (!) vero svojih očetov! Brez vere pade naš slovenski narod v nemško žrelo." Otrok, zgodovino v roke in uči se še enkrat! Vera naših očetov je vera, ki sta jo učila sv. Ciril in Metod — staroslovenska in ne rimsko-laška; narod slovenski je bil vse dotlej mnogobrojen in zaveden, ljubeč svoj materinski jezik, dokler niso prišli nemški škofje s svojo rimsko-laško liturgijo med nas jemat nam vero in narodnost, kakor ju jemljejo še danes njihovo nasledniki. Razloček je samo ta, da so bili v onih časih svečeniki Nemci, ki so imeli nalog, ponemčiti vse Slovence, danes pa so svečeniki slovenskih staršev otroci — torej toliko slabši, ker so izdajalci svoje matere! Pa vidimo, da si še danes potreben bre-zovke, da se nisi niti tega naučil, zato ti na drugo niti ne odgovarjamo. Samo še to. Kolikor poznamo naše Sokolstvo, ki stremi naravnost za svojim ciljem ne glede na desno ali levo, bode gotovo s hvaležnostjo odklonilo pozdravljanje od vaše strani, posebno vašim gostilničarjem priporočamo ta vaš članek, da ne bo potem bahanja o liberalnih in »Cirilmetodarskih" groših. Za ženstvo ne bomo odgovarjali, kakor smo že rekli. Ali prepričani bodite, da je »Sokol" res izbral samo poštene, ker k poštenemu samo pošteno. Sicer vam pa povemo, da je takega pisarjenja dosti nam. Sokoli so preponosni, da bi vpoštevali take čenče, kakor ste, pač pa se bomo pričeli malo bolj baviti z vami mi, in takoj prihodnji teden pričnemo objavljati serijo jako zanimivih črtic, po katerih bo morebiti posegla še celo sodnija. Če zasmrdi po vaši „ver-ski narodnosti", pripišite si sami, ščegetalo bo le vas v nosu, mi ne bomo občutili
ničesar. Na svidenje torej — prihodnji teden!
Vse to nasprotovanje pa je dokaz, kako težko stališče ima Sokol na Jesenicah, in dolžnost vsakega Slovenca je, podpreti društvo, ki tako krepko drži prapor poštenosti in prave narodne zavesti. Zato pa v nedeljo, dne 17. t. m. vsi na Jesenice! Pokažite, da sočustvujemo vsi s Sokolstvom!
Sostro pri Vevčah.
Klerikalno slavje. Tukaj so bili priredili čuki dne 10. t. m. pri Pavšiču svoje slavje. Vse se je vršilo pod vrhovnim poveljstvom župnikovim in kaplanovim. Čuki so bili zaprosili josefstalskega Diettla za 14 godcev, kar se jim je tudi dovolilo, a teh jih ni prepustil župnik, ker je godba baje preposvetna, pač pa je privlekel od nekod 2 muzikanta, ki sta tudi nad mero zadovoljevala po zabavi in razvedrilu hrepeneče klerikalstvo. Cuki so telovadili pod vodstvom krevljastega kaplana, dočim so Marijine device — cel kordon t— z veliko sigurnostjo prepevale »Otok bleški", po katerega napevu so potem čuki izvajali svoje popolnoma proste vaje. Petje je bilo dokaj umerjeno in enotno: slišal seje nam-reč alt in sopran. Čuki so pa primerno po taktu telovadili, le če se je na primer velelo »Celom spred", so se izvežbani telovadci zvedavo izpraševali in suvali s komolci, češ: »Jaz tudi?" Kaplan pa se je svojim uspehom zadovoljno smehljal.
Nam se revež smili, ali če se vkljub svoji figuri stavi čukom za zgled, pa zasluži res pomilovanje. — Nato je sledila tombola, pri kateri so Marijine device prodajale številke. Ko so jih ponujale okrog, jih je ena usiljevala rekoč: »Dajte mi groš za umerco", druga pa jo je držala dražje in je pristavila: „Jaz jo pa dam samo za zeksar." Tako je šlo to naprej; med tem je župnik numeriral dobitke, ki so bile same štruce in kifelci. Klerikalno slavje je potekalo, ljudje so pa odhajali.
Slovanski Jug.
Konferenca hrvatske delegacije v Budimpešti.
Zagreb, 15. julija 1910.
Pred par tedni so se vršila v Zagrebu že posvetovanja hrvaških saborskih delegatov in hrvaško-srbske koalicije. Vendar so končne resolucije ostale večji del tajne in so se odločilni sklepi odlašali od časa do časa, da so gospodje pri »Obzoru" že postali nervozni. Kakor znano, je eksekutiva srbsko-hrvaške koalicije izdelala elaborat, ki vsebuje zahteve in pritožbe koalicije. Hoteli pa so se prej sporazumeti z obema vladama, predno izrečejo v državnem zboru
LISTEK.
MICHEL ZfcVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.
XI.
Papežev križec.
[37]
Kakor nas mika, da bi še dalje poslušali Magina razodetja, vendar nas vodijo nujni vzroki naše povesti na drueo pozorišče.
Prizora, ki zdaj sledi, nam pa ne nalaga samo časovni red dogodkov, marveč naša dolžnost je, da razvozlamo skrivnostne odnošaje, ki utegnejo obstojati med tem prizorom in med prejšnjim poglavjem.
Bilo je okrog desete ure dopoldne.
Nedaleč od Florentinskih vrat je obstala poštna kočija ter se umaknila v senco bližnjega hrastovega gozdička. Crnooblečena ženska je stopila iz nje, napotila se peš v rimsko mesto in naglo krenila proti Vatikanu. Toda ta ženska ni iskala vhoda s strani pročelja.
Za Vatikanom je razprostiral dokaj velik vrt, na vseh straneh ograjen z zidovi. V ta del Vatikana so vodila samo nizka, vmajhna, že dolgo nerabljena vratca.
. Črnooblečena dama, lice zakrito z gostim pajčolanom, se je napotila ob teh zidovih, dospela do malih vrat in z drhtečo roko vtaknila v ključanico ključ, ki ga je imela pri sebi. Ključanica je bila v teku časa zarjavela. Upirala in ustavljala se je izprva, toda naposled se je udala.
Tujka je stopila na vrt. Obstala je za trenotek, da premaga utripanje svojega srca; nato se je z burnimi koraki napravila proti elegantnemu paviljonu, ki je skoraj izginjal v goščavi ogromnih oleandrov.
Ob vhodu paviljona se je otožno izprehajal star sluga, oblečen v preprosto črno livrejo. Nenadoma pa je zapazil neznanko in srdito vzkliknil nad njo.
»Gospa," je kriknil, »kako ste dospeli semkaj?. . . Brž se odpravite odtod!"
Gospa je brez odgovora izvlekla iz svojih nedri majhno zlato razpelce in ga pomolela slugi, ki se je nenadoma globoko priklonil.
»Dajte izročiti... to razpelce ... komu, to nedvomno veste. . .“ je dejala gospa z glasom, ki se je dušil od razburjenja.
»Vem, signora!" je zamrmral sluga z usmevom.
Vzel je razpelo, umaknil se, da je mogla vstopiti v paviljon, in izginil v smeri proti palači.
Gospa je stopila v samotno sobico. Sedla je in čakaje prisluhnila; srce ji je silno utripalo.
Minila je cela ura čakanja, dolga in pusta ura. Naposled je na produ vrtnih stezic poškripal glas bližajočih se korakov. Kmalu se je v okviru paviljonovih vrat prikazal moški ter pogledal ženskega gosta s pogledom polnim radovednosti in obenem nezaupnega nemira.
Gospa je bila naglo planila kvišku. S počasno kretnjo roke je odkrila svoj obraz ...
»Grofica Alma!" je vzkliknil moški zamolklo.
»Včasih, Rodrigo, ste mi pravili Honorata!" je odgovorila ženska s slabotnim glasom.
»Milostljiva," je povzel moški, »tu ni niti Rodriga niti Honorate ... tu vidim samo grofico Almo ... sovražnico
naše svete Cerkve ... in jaz sam sem zgolj ubog grešnikj ki si je naložil za poslednje dni življenja, da prosi usmiljenost Vsegamogočnega odpuščanja za svoje zmote. Toda sedite,^ milostljiva ..."
Ženska je trepetaje ubogala. Oči so se ji zalile s solzami. Moški jo je opazoval s svojim ostrim, zasledujočim pogledom.
»Sedemnajst let!" je zamrmrala gospa in pogledala okrog sebe. »Sedemnajst let je minilo, odkar sem zadnjikrat stopila sem . .. Govorili ste o svojih grehih ... Toda kdo bo odpustil meni mojega !..."
»Bog je velik, milostljiva . . ."
In moški je čakal s povešeno glavo in sklenjenimi rokami, ne da bi ji zastavil vprašanje ...
»Da!“ je povzela gospa, »odkar so minili ti davni časi, trpim in plakam: nezvesta, verolomna žena, sem prelomila svojo dolžnost... ena sama minuta ošabnosti in častihlepnosti me je pahnila v vaše naročje... toda, ah! kruto sem bila kaznovana! Otrok... moja hči, ki sem jo v svoji brezmejni strahopetnosti izpostavila na pragu neke cerkve ... o, kolikokrat sem mislila o ubogi zapuščeni revici ! In kolikrat sem	si dejala na	tihem, da so	bile	nesreče,
ki so zadele našo	hišo,	samo	pravična kazen	za moi
zločin!.. ."
»Bog je pravičen, milostljiva ..."
»Vi niste poklicani, da me spominjate tega!« je vzkliknila grofica Alma v trenutku odpora.. . „Vi, Rodrigo, ki ste mi nasvetovali, da naj	izpostavim svojo	hčer! Vi, ki
ste pripravili rodbini	Alma	toliko	trpljenja ...	njej	in vsem
plemenitim rodbinam Italije! Rodrigo!"
»Papež ni odgovoren za grehe zaljubljenca," je rekel moški.	  (Dalje.)
svojo izjavo, nasprotno pa se je od gu-vernamentalne strani želelo, naj bi koalicija najprej izdala deklaracijo, v kateri bi izrazila svojo podporo grofu Khuenu-Hederva-ryju, na kar bi se rešila pendantna vprašanja. Izbrala pa se je končno srednja pot, ki združuje v sebi obe opisani in plod tega je brzojavni poziv bana dr. pl. Tomašiča vsem hrvaškim delegatom, naj se zbero v Budimpešti k važni konferenci 14. t. m. Pri tej konferenci naj bi povedala koalicija svoje zahteve, a ban želje obeh vlad, na kateri podlagi bi se pogajanja nadaljevala. Vsi budimpeštanski listi, pred vsem »Egye-tertes“, »Pesti Hirlap", »Pesti Naplo* in »A Polgar" živahno komentujejo to konferenco in javno mnenje je, da bo ban razložil delegaciji Khuenov načrtov, sklicati regnikolarno deputacijo in preiskati hrvaška gravamina oziraje se na enotnost ogrske države.
Včeraj dopoldne se je zbralo 20 hrvaških delegatov v hotelu *Kontinental". Ob 11. so dospeli ban dr. Nikola pl. Tomašič, podban Levin pl. Chavrak in akcijski šef dr. Milan Amruš. Vendar pa se je posvetovanje na željo bana odložilo na danes, ker se je zdelo za tako važna posvetovanja potrebno, sklicati vso delegacijo polnoštevilno.
Hrvaški korespondenčni biro sporoča, da gre pri konferenci hrvaške delegacije in vlade pred vsem za vprašanje ličanske železnice in kršenje nagodbe in za način, kako to sanirati. Rešiti je pa treba tudi železničarsko vprašanje na Hrvaškem, kakor vprašanje, kaj naj pride pred regnikolarno deputacijo in kaj naj se reši administrativnim potom. ________________
Splošni pregled.
Črni oblaki na Balkanu.
Časniki poročajo o resnem položaju na Balkanu. Vse vesti pač ne bodo v polni obliki resnične, ali dejstvo je, da se z razpoloženjem grškega naroda ni prav nič igrati. Razburjenje na Grškem je velikansko. Vlada je skoro popolnoma brez moči in kralj po ruskih poročilih nima več moči in poguma, da bi javno pomirjevalno nastopil, ker bi se to reklo igrati z lastno kraljevsko eksistenco. Bojkot turškega blaga se vkljub resnemu svarilu velevlasti še vedno vrši. Noč in dan se prevaža orožje in moštvo in tudi Turčija ne drži križem rok; počela je že z mobilizacijo enega dela armade. Ni izključeno, da bodo druge velesile, ki si prisvajajo varstvo Krete — ta je namreč povzročila napete razmere med Grčijo in Turčijo — dejansko uposegle z orožjem.
Okrožnica na Dunaju.
Evangeljska cerkvena nadoblast na na Dunaju je pred večimi tedni vložila na naučno ministrstvo pismeno prošnjo, v kateri je zahtevala, da se ne sme boromejska okrožnica uradno proglasiti. Protestantovska cerkvena oblast še do sedaj ni dobila ni-kakega obvestila. Ker pa so sedaj okrožnico na Dunaju proglasili, bodo razprav-ljaji protestanti v prihodnji seji o tem in bodo na novo vprašali vlado, kaj misli ukreniti. Poučeni krogi trdijo, da je vlada obvestila knezonadškofijstvo o protestantov-skih korakih, ali poroča se, da so ostali opomini brez vpliva, ker vlada nima nika-kega sredstva, da bi nadškofa mogla prisiliti proti njegovi volji. Razen v dunajski škofiji je bila najnovejša okrožnica objavljena tudi v Budjejevicah in v Zadru.
Mirovno posvetovanje.
Medparlamentarna unija se bode posvetovala v Bruselju, dne 30. avgusta in 1. septembra. Na novo je nastal ruski, srbski ‘in turški oddelek, na postanku je pa japonski. Konferenca se bode bavila z zaključki londonskega posvetovanja o morskem pravu in neutralizaciji morskih ožin in medoceanskih kanalov, v drugi vrsti pa bode obravnavala reči splošnega pomena. Človek že mora postati velik skeptik, če sliši vedno govoričiti o miru, govor, ki ga zdaj pa zdaj prebuči grom topov in stok umirajočih vojakov.
Šejh-fil-islam odstopi.
Mohamedanski papež (šejh-ill-islam) je odstopil. Do sedaj se ni vedelo, kaj bi bil pravzaprav vzrok, ali sedaj se je izvedelo, da je vzrok šejh-ul-islamovega odstopa iskati v nesporazumu, ki je nastal med njim In med velikim vezirjem radi macedonskega cerkvenega zakona. Po mislih šejhovih stoji ta zakon v nasprotju s šerijatskim zakonom. Veliki vezir pa zahteva vkljub vsem korakom ekumenskega patrijarha, da se izvede zakon.
Dnevne vesti.
Sokolski zlet v Sofiji. Pri tekmovalni telovadbi v Sofiji so si izvojevali češki Sokoli prvo darilo. V torek se je vršil impozanten zadnji nastop združenih slovanskih telovadcev. Telovadbi je prisostvovalo nad
10.000	gledalcev.
'^UPoljski sokolski kongres se otvori danes v Krakovu. Na kongres je prispelo okoli 12.000 »Sokolov" in nad 20DD »Sokolje". Na vsporedu je velika tekmovalna telovadba. Kongresa se udeležijo tudi češki in hrvatski »Sokoli".
Slovenci, jutri vsi na II. zlet »Gorenjske župe", na Jesenice! Pokažimo, da so Jesenice slovenske!
Kaj pa je to? Kaplan Petrič ima svoje muhe. Ker je on tajnik in blagajnik klerikalne rajfajznovke v šentpetrski fari v Ljubljani, je mislil, da mora poslati nogavičarju Rebernjaku poziv, da naj plača nekih 90 K 71 v	ne da bi	sam vedel za	kaj. Rebernjak
je šel	trikrat h	kaplanu, a njega ni	bilo ni-
koli doma, pač pa je naročil, da naj pride Rebernjak to nedeljo. On bode seveda šel, ali kaj mu bo kaplan povedal, tega niti ne sluti. Kako more g. Petrič plačilo zahtevati, če pa	niti ne	ve, na kak	način	g. Re-
bernjak dolguje?
Grunewaldska petstoletnica. Leta teko, spomin ostane. In kako ne bi ostal tak spomin, kakor je spomin na grunewaldsko bitko, ki se je vršila dne 15. julija 1410 med Tannenbergom in Grunevvaldom. Borba je bila strašna, na bojišču je ostalo
45.000	vitezov in vojakov, a zmagovalci so bili Poljaki, ki so nemške križarje tako potolkli, da si niso več opomogli. Toda to slavje ni velikega pomena le za Poljake, ki so	ubranili	svojo grudo	pred	nemško
grabežljivostjo, temveč pomenja velik zgodovinski dogodek za vse Slovanstvo. Ta vojska je važen dogodek v velikem boju med Slovanstvom in Nemštvom. V Jagielovi armadi so se borili vsi severni Slovani na strani Poljakov ter s skupnimi močmi premagali Nemce. In žalostno je, da Poljaki ravno v sedanjem boju ne stoje več v slovanskih bojnih vrstah, temveč podpirajo Slovanom sovražno vlado. Od vseh strani bodo prihiteli Slovani v Krakov, da proslave s Poljaki ta velevažen dogodek. In vseh Slovanov želja je, da bi Poljaki prav spoznali ta velepomembni dan.
Dvojezične vozne listke je pred nekaj leti vpeljala državna uprava po vseh državnih progah na Slovenskem izvzemši na Koroškem. V kakšni slovenščini so ti vozni listki sestavljeni, o tem se je že potujoče občinstvo neštetokrat prepričalo. Že pred kratkim smo ožigosali spakedrano slovenščino na delavskih voznih listkih. Danes pa smo dobili zopet tak vozni listek v roke, ki jasno dokazuje, kakšne slovenščine so gospodje pri tržaškem ravnateljstvu zmožni. Listek se namreč glasi: »3 KI- Zuschlag-karte — Assling — Feistritz — Wocheiner-see" — 3. raz. Doplnovaci listek — Jesenice — Bistrica — Bohinjsko jz“ — Ker nam ni jasno, kaj pomeni beseda »Doplnovaci*, vprašamo samo sl. tržaško ravnateljstvo, kaj ono pravzaprav pod imenovano besedo razume. Take slovenščine Slovenec ne razume in ni čuda tedaj, ako Nemci vedno kričijo, da novoslovenščine nihče ne razume. Saj imajo tudi prav, ker kaj takega tudi pri tržaškem ravnateljstvu sami ne razumejo. Zaraditega pozivljemo železniško upravo, da take in enake spakedranke v prihodnje odstrani iz voznih listkov ter preskrbi, da bodo vozni listki sestavljeni v popolnoma pravilni slovenščini. Pripomniti je še, da se »zum halben Preise" v slovenščini ne glasi: »za polovični cenu" ali »polovičnu cienu" ampak »za polovično ceno".
Čudne razmere na Jesenicah. Pred nekaj dnevi pride v gostilno pri Taucerju na Jesenicah bivši organist Bernot iz Jesenic, kjer je sedel mogočnež Čebulj, ge-rent jeseniške občine. K° vstopi Bernot v gostilno že ga nahruli Čebulj z vprašanjem, kam da bode za fajmoštra nameščen, ko Bernot Čebulu pojasni, da se ne sme norca delati z ljudi, posebno pa on ne, ko je navaden Žnidar. — Čebula to tako ujezi, da je šel po policaje in je pustil Bernota aretirati. Dobro znana policaja Kerštein in Po-šinger sta gnala Bernota v zapor, kjer sta ga kakor že znata in tudi nikoli ne pozabita, tako obdelala, da je Bernot drugi dan ves črn in otolčen okoli hodil. Kakor se sliši, je Čebulj vso stvar potlačil, da ne pride pred sodnijo. Čebulj gotovo spada pred sodnijo po zakonu radi hudodelstva, ker je Bernotu kratil prostost. Kaj bi bilo, ko bi se bil Bernot branil policajevih klofut, gotovo bi bila policaja rekla, da se je Bernot zoperstavil in kaj bi bilo, no, Bernot bi sedel par mesecev.
Švabska predrznost vsepovsod. V Belgradu živi peščica švabskih pritepencev. Ti so sklenili, da ne bodo jemali nenemških delavcev. Namesto, da bi bili veseli, da jih srbska vlada sploh trpi na svojih tleh, si pa dovoljujejo take predrznosti. V vseh srbskih krogih je to povzročilo opravičeno ogorčenje, in proklamiral se je splošen bojkot proti Švabom. Zadnji čas so mislili Švabi zidati v Belgradu novo sladkorno tovarno, kar se bo pa sedaj na vsak način preprečilo. Edino umestno zdravilo za predrznost švabskih pritepencev.
Še enkrat Andrettove klobase. Jako nas je veselilo, ko ste omenili Andrettove
klobase v svojem listu in primerjali obsodbo Andretta z drugimi obsodbami. Oprostite, da trdimo, da ste še premilo pisali o celi aferi. Človek, ki ima tako kosmato vest, da kljub zdravstvenim predpisom uganja taka hudodelstva, bo skušal pri prvi priliki nadomestiti onih 303 kron in naj si bodi že na katerikoli način. Naše mnenje pa je, da naj bi se takemu človeku takoj prepovedalo nadaljne izdelovanje klobas, kajti dobro vemo, da je pri takem človeku nemogoča kontrola. Kmetskega fanta, ki je v razburjenosti ubil koga, se zapre na leta in leta, dasi je storil to v hipni duševni nerazsodnosti. Brezvesten človek, ki je pa prevdarno postopal in spravil na stotine ljudi v smrtno nevarnost, pa oddide s 300 kronami, katere si je že davno prej zaslužil s svojim »izbornim" blagom.
„Eingangstor an der Lalbach", tako stoji napisano na vojaškem preskrbovališču na Kodelovem. Mimo preskrbovališč a pa vodi cesta in vsak, ki hodi mimo, vidi le nemški napis. No, vsaj malo slovenščine bi nam lahko privoščili. Kaj ne ?
Nemški tennls-prostor se nahaja pri prisilni delavnici, na njem se pa zbirajo mtvogobrojno ljubljanski kazinoti, v ki ob vsaki priliki hajlajo kakor za stavo. Človeku v bližini ni obstanka in ni čudo, če poizkuša kdo včasih pobegniti iz prisilne delavnice.
Odbor Glasbene Matice za 1. 1 910/11 se je konstituiral tako-le: Predsednik dr. Vladimir Ravnikar, namestnik dr. Janko Bezjak, tajnik dr. Janko Žirovnik, namestnik Dragotin Šebenik, blagajnik dr. Josip Krevel, namestnik Anton Petrovčič, šolski na dzornik dr. Janko Bezjak, namestnik P. Hugolin Sattner, knjižničar prof. Anton Je rši novic, namestnik Anton Sajovic, gospodar in upravitelj društvenih hiš Fran Kobler, namestnik Fran Milčinski, preglednik poverjeništva dr. Rudež, namestnik Stanko Premrl, pravni zastopnik dr. Vladimir Ravnihar, odbornika dr. Josip Mantuani in dr. Fran Mohorič.
Izletnikom po Gorenjskem. V velikih trumah hite sedaj slovenski izletniki na vse kraje naše lepe dežele. Posebno na Gorenjsko jih gre vsako nedeljo na stotine. Ker smo že včeraj pisali, da naj Slovenci na svojih izletih posečajo le slovenske hotele in restavracije, se omejimo za danes samo na Bohinj. Kakor je znano, je »Stid-marka" izdala spomladi vodnik nemških restavracij in hotelov tudi po Gorenjskem.
V	Bohinju je pri jezeru »Turistenhotel* e d i n i 1 o k a 1 z a N e m c e ! to naj si zapomnijo izletniki, da se ne bodo mogoče kdaj zmotili in »motili" posestva Nemcev. Ob bohinjskem jezeru je mnogo slovenskih restavracij (hotel Savica i. dr.), ob potu k Savici je pa, na severnem koncu jezera, znan hotel »Zlatorog", ki je last zavednega Slovenca. Toliko smo hoteli še omeniti, v ravnanje izletnikom.
Ljubljanski sadni trg. Včeraj je bil naš sadni trg jako poln različnega sadja. Posebno mnogo je bilo marelic in breskev. Marelice so bile po 80 vinarjev do 1 K 20 vinarjev kilogram.
Mestni nasadi v tivolskem parku In nemški starši. Poroča se nam : Kadarkoli se gremo izprehajat v tivolski park, ki je ponos cele Ljubljane, da se ondi navžijemo svežega zraka in razveseljujemo nad prijetnim vonjem dišečih cvetlic, se moramo zgražati nad predrznostjo nemških staršev, ki popolnoma brez skrbi prepuščajo svoje otroke, da skačejo in hodijo po mestnih nasadih, ne meneč se za vse prepovedi. Ti predrzni nemškutarji si domišljujejo, da mora magistrat zanje izdati posebne prepovedne tablice v nemškem jeziku. Ta bi bila pa lepa i Poživljamo mestni magistrat, posebno pa paznika v tivolskem parku, naj tem predrznežem odločno pove, da tu ni kraj, kjer bi izvajali svoje barbarske navade, ali pa naj se jih naravnost aretira.
Toča. Včeraj se je v Ljubljani okolu druge ure popoldne nenadoma vsula precej močna toča, ki je v trenotku pobelila vse ulice, nakar je nastalo zopet lepo vreme.
Strela je povzročila ogenj. Včeraj popoldne od 3. do 4. ure je treščilo v hišo Fr. Gruma tesarskega mojstra v Mostah št. 78. Pod streho je bila spravljena velika množina sena, katera se je takoj užgala. Strela je švignila po žici, na kateri je bil privezan pes, v tla. Pes je bil ubit. Velika sreča je bila, da ni bilo domačih doma, drugače bi bila gotovo tudi kaka človeška žrtev. Na lice mesta sta prihiteli požarni brambi iz Most in Bizovika. Neumorna rešilna akcija se je vršila pod vodstvom g. Zakotnika, g. Dachsa in podnačelnika gasilnega društva v Bizoviku. Gasilcem se je po kratkem trudu posrečilo pogasiti ogenj. Pogorela je samo streha. Ogenj je povzročil okoli 4000 kron škode.
Treščilo je med včerajnim neurj em v cerkveni stolp na Viču. Škode ni nič.
12 letni Ivan Škerlj, o katerem smo včeraj poročali, da je neznano kam odšel, se sedaj nahaja v Vrbljenih pri svoji teti.
Aretovana tatica. V nekem tukajšnem hotelu je bil raznim uslužbenkam iz spalne sobe ukraden denar, ne da bi se bilo mo-
glo tatu priti na sled. Policija je na podlagi poizvedb aretovala tam uslužbeno perico I. L. iz Bizovika, katero je, ko je tatvino priznala, izpustila na prosto.
Dva petelina. V četrtek sta se pred hlevom na Rimski cesti dva hlapca šalila ter pahnila drug drugega tako, da sta oba padla. Ko sta nato odšla v hlev, sta se tam sprla. V prepiru je prvi zgrabil za nož in ž njim zabodel svojega nasprotnika v levo roko. Ko ga je hotel ..bucniti" še drugič, zgrabi tovariš za gnojne vile in udari ž njimi junaka noža po glavi, ne da bi ga poškodoval. In s tem je bil dnevni red končan.
Na cesti je obležal včeraj ponoči pri dolenjskem mostu nek mož, ki se ga je bil nekoliko preveč navlekel. S seboj je imel 4 letnega sinčka, ki je poleg svojega očeta toliko časa jokal, da je prišel stražnik in poklical izvoščka, ki je potem odpeljal očeta in sinčka domov.
Čigava sta prstana? Pri policijskem uradu se nahajata dva zlata prstana, katerih lastnik je dosedaj še neznan in vsekako iz nepoštene provenijence. Eden ima vdelan dragocen briljant, drugi poročni, pa ima znotraj napis »Otilie I./XII. 1900." Kdor je prstane zgubil, naj se čimpreje zglasi pri mestnem policijskem uradu soba št. 3.
S ceste. Po sv. Jakoba trgu je čevljarski pomočnik F. V. tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel s kolesom v neko delavko ter ji pri tem raztrgal ročno torbico.
Izgubljeno in najdeno. Dijakinja Berta Rusova je izgubila srebrno ovratno verižico. — Ga. Antonija Omerza je izgubila tri bankovce po 20 K. — V Lassni-kovi trgovini je bil pred 14. dnevi pozabljen svilnat solnčnik. Lastnica ga dobi na magistratu.
Za kruhom. V Ameriko se je odpeljalo	35 Macedoncev in 11	Hrvatov,	nazaj
je	prišlo pa	15 Hrvatov in	Slovencev.
Društvene vesti.
Odbor	telovadnega	društva	»So-
kol I.“ naznanja vsem svojim članom, da se udeležimo v nedeljo, dne 17. t. m. obeh izletov in sicer: izleta gorenjske sokolske župe na Jesenicah po deputaciji, katera se priklopi k župni deputaciji (odhod z južnega kolodvora ob 7. zjutraj) in slavnosti otvoritve sokolskega doma v Zagorju pa korporativno v kroju (odhod ob 7.20 zjutraj z južnega kolodvora). Torej na svidenje na kolodvoru. Nazdar!
Odbor	telovadnega	društva	»So-
kol II.“ naznanja vsem svojim članom, da se vdeležimo v nedeljo dne 17. t. m. obeh izletov in sicer: izleta gorenjske sokolske župe na Jesenicah po deputaciji, katera se priklopi župni deputaciji (odhod z južnega kolodvora ob 7. uri zjutraj) in slavnosti olvoritve sokolskega doma v Zagorju pa korporativno v kroju (odhod ob 7-20 zjutraj z južnega kolodvora). Bratje, zavedajte se teh pomembnih prireditev ter vdeležite se v kolikor mogoče velikem številu. Nazdar 1
Litijsko-šmartinski Sokol se vdeleži v celoti dne 17. t. m. slavnosti otvoritve sokolskega doma v Zagorju ob Savi ter se odpelje iz Litije ob 8. uri zjutraj. Upati je, da se bo od tu vdeležilo slavnosti ostalo občinstvo, katero se lahko odpelje tudi z opoldanskim vlakom.
Za Izlet N. D. O. v nedeljo v Kamnik vlada po vsej Ljubljani veliko zanimanje. Opozarjamo cenjeno občinstvo, ki se namerava vdeležiti izleta, da se vrši predprodaja vstopnic v Društvenem domu" v Kamniku od 11 do 12 ure dopoldan in prosimo, da si jih vsi preskrbe že preje, da ne bo zvečer prevelikega navala.
»Vlil. rožnodollnski semenj" priredi
7.	avgusta olepševalno društvo za »Rožno dolino" v restavraciji »Rožna dolina". To kar se bode takrat gostom nudilo, presega vsa pričakovanja. Pripravljalni odbor je namreč zamislil neverjetne reči.
Vrtna veselica Zveze jugoslovanskih železničarjev v Kranju se je vršila v nedeljo 10. t. m. na vrtu. gosp. M. Rant V obilnem številu prihiteli Kranjčani so pokazali svoje simpatije do narodno čutečih železničarjev. Razvila se je prisrčna zabava, med katero nas je razveseljevala godba kranjske požarne brambe, katere prvi nastop je pokazal že dokaj dovršenosti. Ne smemo pa tudi pozabiti onih dobrotnikov, ki so prispevali z darovi in dražestnih gospodičen ki so s svojim požrtvovalnim delom veliko pripomogle k lepemu gmotnemu uspehu naše veselice. Vsem prav iskrena zahvala.
»Slovenske filharmonije* oddelek koncertira danes od 8. do 12. ure zvečer na vrtu hotela »južni kolodvor’ (A. Seidl). Vstopnina prosta.
Razne vesti.
*	Nadvojvoda Ivan — „Ivan Orth“ je
bil glasom zakonika § 10, dne 16. februarja
1.	1883. št. 20, mrtvim proglašen. Kakor je dosedaj dognano, se je napotil »Ivan Orth* 12. julija 1890. z železno jadrnico »St. Marga-rethe* iz La Plata proti Valparaiso. Od na-
vedenega časa sploh ni več sledu o moštvu in posestniku jadrnice. Po računih se je morala nahajati jadrnica 20 julija 1890. v bližini Puerto Descado. Ravno tam je do-tične dni divjal grozen vihar, s kar se da sklepati, da se je ladja z vsem moštvom vred potopila. Mnogo rešilnih ekspedicij je že leta 1890. iskalo zgubljence, ali niso jih še dosedaj našli.
* Žrtev aviatike. Aviatik Rolls se je pri nekem poletu v Bournemuthu ubil. Rolls je 2. junija t. 1. drugi preletel preliv med Angleško in Francosko.
* Zrakoplov počil — 5 oseb mrtvih.
V	sredo se je v precejšni višini nad Patt-scheidom (ob Renu) razpočil krmilni zrakoplov »Erbsloh*. V gondoli je bilo 5 oseb, katere so se vse ubile. Motor se je 1 meter zaril v zemljo.
* Velikanska vojna ladja. V neki ladjedelnici v Filadelfiji se gradi vojna ladja, katera bo za 7000 ton večja kot največji angleški dreadnought. Ta in še ena taka velikanska ladja ste namenjeni za Argentinijo.
* Proces Colpi. Kakor smo zadnjič poročali, je bil Colpi obsojen na 6 let težke ječe. Njegovo sestro in mater so izpustili na svobodo. Ker se oblasti boje, da bi Colpi ne poskusil zopet kakega samomora, spi pri njem ponoči po en paznik. V soboto je začel jetnik štrajkati, in noče ničesar vživati, ako ne bo odnehal ga bodo umetno redili.
* Hofrlchter v zaporu. Hofrichterju se je posrečilo iz zapora pisati svoji ženi pismo, v katerem fantazira kako bi se dalo prirediti novo obravnavo, potom katere bi bil on oproščen. V pismu daje navodila, naj žena zvali krivdo na kakega drugega človeka. Hofrichter nepretrgoma deluje na to, kako bi postal zopet prost. V nedeljo ga je obiskal nek sorodnik, temu je dal pismo, ali zadnji ga je izročil komandantu jetnišnice. Poročila o poskušenemu begu Hofrichterja se dementirajo.
* Vročina v Ameriki. V New Yorku vlada vprav tropična vročina, ki z dnevom narašča. Samo v nedeljo je vsled vročine umrlo nad 20 ljudi, veliko jih je pa obolelo na solnčarici.
* Volitev predsednika v Mehiki. Volilna komisija je izvolila predsednikom zopet Porfirio Diaza, podpredsednikom pa Ramon Corrala.
* V svetovni kongres za svobodno verstvo, ki se bode vršil od 5. do 10. avgusta v Berolinu, bo res v pravem pomenu besede svetovni kongres. Iz severne Amerike je priglašenih že 192 udeležnikov, med temi 60 duhovnikov in profesorjev 12 verskih ločin. Naročili so si za kongres lastno ladjo. Udeležilo se bode kongresa tudi več budistov, parzov in privržencev stare vere v svetlobo. Manjkalo ne bode nadalje Japoncev. Vsa sila bode Francozov, Angležev, Skandinavcev, Dancev, Italijanov, Holandcev in uglednih mož drugih narodov. Zastopana bode seveda tudi Avstrija.
* Rontgenovi žarki proti golši. Dr. Leopold Freund na Dunaju javlja, da je v 23 slučajih zdravil golšo ali debeli vrat in da se mu je vsakokrat posrečilo zmanjšati njegov obseg za 2—4 centimetre. Če se bode to res dokazalo, mu bodo pač nemški Gornještajerci peli z grgrajočimi grli hvalo in ga kovali med zvezde.
* Merjenje dima v zraku. V boju proti dimu v zraku po velikih mestih so iznašli neko pripravo, ki bode gotovo velike vrednosti kot merilo množine dima v zraku. To merilo obstoji iz medene cevi, ki ima na koncu prozorno pločo iz celu-*<**•. Ta ploča je razdeljena na štiri dele, kateri *o različno sivo barvani, kar odgovarja sivini dima prostega zraka do one temne b«ve, u j0 jmi popolnoma odim-Jen,	model ima na sredi luknjo, da lahko vsak opazovalec gleda pločo in skoz njo del odimljenega neba. Mali aparat se rabi tako-le: cev se nameri proti vrhu tvorniškega dimnika, potem se pa vije tako dolgo, dokler se ne zlaga barva zraka z barvo ploče. To postopanje bode velikega pomena, vendar se bode pa morala posvečati pozornost tudi drugim vzrokom, ki kalijo ozračje.
* Pozno se je zavedel oni mladi mož ki se je poročil te dni v Hfichstu pri Kfllnu. Ko je izrekel usodno besedico .da*, ■e mu je zasvetilo v glavi in kot bi g« bes lopil je ušel izpred oltarja. Nevesta se J* onesvestila, ljudje prestrašili, ženina pa ** do/edaj niso našli.
in nn*lagnatl T avtomobilu. Grofica Lnmhni a s 1 u S *• Dva sicer brezpomembna dogodka, a za madjarsko plemstvo zelo značilna, sta se dogodila prvega julija
v	Budimpešti. Kažeta nam prav jasno, kako občujejo grofi m knezi z .navadnimi« judmi. Vsi niso taki, ah ravno izjeme posujejo pravii0. _ Dne prvega julija po-Poidan je brzel ogromen avtomobil po An-urassyjevi cesti y Budimpešti. Na voglu
vdseve ceste ie P°štnega slugo
inf« ° Su.in Sa meni n‘č tebi nie podrl, r. aL Se hotel seveda kar odpeljati, ali ljudstvo mu tega ni pustilo. Iz Oktogon-sKega trga je pridrvel policist na konju, k njemu pa je pristopila elegantna dama in
mu velela: Zapišite, avtomobil je grofa Pavla Szaparyja; potem gremo naprej. Povejte gospodu mestnemu glavarju, da ne pride zadeva v časnike! Takoj na to je avtomobil zopet oddrvel, ne da bi bila grofica le vprašala za ime ponesrečenca, ali pa pa da bi se bila ozrla za njim. Policist bi bil rad, da bi povoženec šel peš na policijo in gotovo bi bili polomljenega moža tirali tja, ko bi se ga ne bil usmilil dobrosrčen žurnalist, ki ga je spravil v njegovo stanovanje. — Princ in šofer. Njegova svetlost princ Ljudovik Windichgr3tz se je vozil isti dan zvečer ob 8. uri v park. Avtomobil je vodil 24 let stari in zelo vestni mehanik Aleksander Salgo. Ko sta se vozila
v park, je bil princ zelo zadovoljen, ali nazaj so mu začele rojiti muhe. Do Szilžr-dove ulice je psoval princ na vse načine šoferja in mu je hotel povedati, da je (šofer) docela pijan. Ta pa je bil ves trezen in je razumel svoje delo popolnoma; vsled tega ga je minila potrpežljivost in pri pošti v SzMrdovi ulici je rekel princu: Svetlost me vedno žali. Povem, da ne bom več vozil, če bom moral poslušati same psovke. — Kaj, je zaklical princ iznenaden,
vi se upate to govoriti? Policist! Policist! — No, in ker se tu ni šlo za kak roparski umor, je bil stražnik takoj na mestu. Na prinčevo besedo je kar okamenel. Vstopil se je vojaško pred plemiča, ki mu je velel: Jaz sem princ Windischgr3tz, član mag-natske zbornice. Zvežite tega moža — kazal je na šoferja — in ga odvedite! — Tako se je tudi zgodilo in šofer je romal v zapor. Kaj je bilo potem z njim, za to se ne ve.
*	Umetnik umrl. V kopališču Lubien (Galicija) je umrl 7. julija znani poljski kipar Anton Popiel v 45. letu svoje starosti.
Najaovtsjša telefonska in brzojavna poročila.
Grunewaldska slavnost v Krakovu.
Krakov, 15. julija. Kot uvod k veliki grunewaldski slavnosti se je danes najprej vršilo slavnostno odkritje spomenika kralja Ladislava Jagela, premagalca nemških vitezov. Spomenik je daroval mestni občini slavni poljski virtuoz Paderewski, ki je bil viharno pozdravljen. Slavnostnega odkritja se je udeležilo nad 150.000 ljudij. Navzoči so bili tudi cesarski namestnik Bobrzinski, deželni maršal Badeni, nebroj poljskih deželnih in državnih poslancev, zastopniki poljskih poslancev iz nemškega državnega zbora, odposlanci ruske dume, zastopniki Jugoslovanov in nebroj različnih slovanskih dostojanstvenikov. Župan dr. Leo je v svojem govoru z navdušenimi besedami proslavljal darovatelja spomenika, virtuoza Paderew-skega, katerega so navzoči obsipali s cvetlicami in viharno pozdravljali. Celo mesto je okrašeno z zastavami, posebno slavnostno pa je okrašen Matej ko v trg, kjer stoji spomenik.
Ban Tomašič grozi z demlsljo.
Budimpešta, 15. julija. Pogajanja med hrvaškimi delegati in banom Tomašičem so se pričela danes. Med hrvaškimi poslanci se glede vprašanja sporazuma z Ogri opaža velika needinost, kajti večina nikakor ni zadovoljna z nasveti bana Tomašiča, vsled česar je isti pričel groziti z de-misijo. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri. Dan odločno stoji na stališču, da se morajo najprej rešiti državne zadeve, potem pa šele vprašanje glede železniške pragmatike in gradnje nove dalmatinske železnice.
Boromejska enciklika v Trstu.
Trst, 15. julija. Boromejska enciklika se bo v kratkem objavila tudi v Trstu in po celem Primorskem. V Trstu bo izšel prevod v laškem jeziku.
Preprečena železniška nesreča.
Reka, 15. julija. Ko se je danes bližal mešanec mestu, so neznani ljudje nastavili na tir velikanske skale, da bi tako spravili vlak iz tira. Toda, ker se jim to ni posrečilo, so ob prihodu vlaka začeli metati v istega kamenje in razbili več šip. Zločince že zasleduje žandarmerija.
Afera Ungern-Sternberg.
Dunaj, 15. julija. Kakor se je sedaj dognalo, je barona Ungern-Sternberg, ki je bil v Petrogradu aretiran zaradi vohunstva, denunciral njegov tovariš dr. Pohl, dopisnik ruskih časopisov.
Požar pri Florldsdorfu.
Dunaj, 15. julija. Blizu železniške postaje Floridsdorf je nenadoma okoli ene ure ponoči nastal velikanski požar. Vnela so se razna skladišča lesa. Škoda znaša nad
150.000	kron. En ognjegasec je zadobil pri reševalnem delu zelo nevarne poškodbe. Kako je nastal ogenj, se sedaj še ne ve.
Belgijska kraljevska dvojica v Farizu.
Pariz, 15. julija. Belgijski kralj in kraljica sta si danes ogledala mestni magistrat, nakar se le vršil slavnosten diner.
Darilo sultana črnogorskemu knezu.
Cetinje, 15. julija. Turški sultan Mohamed je daroval črnogorskemu knezu Nikoli povodom njegovega petdesetletnega vladarskega jubileja, čistokrvnega arabskega konja.
Viktor Emanuel v Rakoniku.
Rim, 15. julija. Italijanski kralj Viktor Emanuel je odšel na letovišče v svoj grad v Rakoniku.
Zahteve Vatikana od Španije.
Pariz, 15. julija. Kakor poroča „Ma-tin“, zahteva Vatikan, kot predpogoj za na-daljna pogajanja, demisijo ministrskega predsednika Canalejasa, katerega smatra za glavno oviro mirne rešitve perečih vprašanj.
Štrajk železničarjev na Francoskem.
Pariz, 15. julija. Železničarji so že popolnoma pripravljeni na štrajk, ki bo naj-brže že v kratkem izbruhnil. Sindikat je izdal sledeči oklic: Načrt za izvršitev stavke je že dokončan. Na dano znamenje naj se ustavi takoj ves promet na vseh progah, vsled česar tudi pošta ne bo mogla delovati in se bodo morali posluževati pisemskih golobov. Ako se vlada ne uda zahtevam železničarjev, pričnemo takoj stavkati.
Ladije velevlasta ostanejo pred Kreto.
London, 15. julija. Kakor poročajo tukajšnji listi, ostanejo bojne ladije združenih velevlasti toliko časa v Sunda zalivu, dokler ne bo vprašanje glede Krete popolnoma rešeno.
Sklep o nabavi novih bojnih ladij na Angleškem.
London, 15. julija. Angleški parlament je danes sprejel z večino 228 glasov predlog o nabavi novih bojnih ladij.
London, 15. julija. Pri današnji debati o predlogu glede nabave novih bojnih ladij se je zbornični predsednik Asquith dotaknil tudi avstrijskega mornaričnega programa in izjavil, da se Angliji nikakor ni treba bati pomnožitve avstrijske mornarice.
Samomor 102 letnega starca.
Budimpešta, 15. julija. V Rožnem se je obesil 102 letni starec Režowsky, ker je že popolnoma oslepel in zato ni hotel več nadlegovati svojega 75 let starega sina.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Borzna poročila.
Naložbeni papirji.
4o/o majeva renta............................H	94-To
4'2o/0 srebrna renta...................
4o/o avstrijska kronska renta . .
4o/o ogrska .	....
4o/o kranjsko deželno posojilo . .
4o/o k. o. češke deželne banke 5°/0 rusko državno posojilo . . .
Srečke.
Srečke iz leta 1860 'It ... .
.	. „ 1864	.............
. tiske............................
,	zemeljske I. izdaje	.	.
. »........................
. ogrske hipotečne ....
.	dunajske komunalne	.	.	.
.	avstrijske kreditne	.	.	.
, ljubljanske......................
.	avstrijskega rdečega	križa	.
„	ogrskega ,	.	.
, bazilika.........................
, turške...........................
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke . . Avstrijskega kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice....................
Državne železnice..................
Alpine-Montan......................
Češke sladkorne družbe . . . Živnostenske banke ....
Valuto.
Cekini.............................
Marke..............................
Franki (Napoleon)..................
Lire........................
Rublji............................;
banka“	
910.	
1 Ku	r z
| denarni	blagovni
94-10	94-30
9770	97-90
94 05	94-25
92-20	92-40
96-50	—
94-25	95-25
104 —	104-50
237 —	243 —
324-—	330’—
154 50	160-50
296-25	302-25
276-25	282-25
247-50	253-50
532-—	542 —
526-	536-
79-50	83-50
64-50	68-50
38-40	42-40
28.55	3255
258 -	259 —
446-25	447 25
671 —	672--
542-75	54375
108 50	109-50
742 —	743 —
741-25	742-25
233-	235-—
261 —	262--
11-36	11-38
117-40	117-60
19075	19-095
94-75	94-95
252-75	253-75
Mali oglasi.
Besed* 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl lahko v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Odda se Telika hladna Tinska klet v Spodnji Šiški ob glavni Celovški cesti nasproti občinskega urada št. 82. Več se poizve istotam. Kdor jo želi naj ne lamudi, ker take kleti so redke. 128/5—2
Proda se lepo poseitro v industrijskem kraju blizu Ljubljane, v tovarni dela do 1000 delavcev; pri hiši je gostilna, ki najbolje uspeva. Pri tem posestvu je 64 krasnih orehov, bukev ln smrek. Jako bogato naložen kapital. Več pove .Jutro".	140/2—2
Lepa velika mesečna soba se solidnemu gospodu (v civilu) s 1. avgustom odda v Dalmatinovi ulici 15, (hotel Štrukelj), 11. nad. desno.	141/2—2
Hiša s prodajalno tik Ljubljane se po jako ugodni ceni proda (K 11.000). Poizvedbe na inse5 ratni biro .Jutra".	124/6—
Gostilna N. D. O. ulica Karadorl St. 18. Trst
se priporoča p. n. gostom in čitateljem ,Jutra“ kadar pridejo v Trst, da jo posetljo. Na razpolago so gorka In mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/18—3
Sprejme se osem gospodov na boljšo domačo hrano do 17. t. m. ali do 1. avgusta. Vprašanja na inseratni biro .Jutra*.	119/5—5
Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda. Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica. 136/6—2
Debro uspevajoča prodajalna se zaradi rodbinskih razmer proda. Več se poizve v Kavškovi ulici št. 127, Spodnja Šiška.	143/1—1
Prodajo se 3 samci in 2 samici ('foxterier) ter 3 ovčarski psi (čuvaji) in teh pasem čistokrvni mladiči. Kje, pove inseratni biro .Jutra".	142/3—1
ČeTljarskeffa pomočniku za razna dela sprejme takoj F. Sitar, Radeckega cesta št. 1.	142/2—1
KORESPONM .............................
Mlad gospod se želi seznaniti z gospico prijetne zunanjosti v starosti do 25 let. Prijazne ponudbe, ako le možno s sliko, ki se vrne, na inseratni biro .Jutra* pod šifro R. S. 25.	139/3—2
Kuč
v za slabokrvne In prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo. 5 kg franko K4 —
Br. Novakovič, Ljubljana«
I K O
I K O
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
I K O
I K O
104—5
Fran Krapeš.
Odda se več voz
konjskega gnoja.
Vprašanja na Oroslav Dolenec, Ljubljana, Wolfova ulica 10.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih, in kinasrebmih namiznih oprav itd., itd.	6/to—l
Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
%
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Kongresni trg St. 13
%
izdeluje prave gorske in telov. Čevlje.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliča. Nasproti glav. poite.
Spored od sobote 16. do torka 19. julija.
1. Nepoboljšljivi Tonček. (Komično.)
2. Pri slepcih v Avstraliji. (Nar. posnetek.)
3. Odpuščenje na morski obali. (Igrokaz.)
4. Žurnal Pathč št. 2. (Zadnji dogodki svetovne zanimivosti.)
5. Pot trpljenja. (Ganljiva drama ix življenja.)
6. Bistroumni atentat. (Komično.)
Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. uri zvečer:
7. Komisarjev pes.
8. Bandit iz ljubezni.
9. Ključ sem izgubil.
Ob lepem vremenu se vrši zadnja predstava na vrtu.
Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska filharmonija.
panzarj
trpežna vozova, proda Franc Belič, pod-kovski mojster in izdelovalec vozov, Rimska cesta št. 17.
iščem do 10.000 kron, ali zalagatelja proti gotovini do 10o/0. Podjetje napreduje kar najbolje. — Več pove upravništvo „Jutra“.
Vajenec
iz poštene hiše se sprejme takoj v galanterijsko in modno trgovino Lud. Dolenc, Prešernova ulica 10—14.
latej Orehek, Ljubljana,
Kolodvorska ulica. 86
(blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago 1 Čudovito nizke cene I
Kite iz 1
poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 % dražje priporoča
S. STRMOLI, brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.)
izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah.
F. CASCIO
je preselil svojo
vinsko trgovino
v Lingarjevo ulico 1.
Priporoča svojo zajamčeno pristno vino po sledečih znižanih cenah:
Teran, steklenica ... pol litra K — 25
Namizno vino, belo .
Opollo, fino.................
Namizno vino, rdeče staro Rebula, prve vrste . .	,
Rizling......................
Vis, rdeče.......................
Vis, belo........................
Refoško..........................
Vino vermouth, Specialiteta Maršala, pristno ....
7/10
•25 —•30 —•30 —•35 —•35 —•35 —•40 —•45 1-— 1-50
Trgovina je založena z raznovrstnimi desertnimi vini, Asti Spumante, finim konjakom, Malago, slivovko, tropinovcem, rumom in čajem. Za vsako steklenico je vložiti 10 vin. Vsa ta vina se dobe tudi v sodcih po znižanih cenah.— Z velespoštovanjem F. CASCIO.
Svoji k svojim!
Pozor
kavarnarji, restavra-terji in hotelirji!
Za novo leto sem izdelal priročne mehke in elegantne etuije s koledarčkom za leto 1911, kakršne razdelijo ob novem letu hotelirji in kavarnarji svojim gostom.
Za obilna naročila se najvlud-neje priporoča
Fr. Breskvar
knjigovez v Ljubljani.
Vzorci in cene vsakomur na razpolago.
Svoji k svojim!
Velik vrtni
„Slov. filharmonije*'
se vrši diees 18. t. m.
v hotelu pri Seydlu
(hotel „Južni kolodvor")
Začetek ol> 8. zvečer. Vstopnina prosta.
CArja iz belega hrastovega OUUC lesa, trpežni, močni
tu
— C/D
a o
>C/D
Sol
a> > a <y
m—
<u
“ tn O >
T3
O
C/D
Sode
od finega špirita
vinski sodi
krasni Izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni
It. L Hartiaia Kleini! Avg. Tomažič,
Ljubljana, Mar. Terezije c.
C/D
O
£L
< X n -t n. P
a !2 » E
N — p N
S* °-® n>
5T a, tu
v X
fptlP nizke in so,ldne v>CllC točna postrežba
Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke — ter slamnike in čepice.........
70°|o ceneje v »Angleškem skladišču oblek" O. Bernatovie
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Proizvajanje spirituos
kot prosta obrt, kakor tudi
Izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno.
Ozira se samo na resne ponudbe.
Ponudbe pod šifro ..Spirituosen 83857“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj l.j\.
-66;
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, otvorii prenovljen
hotel „S
a
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago.
V bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna. Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem
Alojzij Zajec.
%
Cene brez konkurence!
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
FR IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in
trakov z napisi.
!Z~cunanja. naročila se iz-■vršnjejo Iritro in točno.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam®staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo.
Izborna domača kuhinja. Cene 52-5 najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu p (f zmerni ceni.
Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „ITnion“.
Karol Počivaunik.
■ ■
v.	-7	’	v	-TV.;?'-':
TM Ki
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Rezervni fond: K 450.000.
Stritarjevo, ulica štev. 8
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
••■•••••   ....................................................
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0.