Edini slorenski dnevnik t Zedinjenih državah :- Velja za vse leto .. $3.00 g Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. bsaed every da; except Sundays —: and Legal Holidays. 50.000 Readers. TKLEPON PISARNE 4687 COETLANDT. Entered m S«ooBd-OUw Matter. September 11, 1903. al the Poet Office at Hew York, M Y, under the Act of Oongrta of Hank 3. 187». TKLXTOX riMAMMM us? COftTLAMDT NO. 49. — STEV. 49 NEW YORK, TUESDAY, PEBEUABY 29, 1916. — TOREK, 29. FEBRUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXTV Najbolj krvava bitka, kar jih je bilo v zgodovini Zavzetje Orača. Avstrijci so zapleni"i 23 topov in veliko drugega vojnega materija la. — Zavzetje z naskokom. Predrzna tatvina. Berlin, Nemčija. 2*. februarja Na Dunaju je bilo vet3raj uradno razglašeno, da ko zaplenili Avstrijci v Draču 23 težkih topov, desrt tisoč pušk in veliko drugega vojnega maierijala. Italijansko četo se niso umaknilo i7 Drača ampak BOJI PRI DOUAUMONTU SE SE VEDNO NADALJUJEJO. — NASPROTUJOČA SI POROČILA. -SPLOŠNO PREVLADUJE MNENJE, DA NEMCI NE BODO ZMAGALI. — POLOŽAJ SEVERNO OD VER-DUNA. IZJAVA MIN. PREDSEDNIKA BRIANDA. «<> pobegnile. Najprej se je bila približala Dra ANGLEŽI. — NEMCI SO BAJE KONCENTRIRA-LI V OKOLICI VERDUNA KAKIH 800,000 MOŽ. — HUMBERT, POTAIN IN HERS. o-M Paril, Francija, 28. februarja. — V poročilu, ki je tilo nocoj izdano, je omenjeno, da so Francozi odbili vse nemške napade. Poročilo se glasi dobesedno: V Argonih so obstreljevale nase težke baterije sovražnike postojanke. Največ škode so napravile pri liri-i \\ štev. 285. Tam so tudi eksplodirali več min. »Severno od Verduna je naša artilerija še vedno v akciji. Ponoči >o Xemci večkrat napadli naše postojanke. p i muo jih pognali z velikimi izgubami v beg. Pri utrdbi Donaumont je prišlo do bajonetnili s]>opadov. — Venn ui so je posrečilo priti nekoliko naprej, v splošnem ca niso ničesar dosegli. Paril, Francija, 28. februarja. — Ofioiolni "Temps" piše sledeče: Xemci še niso povedali, koliko vojakov so izgubili pri Vordunn Tega ne bodo najbrže nikdar povedali, ker se boje, da bi se nemško ljudstvo preveč ne razburilo. Francoski vojaški strokovnjaki so mnenja, da so izgubili Nemci tekom par dni 100.000 vojakov. Kljub tem > 111 i i ii žrtvam niso ničesar dosegli. Že zdaj se vidi. da je začela nemška ofenziva omahovati. Iz zanesljivega vira se je tloznalo, da imajo Xemci pri Verdunu najmanj 800 tisoč vojakov. Soeijalističm voditelj Gustav Herve, pravi, da se bodo vršili najhujši spopadi ob zapadnem bregu reke Maas ali pa v okolici sv. Mihiela. Francozom poveljujejo pri Verdunu general Potain, Tlumbret in Hers. Vsi trije so izborili poveljniki in so se že večkrat proslavili. London, Anglija, 28. februarja. — Iz angleškega glavnega stana v Franciji poročajo: Včeraj zvečer smo pognali Xemce jugovzhodno od Alberta v beg. Sovražnik je razstrelil južno od prekopa La H neko mino, ki je povzročila precejšnjo škodo. V splošt *mii je položaj jHtpolnoma neizpremenjen. Paril, Francija, 28. februarja. — Francozi so po iz-vanredno hudih spopadih pregnali Nemce z vseh postojank. Uatere so zadnje dni zavzeli. Ministrski predsednik Priard je rekel časnikarskim poročevalcem: — Prepričan sem, da bomo v tej silni bitki, na jkrvava »m, kar jih pomni zgodovina, zmagovalci. Nemška armada je prišla med dva ognja. Z vseh strani jo obstreljujemo s šrapneli, štiri naše sveže tli vizije jo neprestano na-nadaio. Nemcem ni kazalo drugega kakor ustaviti se. francosko težko artilerijo je padala utrdba za utrdite nemških vojakov so kar izginjale pred našimi cu neka avstrijska kolona in uprizorila na utrdbo napad. Italijani so se nekaj časa ustavljali, ko so pa izprevkMi, da jim vse skupaj nič ne pomfcga, so pobegnili. — Ko so prišli Avstrijei v mesto, jo bilo ie v plamenih. London, Anglija, 28." februarja. Neka tukajšnja brzojavna agentu-ra je dobila iz Rima poročilo, da se je v bližini pristanišča sv. Ivan Meduanski. potopila italijanska bolniška ladja Mareehiaro". Rim, Italija, 28. februarja. — Italijansko časopisje pravi, da so odšli Italijani prostovoljno iz Dra-r-a, češ, da je njihova naloga v Albaniji rešena. Italijanska ekspedi-cija je bila samo zato v Albaniji, da je pomagala Srbom rešiti se. P Berlin, Nemčija, 28. februarja. — Utrdba Douau-inont je popolnoma razdejana. Razdejale so jo krogle Hems' ih 42eentimetrskih topov. Brzojavna zveza med francoskim glavnim stanom in med zunanjim utrdbami je najbrže prekinjena, ker je francoska artilerija tedaj utihnila, ko so utrdbe najbolj potrebovale njene pomoči. Paril, Francija, 28. februarja. — Francosko vojno n i i n i st rst vo poroča: V Belgiji so naše baterije obstreljevale sovražne u-trdbe in povzročile precejšnjo škodo. Pri pristavi Nava-rin, severno od Souaina so zavzeli Xemci nekaj naših prednih strelnih jarkov. Bitka pri Verdunu ne bo tako kmalo končana. Pri Douaumontu je položaj neizpremenjen. Peking, Kitajsko, 28. februarja. — V mandžursko pristanišče Dalnv bo kmald dospela neka ruska divizija. Vkrcala se bo na japonske pamike in se odpeljala proti Mezopotamiji. Carigrad, Turčija, 28. februarja. — Turško uradno poročilo naznanja, da se ni na nobenem turškem bojišču xadnj« dni ničesar novega pripetilo. London, Anglija, 28. februarja. — Angleško vojno ministrstvo naznanja, da je pri nekem turškem napadu padel Karani Xuri be j, brat turškega vojnega ministra, Enver beja. Njegov pribočnik Gaafar je bil smrtno nevarno ranjen. Od 22. do 25. februarja se je vršila na desnem bregu reke Tigris vroča bitka med Turki in četami generala Avlmera. Angležem se je posrečilo pognati Turke v beg. 26. februarja je obstreljevala angleška artilerija sovražni tabor pri Havanah. Položaj pri Kut-el-Amari je neizpremenjen. Upati je, da se bo angleška posadka kjn&lo oprostila oblegovalcev. 4- ' * f f MS: .. J, $2,500,000 za nevtralnost. Krifltijanija, NorveSka, 28. febr. Norveška vlada je predložila državnemu zboru proračun za 10 milijonov norveških kron ali okrog $2,500,000, ki jih bo rabila vlada za nadaljno vdrževanje nevtralnosti. — Srbska delegacija. Pariz, Francija. 28. februarja. Srbski prestolonaslednik Aleksander bo v spremstvu ministrskega predsednika Pašiea kmalu obiskal Pariz, Rim in London, da se bo zahvalil zavezniškim vladam za pomoč, ki so jo zavezniki nudili Srbiji. Samomor nemškega poveljnika. London, Anglija, 28. februarja. Iz Petrograda poročajo, da se je u-smrtil grof Kanitz, nemški poveljnik posadke v Kermanšah. Samomor je napravil, ker so Rusi udrli v ono mesto. Smrtna obsodba. London, Anglija, 28. februarja. Francosko vojno sodišče je obsodilo na smrt poročnika Georga Co-dera, ki je v jezi ustrelil canadskc-ga narednika Ozanna. Skok iz četrtega nadstropja. Tiskar Peter Sabinowicz je skočil včeraj iz četrtega nadstropja hiše štv. 330 Cherry Str., New York, na tla in obležal na mestu mrtev. Zdravniki so dognali, da se mu je zmešalo. Cena pšenici padla. Chicago, 111., 28. februarja. — Vsled napetosti, ki je zavladala med Nemčijo in Združenimi državami. se je eena pšenice pri vsakem bnšlju znižala za pet centov. Zopet na delu. Denver, Colo., 28. februarja. — Člani državne industrijske komisije so naznanili, da se bodo vrnili stavkujoči delavci v Pueblo in Leadville v rudotopilnice ter čakali konečnega odloka državnih o-blasti. Švedski parnik se je potopil. London, Anglija, 28. februarja. Sem je dospelo poročilo, da je neki podmorski čoln potopil v Sredozemskem morju neki švedski parnik. katerega ime se dozdaj se ni moglo dognati. Na parniku je bilo baje 17.5 potnikov. POZOR ROJAKI! Ako pride k vam Zottijev agent, najbolj storite, da mn pokaže te vrata, ker drugače se vam lahko prigodi, da se boste kasneje kesali. Na tisoče rojakov se nam je pritožilo, kako jib je znani italijanski fakin pre varil sa težko prislnžene novee. Na tisoče hrvatskih dražiš je stradalo radi njegovih sleparij. Po toči ne pomaga zvoniti To naj velja vsem, ki so nas zadnji čas vprašali aa svet in p sme« " - ""v, » Štiri vreče z registrirano pošto izginile. — Škodo cenijo od $200,000 do $1,000,000. Obširna preiskava. Iz zaklenjenega postnega voza Združenih držav >>o izginile na šp nepojasnjen način štiri vreče, v katerih s.- je nahajalo 20H registriranih zavitkov iz Baltimore in Washingtona in del denarne poŠi-l.jatve od zakladnistva v Washing-tonu na nekatere newyorske banke. Škodo cenijo od $200,000 do enega milijona dolarjev. Zvezni detektivi mislijo, da se je dogodila tatvina. Vreče so izginile v soboto ob pol petih zjutraj na čolnu Wilkesbarre Jersey Central železnice. William E. Cochran, nadzornik newyorškega oddelka poštne službe je rekel, da se natančno še ne more določiti, kolika je škoda, dokler ne pridejo natančni podatki iz onega poštnega urada, kjer so bile vreče sprejete. Ta uradnik je rekel, da je sedanja ena najpre-drznejših tatvin, kar se jih spomni v svoji službi in da bi ukradena svota narasla še za več stotisoe dolarjev. če ne bi roparji pregledali še dvoje vreč, v katerih se je nahajalo mnogo denarja od zakladni-stva v Washingtonu. Po zatrdilu poštnih uradov nima razven nekaterih uradnikov na železniških poštnih vozovih in nekaj poštnih uradnikov nihče ključev, s katerimi bi bilo mogoče odpreti vozove. V soboto zjutraj je bilo zelo mraz in vuaniki in čuvaji so prekršili postavo, ker so se šli gret v gorko kabino na postaji, mesto da bi ostali na vozovih, kakor je njihova dolžnost. Sedaj se vrše stroge preiskave ker si oblasti nikakor ne morejo razlagati, kako se je rop završil Proti skrivni diplomaciji Washington, D. C., 28. febr. — "Jaz mislim, da ima kongres pra vico, da dobi vpogled v vso tajno korespondenco med Združenimi državami in evropejskimi velesilami glede pravic nevtralnih držav na oboroženih parnikilr', je rekel zastopnik Cooper iz države Wisconsin, ki je odličen republikanski član odbora za zunanje zadeve, v neki svoji današnji izjavi. "Nasprotnik vojne sem, razven vojne za obrambo. Takrat pa mora biti obramba vredna žrtev, ki jih zahteva vojna. Tudi sem zelo nasproten skrivili diplomaciji." Anonimna grožnja. Ashland, Wis., 2S. februarja. — Danes so bili delavci v dn Punto-vih napravah obveščeni, da bo nek zrakoplov uničil tovarno dne 1. marca. situacija»Mehiki. |p|ova nemška spomenica. Žrtve potopljene ladije. V deželi bo zopet izbruhnila revo lucija. — Felix Diaz bo izdal pro-klamacijo. — Herrera. Strelni jarki igrajo v sedanji vojni zelo veliko nlogo. — Kakšne bodo vojne v bodočnosti. Do sedanje vojne so se zavaro vale države druga proti drugi s trdnjavami. Take trdnjave so stale ogromne s vote denarja, oprem Ijene so bile z najboljšimi topovi in v vsaki je bilo več tisoč mož posadke. Sedaj se je pa izkazalo, da trdnjave nimajo v vojni skoraj nobene važnosti. Največje ruske in avstrijske trdnjave so padle po pardnevnem obleganju. V sedanji vojni igra glavno vlogo strelni ja rek. Nekatere države so celo sklenile napraviti po vojni ob svojih mejah strelne jarke, kar bi bilo veliko cenejše in veliko sigurnej-še. — Eakorhitro odide vojak na fronto, ne stanuje več v vojašnici ali v hiši, pač pa v strelnem jarku. V jarkih imajo skromne postelje, peči. skladišča itd. Natančen popis strelnega jarka najdete v našem Koledarju. Slo vensko-Ameriški Koledar ob nega razen tega tudi veliko po učnih člankov, lepih povesti, raznih popisov in cel kup šale. — Opremljen je s krasnimi slikami. Rojaki, naročite si ga, dokler za I toga ne poide. Stane-samo 85 een •tov. Naročite ga pri:_ ) 8lovehio fubushoro 00, >82 Oortlaadt ftU Vsv York, V. * * Washington, D. C., 28. febr. — Felix Diaz, ki je bil tri tedne v New Orleansu pod nadzorstvom ameriških detektivov, je neznano-karn pobegnil. Najbrže se je podal v Mehiko. Justični department je dobil že par brzojavk, iz katerih je razvidno, da je general Felix Diaz, ne čak bivšega predsednika Porfiria Diaza, že v svoji domovini in da se pripravlja na novo revolucijo. V kratkem bo izdal proklamacijo, ter v nji povedal, da se bo toliko časa boril za humaniteto in pravico, dokler ne bodo/a vladale v Mehiki normalne razmere. V kratkem času se mu bo pridružilo 25.000 mož. El Paso, Tex., 28. februarja. — Kot naslednik generala Louisa Herrere je postal vojaški governor države Chihuahue general Louis Gurierez. New Orleans, La.. 28. febr. — Iz znaesljivega vira se je doznalo da spremlja Felixa Diaza ameriški pustolovec Lee Christmas. Smrtna obsodba morilca. Buffalo, N. Y., 28. februarja. — Dvajsetletni Charles Knnrow je bil danes obsojen na smrt v elek l ičnem stoleu v Sing Singu, ker je umoril nekega človeka prveg; januarja t. 1. Smrtna obsodba sr bo izvršila v tednu, ki se začne i 3. aprilom. Lakota na Grškem. Atene, Grško, 28. februarja. — V petek se je zbralo pred poslan sko zbornico v Atenah vse poln' razcapanih žensk, ki so imele svo je otroke v naročju. Ustavljale s< poslance in jih prosit -1- gla sujejo za demobilizaeijo grške ar made, češ, da nimajo nikogar, k bi jih preživljal. Poslanci so j in seveda vse obljubili in se podali ^ dvorano. Seja je bila burna, todr opravilo se ni ničesar. Govornik-so obsojali postopanje bivšega gr škega ministrskega predsednik? Venizelosa, ker je baje edino on zakrivil, da se nahaja Grška v ta kem položaju. Poslanci bodo skušali izposlovati. da bodo dobivali rezervisti daljše dopuste. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hra ailnicam, posojilnicam ter posa mesnim osebam na KRANJSKO STAJERSKO, ISTRIJO, KORO 3KO, HRVATSKO, in druge kra ie v AVSTROOGRSKI blizo 7 m i iijonov kron. Vse te pošilja tve so dospele v roke prejemnikov ae tako hitro kakor prej v mirnem času, toda sanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošTja ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaka, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dome stic Postal Money Order" ter pri i ožite Vaš natančen naslov in na slov osebe, kateri se ima izplačati Cene: K 9 K 1 6---- .90 iao . 16 80 10.... I GO 130 ... 18.20 16.... 2.30 140 ... 19.«>0 JO____ S. 00 150____ 21.00 46---- 3.70 160..». M. i 30 ... 4 40 170.... 23 80 15 6 10 180.... 25 20 40 ... 5.80 190.... 26.60 46____ 6.60 **>.... 28 0 60.... 7 20 350--- 35.00 66 .. 7.8> 3U0.W 42.00 60 ... 8 55 350..., 65 ... »25 400™ b*i AH) 70 . 9 95 4*»™ 63.0 i 75 ... 1« 65 50»™ 70.<0 80 . il 35 60* .... 84.00 *5 ... 12 0> ..... 98 00 90 12 75 112.(N 100.... 14.UO «00.... 126.00 110____ 16.40 1 139.0" NEMŠKI POSLANIK JE IZROČIL AMERIŠKI VLADI SPOMENICO. — NEMCI NE BODO POTAPLJA LI PARNIKOV, DOKLER NE BO DOKAZANO, DA SO OBOROŽENI. — NE BODO KRŠILI ŽE DANIH OBLJUB. — NEMČIJA IN AVSTRIJA NA ISTEM STALIŠČU. — ŠTEVILO ŽRTEV NA PARNIKU MA-JOLA SE VEČA — 155 POGREŠANIH. — SUMNIČIJO NEVTRALNE POLAGANJA NEMŠKIH MIN. Washington, D. C. 28. februarja. — "Nobena nasprotnika trgovska ladja ne bo torpedirana brez svarila, dokler ne bo ugotovljeno, da je ladja tudi res oborožena". To zagotovilo je dobila vlada Združenih držav danes od nemškega poslanika grofa Bernstorffa, ki je v imenu nemške vlade izročil neko spomenico, ki temelji na zaupnih šifriranih navodilih, ki jih je poslal nemški zunanji urad iz Berlina. Poleg tega pa je grof Bemstorff tudi na-roognil, da bo dokaz, da so parniki oboroženi, že zadosten. če se bodo skušali parniki upirati. Ko je zapustil nemški poslanik državno tajništvo, -e je oglasil tam baron Zwiedinek, namestnik v avstrijskem poslaništvu ter je izjavil, da je stališče avstrijske vlade v tem vprašanju podobno onemu, ki ga je označil nemški poslanik grof Bemstorff. Tako stojita obe centralni evropejski velesili skupaj v vprašanju bojevanja s podmorskimi čolni, kakor je označeno v nemški nameri potapljati oborožene trgovske parni lie, ki stoiki v veljavo o polnoči med 29. februarjem In 1. mareom. Odgovor nemške vlade, ki ga je zahtevala ameriška .lada skoz nemškega poslanika, se torej glasi tako* da se bo Nemčija držala vseh obljub, ki jih je že bila dala vla-li Združenih držav in da svojih zagotovil ne bo prekr-Ševala. Nemška spomenica pravi, da Nemčija nikdar ni ob-' j ubila ničesar takega, da bi imeli oboroženi trgovski parniki pravico do vseh prednosti in da bi morali biti pokvarjeni, predno bi jih podmorski čoln torpediral. Spomenica molči o načinu, kako se bodo poveljniki nemških podmorskih čolnov uverili, da imajo parniki na krovu topove, domnevajo pa, da na ta način, če jih bodo parniki rabili. Državni tajnik Lansing je danes odklonil izraziti svoje mnenje o novi nemški poslanici. Baje pri sestanku z nemškim poslanikom ni nič govoril, temveč je prepustil vse govorjenje grofu Bernstorffu. Ko se je posvetovanje končalo, je rekel Lansing, da bo naznanil nemškemu poslaniku v nekaj dnevih stališče, ki ga bodo zavzele Združene države. London, Anglija, 28. februarja. — Lastniki paro-brodne tvrdke Peninsular and Oriental Line, koje parnik "Majola" je zadel v nedeljo ob mino pri Dovru in se potopil, so naznanili nocoj, da znaša skupno število dosedaj rt sem h 301 oseba. Od teh preživelih je potnikov 72, moštva pa 229 oseb. Pogrešajo pa doslej 49 potnikov in 155 članov parnikovega moštva. Kljub temu pa upajo, da se bo dognalo še večje steblo rešenih oseb. Skupno število mrtvih trupel, ki'so jih dobili dozdaj, znaša 49. V Dover prihaja vedno več sorodnikov, da doženejo, če so med ponesrečenimi tudi njihovi svojci. Angleško časopisje je skoro edino v mnenju, da ie zakrivila nesrečo kaka nemška mina, ki so jih Nemci baje posejali krog Anglije s pomočjo nevtralnih parnikov Znto bodo postale angleške oblasti še strožje napram nevtralnim parnikom. Zmanjšani časniki v Londona. London, Anglija. 28. februarja. Ker se zdaj cene denarja skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več. včasih pa tudi kaj manj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem« ko dobi naslovnik list ▼ roke, se pri nas eena morda ie veCkrat spremene. tvkdka mn Mim, 82 Oortla»*ft WL. Yetfc. M. T. M«w York, M. t. 82 Nemški prestolonaslednik. Atene, Grško, 28. februarja. — Tukajšnje časopisje poroča, da bo prišel nemški prestolonaslednik sredi marca v Carigrad. Medpoto-ma se bo za par ur ustavil tudi v Sofiji. Zaplenjena pošta. London, Anglija, 28. februarja. Angleške oblasti v Falmouth so zopet zaplenile pošto, ki se je nahajala na parniku "Rotterdam" od Holand-Ameriea Line, ki je od-plul iz Rotterdama dne 23. febr. proti New Yorku. Dne 26. t. m. je odplul "Rotterdam" iz Falmoutha dalje proti New Yorku. Brezplačno ' dobe vsi rutii naročniki ? Pennsyl ! vatiiji knjižico "Nova postava sa ponesrečene delavoe v Pennsylva-nUi" Spisal, je. to knjižico Kosto UnkoTič. pravnik. Danes so bili zmanjšani londonski časniki, in sicer v smislu vladne odredbe, da je treba varčevati z zalogami papirja. Papež dosegel pomiloščenje dveh. Rim, Italija. 28. februarja. — Nemški cesar je izprem«>ni» obsodbo nad belgijskim polkovnikom Freylingora. Ruski car pa je tudi izpremenil smrtno obsodbo nad avstrijskim stotnikom Driw-lerjem, ki je bil obsojen radi vohunstva. V obeh slučajih je posredoval papež ter prosil za milost. 10JAKI FOiOlI Ker nam letos nikakor ni mogoče dobiti PBJLTIK i* starega kra-ja, oposarjamo vse cenjen« rojake rn rojakinje, da m\ prida* nn fejoMiUata. i Kj it , A- .. &LAS NARODA, 29. FEBBUABJA, 1916. "GLAS NARODA" (Slovani« Daily.) Owned tod published by fcht BLOVXKIO PUBLISHING OO. (• corpora dan.) HUNK SAKSER, Preside«*, LOrTH CEKEDIK. Twimrer. fine« oi KuaineM of tne corporation and «dilre«RKi of above officers: 0 Gortlandt Street. Borough of Man hattan N«mk Tor* City, N Y. fta lout velja Uat aa Ameriko in Ganado. .$3.00 a poi leu ................— 1-50 a «eio teto ea meeto New York.. 4.00 a pol leta m meeto New York.. 2.00 a Bvrope m tut leto 4-BO a * .Pol leta..Mw —— 2.55 *efrtl«»ta..........1-70 . N AKt »l»A" ixhaja vsak dna l*vr*»mSt nedelj tn pramlko* U L A & > A K O li A-(" Vol"* of t be People") |gta*4 every daj exempt Sunday« and Bollday*. yearly POO_ »•»* >f)'Hwufiit op agiwroml ^xii'ia in oaobnoetl m ne ttrlt^ulejo. Du«r a* j ae blaicovoU potlljatl pa ' »roer Wt\ •prememoi kraja naroCnlko? pro tirno, la uiii tq<1 I prejšnje M» vs.lU4# c.a*naiiL da hitreje naj-d«>iuo naslovnika._ iXipiaom La pnftlijatvam naredita ta oailnr: •Hi L A B N A R O D A" It "Jew Yorlr rflt"? iritf-'ij ttWTCortiandt_ Vojna pripravljenost držav. Vse d« žele na svetu, začenši pri militaristif-ni Nemčiji in slednjič do miroljubne Amerike, so se ne-prest an o pripravljale na vojno ter s.- še dalje pripravljajo. Vse države se pripravljajo na vojno in razlika je le ta, da so v tem nekatere srečnejše kakor druge. Vse države povečujejo svoja bro-duvja, svoje vojske, svoje orožarne in vojne arzenale ter vojašnice. Nt mčija se je pripravljala štiri-d.-< t let. Francija, Rusija, Anglija, Ita! ja, Avstrija, Bulgarija, .);ip '!i-i:a so s? tudi pripravljale t<a. preganjale druga drugo t r zapravljale ljudski denar za. voj ~ke obleke, za orožje, za •/< !i' raV in admirale. Pri vseh h ve! Atiih državah zavzemajo vojna in mornariška ministrstva najbolj pot: stna mesta ter požirajo okrog [»'ilovico vseh gospodarskih do I i od ko v. In v tem se tudi nahaja vsa Blti.\n -t večje ali manjše vojaške pripravljenosti. N. Uat«-: e države so se pripravljale, t' r > že vale in se bojevale, a druire so se pripravljale, oboro-ževale in ne bojevale. V teku poslednjih štirideset let, ko se je Nemčija pripravljala k vojni, so imele vse države v Evropi, Aziji in Ameriki vojne, razven Nemčije in Avstro-Ogrske. | Združene države so se bojevale Atrija je vodila vojno z Buri ter je mirila svoje Indijee v In- dijv .. . i I-ranči ju se je bojevala v severni A! r i k i. Italija s»e je tepla s Turki in A- Ba kanske države so se bile s Turčijo in medsebojno. Španska se je bojevala in na Portugalskem je bila driavljan- Kitajska je vodila dvoje vojn in je prestala eno revolucijo. Japonska se je dvakrat bojevala — s Kitajsko in z Rusijo. Največ pa se je morala bojevati Rusija. V zadnjih štiridesetih le-t Ji se je bojevala šestkrat: s Turčijo, na Kavkaza, v Turkestanu, * Perzijo, s Kitajsko in z Japon-ftko. | Nrrii"'ja pa se z nikomur ni bojevala iu A vstro-Ogrska tudi ne, razven nekaj malega z vstaši v Bosni in Hercegovini. Vse države *o se pripravljale na1 vojno ter trosile svoje orožje, mu-nieijo, ljudi in denar zanjo. Nemčija pa se je samo pripravljala iu ni ničesar troti.la. Zato je tudi inu la Nemčija v vojnih in drugih potrebščinah preostanek in vsega v izobilju, česar nobena druga bojujoča se država ni imela. C« bi pa sešteli čas vseh vojn, ki jih je vojevala Rusija, se zdi, da se je bojevala carjeva dežela v zadnjih štiridesetih letih ret kakor pet let. V teh petih letih pa jčporaBila Rusija vse svoje izred-j ne vojne zaloge. Zato ni imela za sedanjo vojno niti denarja in ne vojnih potrebščin. Vojna povzroči, da. začnejo ljudje razmišljat. V Ameriki mi-j slijo zdaj o dveh stvareh: o miru in o vojni pripravljenosti. Dosihdob so bile med vsemi državami Združene države še najbolj zveste načelom miru. Sedanja vojna pa je docela izpremenila vse razmere tudi tukaj. Dasi ima-' jo Združene države pravico in tu-j di dolžnost do samoobrambe, vendar so zašili nekateri zagovorniki vojne pripravljenosti preveč v skrajnosti in zahtevajo kar naen-j krat, da bi postale Združene države ena prvih vojaških držav. Dopisi. r L i Burdine, Pa. — Dolžnost me veže, da malo obvestim rojake, kateri mislijo sesti na lim družbam, ki iščejo delavec v Micti. Nekako pred tremi leti sem prišel v Združene države tukaj v Pa., toda delo se ni dobilo prav lahko.1 Nekoč fit am list G. N.. koliko ljudi rabijo v Mich, za delati drva. Moj tovariš je takoj pisal za na-daljna pojasnila in čez nekaj dni je bil že odgovor tukaj, da je zelo dobro in da se zasluži od $3 do na dan. Od veselja mi je skakalo srce! f^l na dan, sem si mislil, to je pa res dobro, pa lahko se zasluzi. Takoj sem naredil račun, da v par mesecili lahko zaslužim nekaj tisoč avstrijskih kron, pa grem nazaj, odkoder sem prišel in se oženim. In začeli smo se pogovarjati, da bi šli delat drva v Mich. Res, šli smo bili štirje in kmalu smo bili tam. Skoraj na jok je nam šlo, ko smo izprevideli. da smo prevarjeni. Komarjev je "bilo strašno veliko; ako sem stal dva jarda od tovariša, mu že nisem videl v obraz. Zvečer, ko smo šli spat, je bilo še huje. V kampi je bilo pač vse., samo dobrega nič. Komarji sg> letali, stenic in uši je i bilo toliko, da s< m bil zjutraj bolj truden kakor zvečer. Začeli smo malo de-lat, pa se nam ni dopadlo. Dva sta takoj odrinila nazaj v Pa., jaz in še eden sva pa šla delat drva. 5 dni sva delala in na-| pravila 10 klafter, potem pa sva popustila in dobila delo na silit. Tisti, ki so delali drva, so začeli delati ob štirih zjutraj in delali do osmih zvečer; zasluzili so pa $2—3. V listu je bilo še vedno, da • rabijo 50O mož. To je bilo oktobra, novembra pa so znižali plačo za 20 odstotkov in decembra so pa polovico ljudi odslovili. Toliko v pojasnilo vsem rojakom. — , Naročnik. South Chicago, Hi. — V prvi vrsti se moram zahvaliti tvrdki Frank Sakser, ker mi je v tem vojnem času hitro in točno odposlala denar v stari kraj; zatorej jo priporočam vsem Slovencem in Slovenkam v Ameriki. Na tisoče in tisoče ljudi ve, da g. Sakser ni prevaril uiti za vinar no-1 benega človeka. On ni tak. kakor i je njegov nasprotnik, ki je opeharil siromašne ljudi za tisoče in tisoče. Cital sem v njegovem u-f mazanem listu, n li sam ne vem, kako bi to cunjo imenoval, da naj t Slovenci opustijo gospoda Franka Sakserja, Glas Naroda in kaj vem Se kaj. Kdor drugemu jamo kop-| lje, pade sam vanjo. Zotti je padel v tako globoko jamo. da ne bo i kmalu prilezel iz nje. Slovenci, pamet, pnstite to cunjo! Če je že kateri tako slep, da je naročil : Zottijev list, naj ga opusti. — Delavske razmere so tu v South Chi-i eagi še nekako dobre. Tovarne o-bratujejo dobro in tudi v rudo-) topilnici se dobro dela. Sedaj je t veliko boljše kot lani. — Na društvenem pod ju prav dobro napredujemo. — Rodbini Brusovi, on doma iz Police na Dolenjskem, so-i proga pa iz Velikih Lašč, je go- • spa Štorklja prinesla 25. febr. kar • dva zdrava in čvrsta fanta. Mati , in sinčka so zdravi. Roditeljem - čestitamo. — Koncem teh vrstic t pozdravljam vse Slovence iu Slovenke sirom Amerike, listu Glas , Naroda pa želim še enkrat toliko naročnikov kot jih ima sedaj. — | John Andolšek. J Ogleeby, 111. — Kot 131etni na-roenik cenj. lista Glas Naroda mi boste gotovo dali prostorček za ta mali dopis. Kar se dela tiče, se bolj s polovično paro dela. Imamo dve cementni tovarni, en premo-gorov v Oglesby in v okolici nekaj. Zaslužek je odvisen od prostora in od delavca. Zaslužimo toliko, da se posameznik ali rodbina poiteno preživi in da se tudi lahko pihne kakšen kozarec ječmenove*. — Na društvenem polja že dosti dobro napredujemo. Ako- ravno naselbina ni velika, imamo štiri slovenska društva različnih Jednot in Zvez ter eno žensko društvo. K> r gre predpust h koncu. se hočemo tudi mi malo razveseliti in /avrtitL Ob petletnici svojega obstoja priredi iruštvo, "Mladi Slovenec- šr. 42 veselico) v korist društveni blagajni. Ve-j Selica se vrši na pustno soboto due 4. marca v Samolajtisovi dvorani.! Začetek veselice ob 2. uri popoldan. Igrala bode domača slovenska gr»d!>a \/. Oglesbv. Žrebanje .za krasne dobitke, šaljiva igra itd. Za postrežbo bode dobro preskrbljeno. Torej na pustno soboto 4. marca v.-si v Samolajti»ovo dvorano! Za člane in članice posameznih društev je prosti vstop. Na svidenje! — Ivan Malin. Porterville, Cal. — Slovene i tukajšnje farmerske naselbine se ne moremo veliko pritožiti zoper slabe čase. Minulo leto so nam naša polja izborno obrodila vsakovrstnih pridelkov, ki smo jih brez težave dobro razprodali. Ker je še nekaj drobiža ostajalo v žepu, nas je večina tukajšnjih Slovencv obiskala svetovno razstavo v San Francisco. Obiskali smo tudi ta-mošnje rojake. O splošni razstavi ne bom govoril, ker so to že drugi pred menoj storili. Meni je najbolj ugajalo kanadsko poslopje in predmeti v njem. Avstrijski oddelek se je nahajal v kalifornijski palači, kjer si zamogel od Ceha kupiti umetno narejene oranže. jabolka, grozdje itd. Pri drugem Cehu, čez ograjo, si imel na razpolago za drag denar umetno stoki en ino slovanskega izdelka. Neka črna postava judovskega nosa li je razkazovala Tkanino la-nenih vrst. Ko sem enega teh mož vprašal, koliko mu avstrijska vlada plača za njegovo tukajšnje službovanje, mi je odgovoril: Ako več prodam, več zaslužim. Tudi Nemčija je imela tak svoj oddelek poleg avstrijskega. Mimogrede sem opazil v stekleni omari razstavljeno najratijoj -nikdar živali večjih od koze ali| , srne. Napadene sc seveda, če ne 1 gre drugače, branijo proti vsaki " živali, totla raj še pobegnejo, ako 1 se jim le nudi prilika. Pri svtijili napadih se približuje " udav polagoma svoji žrtvi; čim 1 " bliže je, tem počasneje ji drsi na-! " sproti. Žival, ne vedoe, v kakšni • nevarnosti je, k- radovedno ogle-j 'jduje svojo prikazen. Naenkrat se 31 vrže kača z rajeprtim žrelom bli-j •^skoma na žrtev, zahode -vvojc j 'jostro zobovje vanjo in v nasled-j "j njem trenutku jo že ovija s svo-j '- jim prožnim telesom. Pritisk sil-' " nih. ovojev udavovega trupla je •^tako jak, da ubogi žrtvi kar kostij 0 pokajo; oči se ji izbulijo in vj 1 kratkem času ji poide sapa. Ko je " plen zadušen, kača polagoma od-" j vija svoje telo ter s svojim gibe-j nim jezikom otipava plen, da se1 " uveri, je-li že mrtev. Nato ga za-j : čne požirati. Kačje čeljusti so ta-' ko ustrojene, da ne morejo ž ve-1 I čiti. nego mora kača pogoltniti II svojo žrtev celo. Zobje, ki so z j 1njimi opremljene vse čeljustne' " prepone, ji služijo le v to svrlio. *ia pograbi z njimi plen. Zalo so 1 zvezane kosti, ki tvorijo čeljustni 1 obok. med seboj le s kožnatimi • vezmi, ki >«« tako prožne in raz-"itegljive. ■ iii gobec lahko silno ^ razširi n-r vso žrtev objame, noj si j»- š»- tako velika. Požiranje se 1 vrši zelo počasi. Ulavno ulogo p igrajo pri goltaujii deli gornje če- - ljusti > svojimi šiljastimi, nazaj , zakrivljenimi zobmi. Tudi pri j - udavu sestoji gornja čeljust na vsaki strani iz treh delov, ki so z - lobanjo tako zvezani, da jin je > iiio-i premikati v podolžni smeri 1 semteitja, in sicer se giblje \>aka - polovica gornje čeljusti samo- • stojno. Ce kača požira, tedaj iz-"j menoma priteguje sedaj levo se-"jdaj desno polovico čeljusti. Dočim • drži leva polovica plen. via ne k- • drkne, .se pomakne desna polovica ^ naprej, zasadi svoje zobovje v žr- tev ter s«- z nj > zopet povleče na-z zaj; nat. omiruje desna polovica "• in drži žrtev, dočim se vspne leva u polovica naprej, da zagrabi plen - in ga porine dalje v goltanec. - Tako se menjavata obe strani gor- - nje čeljusti, dokler plen ne izgine - v požiralniku. r Od naših nestrupenih kač udav- • Ijata tudi smokulja (coronella 1 austriaca) in gož (coluber aescu-ajlapii) svojo žrtev. Belouška pa ej ugrabljene živali ne ovija s svo-"jjim telesom, nego jo takoj živo - požre; pri tem je še posebno važ- - no, da se gibljejo prepone gornje 1 čeljusti izmenoma, drugače bi žr- - tev kaj lahko pobegnila. Še tako - se včasih pripeti, da se ji žaba, ki a jo je nerodno prijela, zopet izmuzne. Kaj srditi in neustrašeni borilci med golaznijo naših dežel so kuščarji in martinčki. O njihovi raz- - boritosti se cenjeni bralec sam u-z veri, če vzame martinčka v roko, - ga nekoliko podraži ter mu po-' i moli prst. Martinček se bo s svo-i jimi malimi zobki, ki seveda ne - morejo predreti in raniti kože, ta->>ko krepko zagrizel vanj, da bo obvisel na njem in se ga ne boš zlepa otresel. Martinčki in ku-' ščarii se hranijo sicer le z žužki in glistami, toda Če jih napade e kak večji ropar, kača ali ptica, i navadno ne pobegnejo, nego se i mu junaško stavijo v bran, vec-_ krat celo «z uspehom. Deli so na- - vadnega martinčka k smokulji, ki - si kaj rada privošči tako slaščico. Kača takoj hlastne po njem, pa j martinček se izmakne, da ga ne . zagrabi za glavo, temveč za rep. Ta se seveda odlomi, a martinček . se potegne nazaj. Ko smokulja t pogoitne rep, takoj zopet nadleguje okrnjenega airomaka. Pa jlej ga! Ne eaka, da ga kača na- »ade, nego sam se vrže besen proti svojemu orjaškemu nasprotniku iu se mu zasrrize v grlo. Kača -i ne more nikakor pomoči, ire- t sava se nerodno, a do živega :nu ie more. K<« sta naposled ločena, j je kači že j>r«->lo vs.- Veselje do | nadaljnili napadov. Pa sedaj mar- ; rinOek noče odjenjati, neit<» iznova ^^ za grize v njeno Telo in. ga sti ( >ka na v><» moč. Naposled jo kača -strahopetno pobriše v kot. a martinček objestno ko rac a po zapu- • -•"•enem bojišču, kot da si je v sve-sti svoje zmage. Opazovali so tudi b.»j martinčka s kosom, ki se mu je tnali pla-zivee zagrizel v nogo in ira iii lio-tel izpusTiti. Kik je bil ves poparjen. o t resa val st. je. poskakoval , P<* travi, a martinčkove čeljusti >o ea neizprosno tiščale, t.'elo ko se je kos dvismil. sicer preeej neokretno v /rak. razjarjeni martinček ni popi.io-ijeil -t odloT-riosti fvojetfa roda. V Afriki in iztočni Indiji žive kušearji. ki dosežejo dolžino 2 do no trov, pravijo jim varani. Primerijo svoji velikosti so >e mnogo' razboritejši kakor njihovi evrop | ■>ki sorodniki. Kaj radi se potepa-! jo • ••!i naselbin, kjer kradejo! kokoši. Napadajo pa tudi manjše i sesavce. Ce so v nevarnosti, s.-l branijo s svojim dolgim repom, ki kaj krepko io!«V naokoli ter prežene celo pse. Pri nas ljudstvo musIL da je ku-ali zelenec strupena žival. T(t je seveda prazna čenča: vse naše' gaščeriee so nedolžne in koristne_ Hvalice. Toaa na daljnem zapadu, v iMehiki, živi res sorodnik gašče-' rie. ki ni nič manj strupen od mo-j drasa. Američani ga zovejo radij njegove grde bradavieaste vna-njosti gilski nestvor (gilamonster. lieloderma suspeetum^. Ta kuščar ima v ironiji in dolnji čeljusti zobe, ki so žlebasfo izdolbeni. Otrov-na žleza se ne nahaja v gornji če-1 ljusti kakor pri kačah, ivjto v j spodnji. Sok.'ki ga proizvaja žle-/.■A. ima slične lastnosti kak*"- ... trov žb-bozobnih kač. vpliva na živčevje ter j-- omrtviči. Po izki; stvih nekaterih ]>rirodosIoveev o-škoduje tudi srce, vendar o trov ni tako jak kakor kačji. Manjše ži-vati pač takoj poginejo, človeku je pa redkokdaj smrtonosen. Po-1 jslužuje arrdi kuščar svojega o-' rožja sli'-no kakor kače. da mori svoj plen in da se brani nasprotnikov. (Konec prihodnjič. Znižane vežne cene za obisk ra njencev. Avstrijske državne železnice.! kakor tudi večje zasebne železnice so dovolile svojewm obolelih ali ranjenih vojakov in na ranah u-j rnrlih vojakov za obisk k pogre-i bom polovične vožnje. — Tudi uprave železnic na Nemškem sn dovolilo 1 ki m osebam polovično; vožn io. I Ogroženo poljsko časopisje. Krakovska i:N. Reforma" javlja. da je ogroženo izhajanje poljskih listov v Varšavi, ker zmanj kuje papirja. Nemška uprava do-, pušča izvoz papirja iz Nemčije; na Poljsko samo za svoje službe-j ne liste, ker je tudi v Nemčiji že ' sila za papir. Edina poljska papirnica v Jezernji je vsled vojne uničena. Če žena v kavani kvarta. Dunajsko deželno sodišče je izdalo zanimivo sodbo. Neki mož je tožil na ločitev zakona, češ. da poseda njegova žena vsako po-podue v kavarni m tam kvarta s prijateljicami. Sicer vsakodnevne izgube pri kvartanju niso velike. a sčasoma narase vendar znaten znesek. Mož je v svoji tožbi zastopal nazor, da ima žena neozdravljivo strast za kyar-1 tanje, da vsled te zanemarja gospodinjske posle iu spravlja ji izročeni denar. Tudi je to kvar tanje nevarno dobri nravi v družini. — Toženka je ugovarjala, da je na Dunaju splošna navada, da obiskujejo tudi ženske kavarno. Časih so pač samo moški imeli pravico, da so smeli v kavarni kvartati. ampak to naziranje ne velja več. Če se ženska družba v kavarni pogovarja, ali če kvarta, je pač vseeno. Izgube so malenkostne in se sploh poravnajo z dobitki. — Sodišče je izreklo ločitev zakona zgol iz krivde žene, češ, dognano je, da ima žena neozdravljivo strast za kvarta-nje in žna ta strast postati nevarna moževemu premoženju. Slovensko Amerikanafci KOLEDAR ZA LETO 1918 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Gortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi nekateri nasi zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Clev« Land, Ohio. Charles Karlinger, 394:2 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fr, Leskovic, Box 44, — Franklin, Kana. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St.. N. Chicago, HI. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 £. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naiih zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HL Bok Firm, Frontenac, Kansas. Jakob PetriČ, Chisholm Minn. Frank Gabrenja, John stown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Minn. Mat. Kamp, La Salle, HL Frank Skok, 438 - 62 Ave West Alii«. Wfa. DABOVL Za nesrečno Zupanovo družino 1 v Grove City, Pa. Widen. W. Va Frank Knapp! Mr. Sugarite. N. Mex, Po Š1: John' SušteiSič. doe doe šušteršič. Mr>.i Prank S-mwi. Anton Podl»oj, Leo Š1 uga. Dr. James 1>. \V. Somer-ville in John Stet'anae; po 50*': Joe Vulfanič. John Kopriva. Mar tin Perjatelj. Li».iis Smerdelj. Mate Bratunja. Vineeuc Sin.la, Anton Bratonja. -J»>ii;i Blaževie, .joe Rožič, Frank Slavec. John Tomšič. Tony Valenčič. t'ha>. Podboj. John Košak. 'I'<>n\ Srok, Andrej Marcelja. M r<. J.m- St«.par. S»v k<> Peterliu. Frank Lnkan-ič. Anton Solen i n J«>hn Pavli«'-; j»o : Joe Zupan. John Man ar. -J.»e s, ma. Joe Koprivnikar. Tony M«>-horie. Iložo Marcelja. Anton Mi-liČ in Joe Plivelid. Mithvay, Mieh. (.'eeilija Vt-sel je nabrala š'>. Darovali -'>: Jtdin V ■ "•••I >=1 : John Jamnik 75<*: po 50c: -U>e Zirajnar. J«>bn Žužek. Joe Sever. Louis Vesel in Frank Mali: po "J.V: Andy Klemen, Neimenovan in Cecilij;. Vesel. C rab tree. Pa. Tuny Verhovšek Ca »'ret s\ M le. <>hi<». N«'imenovan r>0č; po 2.">r: -I > • -leve. Mrs. Mary ! J eve. Frank Štrukelj iu Martin | Štrukelj OPOMIN. Podpisana opozarjam out ki mi ka.i dolgujejo, da poravnajo svoj doi^r. ker to je njih dolžnost Kdor izmeti dolžnikov >o ne ogla si. bom p-isiijena z njim pošto pati po drugem načinu. Helen Kuralt. I 11. D. 14 C. 204, Snyder Ave., j (29-2—1-3' Barbert-on, Ohio Rad bi izvedel za svojega strica l j Slišal sem, da biva v Rockdale, i Joliet, 111. Prosim ga, da se mi javi, ker poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja.-John Ladiha, 991 E. 63. St. Cleveland, O. (26-29—2 Novost • Privesek k veri J ni žiei za jiiožke h II iw 2ii ženske; vra i /g^'v—- »a t ne verižice i?.«le (!% .. lam z \-;išim ime ^»v* n<,ru- ,ive <"rki' i*' \ V jH»ln..ma zlnt: Ki ^UyS^rH^ knrat za fG.50 in \J?vV.-f■ 11 karat za i t'' JSl,- 7 1'e/laeeuih takih ; ^ . priveskov ne izde- lujem. lTivesek tn natanko tako kot slika. Denar z nar.)č-iltal.• rojake in rojakinje, da se ;> naše veselice polnošteviluo udeleže. Potrudite -e napraviti tudi tine Kostume, ker najboljša maska dobi ta večer iepu nagrado. ^"stopninj^ za možke >1. ženske so vstopnine pr ZaT-etek ob T. uri zvečer. i Za d« bro postrežb.. tino bavo bo skrbel odbor. 1 Na svidenje 4 marca: Anton Kamr. tajnik •)f) o_o • > ODGOVOR onemu i/. Alta. Ftah. ki naju je iskal v št. 27 29 lila s Naroda Zakaj hočete seznati za naju naslov. izvolite takoj odgovoriti v listu ali pa na našlo. : 1^04 \V.--t 22nd Place, Chicago. 11!. '(29-2—2-3 Ivanka Cain- Rad bi izvedel za naslov svojega j brata JAKOBA ČEŠ NI K. Do j ina je iz vasi Palčje na Notranj-J skem. Pred i5estitn: h vi je bi v.*; i nekje v Coloradu. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov ju. j slov, da mi javi. ali naj se i sam oglasi -vojermi bratu I Frank Cestiik. liox 623. Greens , burg, Pi. (26-29—2 J EDINI SLOVENSKI SALOON v Dnlulh, Minn. Rojakom Slovenci m na>:nn:;jmr; da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani \Y. Michigan St. štev. 41"» j Za obilen posest se priporočam, j J OS. S( I} A K A BON. VABILO NA VESELICO, katero priredi Si.-v. i/.obr. društvo "Vihar" v Dunlo. Pa., v soboto dne 4. marca t. 1. Na proirramu b ..] ples, petje ter igra "V.tški sk-ipulF' v treh dejanjih. Go 1 ?>o izvajajo slovenski tamburaši iz Fn.nklin-Cone-maugh. Pa. j Pričetek veselice bode ob G. uri zvečer v Slov. Izobr. Domu. Cenjene rojake in rojakinje iz Dunlo in okolice uljudno vabimo, .da s.- te prireditve blagovolijo ' udeležiti. j Vstopnina za možke j.* oO een-• tov. Dame so vstopnine proste, j Za točno postrežbo iji dober i prigrizek bode škrbljeno. |(2s 26^:29—2 ODBOR. DELO! DELO!! DELO!!! | The Cleveland * "lifts Iron Co., Lumbering 1) partmeut, Marquette, Mi.-h, Potrebujemo 400 dobrih goz-I da rje v za delati drva in plačamo j $1.10 od klaftre. Cozd imamo lep I v ravnini. Stalno delo pozimi iu poleti ter dobra stanovanja ozir. :kampe, zdravo potlnebje in dobra j voda. Damo delo tudi pečlarjem in družba jim preskrbi ves potre-ben les za šende. Za vsa nadaljna i pojasnila pišite našemu zastoj^-|niku: j John Knaus, Box Forest Lake. Mich. (24-2 lSx v 2 d) Alger Co. ISCE SE delavce za delati v nsnjarni. Dobra plača in stalno delo. C. Moench Sons Company, (12-2 v d)_ Ootvanda. N. T. Rad bi izvedel za svoja dva sorodnika VALENTINA GRAD in FRANKA BRiCELJ. Doma sta iz Dobrunje pri Ljubljani. Poročati njima imam nekaj posebno važnega. Prosim ju, da se mi javita. — John Grad, 510 N. Water St., Sheboygan, Wis. (2C-29—2)_* POZOR ROJAKI! Najubpešnije mazilo za £enake ta»e, kakor tudi M tnož^e br'»e iti brado. Od trga mazila zra«tejo v tttih tednih krasni iro«ti in dolgi lasje kakor tudi moškim k ra_tr.i brki in brada in nebodo odpadali ic Ofciteti. Revir.atizem. kostib« 1 ali trganje v mkah. oogah in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim. rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte. potne noge. kurje očt—a. ozebline v par dr eh tK>-poinoma udatranim. Kedor bi moje »dr*vi!a t-re* uspeha rabil m j jamčim ^a $>.O0. PiSi«e tav-.oj po eenik. knjižico in žepni Koledar inpcuijite 4 cent« v markah ra poštnino. ; JACOB WAHČIČ, 1 1092 B. 64. St„ Olevelfcnd. O. GLAS NAHODA, 29. FEBRUAltJA, 1916. Slovens ko katoliško podp. društvo ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY, PA. ltk«rporir*Do dne 21. januarja 1902 v driari pMUjrlfUM GLAVNI URADNIKI: Joži:f I'KTKKNKL, Ii«i «5. Will« k. Pa I |«p|j.r»*.l»-liiik ■ KAlfoL ZA I .A It. Boi &47. Forest City, Pa. II (Anl(irt->ixiliiik: Lol IS TAUCHAIt Bol Bock Springs. Wyo. Tajnik:: JiUIN TKl.lt AN. Bol 7o7, Furesl City, Pa II. tajuik: JOHN osoMN, tka 4irj. Forest City, Pa. BlajfMjuik : MAK I IN Mi UIČ. Bux 537. Forest City, Pa. Pnublas^uer' JOSIP ZAI.A 11, ItHH Nnrtb Clileafjo SL. Jollet. Ill VKH0VN1 Z1 »KAVNIH: Ur I4AKT1N IVF.C, UUU Cbi<-a^o St.. Jollet. 111. NADZORNI ODBOR: PrtMlMHlulk: IC.NAC POI>VASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN ToltlNC, Box 622, Forest City, Pa II. nadzornik: FKAN'K PAVLOVCIČ, Boi 705, ConemauRh, Pa. HI nadxornik : ANDREJ SLAK. 7713 Issler Are.. Cleveland. Obla POROTNI ODBOR: Predaedntk: MARTIN OBRKŽAN, Box 72. Bast Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN fiTEFANČlC, Boi 78, Franklin, Kans. LL porotnik: MIHAEL KLOPčlC, 523 Davson Ave., B. F. D. 1« Green field, Detroit. Mich. UPRAVNI ODBOR: Prwdwwlnlk: ANTON HOČEVAR. R F. D. No 2. Box 11%, Bridgeport. O. I. upravnik : ANTON DEM & A It, Box 135, Brougliton, Pa U. cpravnlk: PAVEL OBIiEGAB, Bos 402. Witt, I1L Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Iran Telban, P. O. Box 707, Forest City Penna. DrnStveno glasilo: "GLAS NAHODA." Črtica z italijanskega je prišel v spomin dogodek iz onih hudih bojev v mesecu juliju. Naš , bataljon, oziroma našo stotnijo je I razveseljevala dostikrat lična har-I monika in tisti, ki jo je natezal, je bil celo ponosen na svoj "meh'' in ni mu bila pretežka jo vlačiti okoli in često se euje njeno jadi-kovanje in turobno petje. Po prosto me je še pripeljala pot mimo vdovine vrbe. Nehote sem se sklonil tudi jaz in vrgel prjrišče zemlje na zeleni griček krog nje. i opazil sem namreč, da delajo isto tudi možje in ne samo matere. . . . navada, da ohranijo v vsaki družini le najstarejšo hčer pri življenju. druge hčere pa umore koj po rojstvu. Samomor obsojenega- uradnika. Pisarniški ravnatelj sodišča v Szcfebervarju na Ogrskem. Ilex. Lorinnegv, je mnogo ler sistematično poneverjal uradni d°nar. pa je znal stvar tako urediti, da __se mu je moglo le razmeroma J živi okrog gorovja Nilgri v pro-'ma^ dokazati. Obsojen je bil na i vineiji Madras. Ker se tako teles- |osem mesecev. To ga je tako raz-I no, kakor tudi po svojih soeijal-j iezilo< ie obesil, nih uredbah zelo razlikujejo od so-! w ! sednjih indijskih rodov, sodijo i Ženski železniški uradniki na An-j znanstveniki, da Todi niso Čisto- gleškem. ! krvno indijsko pleme. Eni znan- Radi pomanjkanja možkih je j stveniki so mnenja, da so Todi na-| set'aJ na Angleškem izcedno nasledniki rimskih kolonistov, drugi : da so nasledniki Zidov, ki >o se Indijski rod Toda ■ EDCM PHOTO SERVICL Strelni jarek v Champagne. raslo število ženskih nastavljenk pri železnicah. Samo pri Urea t pomešali z Indijci. Posebnost tega Centra! Raihvav jih je 1224; iz-: roda je, da ima vsaka ženska več mtkd teh jih je 760 v pisarnah, mož. Tudi se poročajo že kot otro-l drage delujejo v čakalnicah, pri ci in je žena ne samo žena svojega j izdaji voznih list kov in celo kot, moža, ampak tudi žena vseli nje- prenašalke prtljage. Nekaj dam j govih bratov. Postavno velja za o-1 z univerzitetno izobrazbo je na-! četa iz takih zakonov rojenih o-'stavljenih na višjih upravnih me- šamo preko trdnjave Po^oriee,! ga, junaškega Milivoja. Med nje- je začelo pomikati solnce k zapa-tvori ta trdnjava krepko brambnojnimi snubci je bil tudi Živo, ki je du. Mara se je zasopla zravnala, postojanko za Cetinje, ki je ni pod-jsvojedobno četoval kot roparski! obrisala si je z levico potne srage cenjevati. Na drugi strani je pa io- glavar po planinah in si je pridobil in ko j** spoznala po stanju soluca, tudi zadnja črnogorska postojan-1 silnih novcev. Ko pa se mu je za- da mrak ni več daleč, je zadela ko-ka pred Cetinjem in za avstrijske j hotelo mirnejšega življenja vjpačo na ramo ter krenila po svoja čete, vaje trdnjavskih bojev, ni-; rojstnem kraju, se je z ogromno !otroka k grmu. Toda, Allah-akbar, kakor ne nezavzetna, dasi razpola- svoto in prekrasnimi darovi pri pomisli efendija, dvojčkov ni bi-ga z mnogoštevilnimi forti — sa- j šulojman-paši odkupil kazni. Ta lo nikjer. Samo razkopano ležišče, krog Podgorice jih je 10 — ki snubec je bil najsitnejŠi in mislil o otrocih pa ne duha ne sluha. Ob :elo cesto do Skadrskega ■ si je. da mora Muro na vsak način upno je začela Mara iskati iu kli- 1 dobiti. A vse spletkarjenje, vse; cati svojo deeo, vedno še v nadi. mo krijejo jezera. Izvijače in celo nasilje mu je spod-1 da tičita kj trok vedno najstarejši brat, če se kateri drugi brat prostovoljno ne oglasi za očeta. Rod Toda se najbrž ne bo mogel ohraniti, ker je stih. Službo prtljažnega nosilca v Manehestru opravlja mlada orja-kinja, za katero je bilo'komaj preskrbeti zadosti veliko uniformo. Že večkrat se je semintje ome njalo av>trijske strelske jarke ob seboj kot "najbolj potrbeno" vo soški frčati, prave slike pa vendar jaško ^tvar. Toda nekega dne, bi- kašnjiea je šumela ter golčala, da ko pa s še ni nikdo podal, vsled tega sem j0 je v nekem gozdiču pod sv. Mar-j jo je bilo slišati daleč naokrog. j v m- namenil, da jo dam braeem jaz tinom, obsodil jo je Lah, da 'krepi "Vreme se bo spremenilo! Sli-j ne'. Granata se razpoči in železni Okašnjico, efendija. kako po- i drobec jo zadene v osrčje, da so takoj visela iz nje "jetra" (kovi- njemu odraerje-(kritju), katero in sicer takole: Strelec čepi v nem skrivališču j. » zidano i/ s prstjo napolnjenih »asti jeziki na deščicah). Ker se vreč v cel vero kot u 1:1, tedaj muzikantu ni zgodilo ničesar, šali->ključen mora biti. Nekaj desk in H smo se vsi vprek in smejali. Ho-nato polož.-uit I. p. nka ter nato še češ, odvezal jo je od nahrbtnika ena vrst vreč s prstjo pra brani ter zakadil svojo "muziko" po pred srap!:<'ii in pred dežjem. Za gozdu, kjer mogoče še sedaj leži. vhod je mala luknja, da se človek splazi noter po trebuhu, katera je pod kakim grmom. j letelo, ker so sorodniki Mare in \ kamor >ta se dokobaeala po vseh 'Milivoja zvesto stali na strani za- štirih. A vse iskanje in klicanje je | ljubljencev. Vzela sta se. Živo pa bilo zaman. Tudi pozneje, ko so j je besnel in divjal, da mu je na- komšiji in komšiniee prihitele Ma j kana spodletela. Rotil se je in za- ri na pomoč, je bil ves trud za j kiinjal pri svojem bogu in pri vseh man. Pozno v noč so se vračali do j vragih, da ne bo miroval, da se bo mov, podpirajoči z obeh strani ob j kruto maščeval nad dvojico, ki se upano in onemoglo vdovo. . lje> drznila prekrižati njegove na-1 Kakor blisk pa sta se raznesl Jug je pihal crez poljano in O- črte. Par dni je izginil iz okolice,' drugo jutro dve novici. Pastir, k: se je vrnil — je bil pravo- je gnai ovce na pašo, je našel ol reren moslim. : bregu Vrbasa na produ dvoje tru Od tedaj se je ga je vse ogiba- plee, bila sta to Petko in Pero. Vdovina vrba. (POVEST IZ BOSNE). H. V. Gerbič. CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT ST. NEW YORK N V N Berane. zagrnjena z kako staro odejo oziroma aoturnim platnom, ki brani pred burjo. Pri njegovih nogah tli v preluk- _ njani jedilni skledi šali) oglje (z Berane, ki so ga avstrijske čete plamenom K" ret i n.- sme). En kot zasedle, je bila najmočnejša posto- tvori jedilno shrambo. Tu sloni pi- janka Črne gore v bližini zapadne pa, krušna vreča s konzervami, du- meje. Leži napol poti zapaduo ob hanom itd. Nahrbtnik služi za na- navpični slanjalo. Tu je daj začasno do- Pazarjem in Pečjo in je služila v movje streh-a, kojemu se donaša prvi vrsti za brambo prehoda čez po moštvu kake rezervne stotnije reko Lim. Berane je za prodiranje ponoči gorka juha, meso itd. ( brez v Črnogoro najdalekosežuejšega prikuhe . Kruh, slanino, sir. čaj, pomena, iz česar se tudi pojasnju- kavo ali vino spravi seveda v kot je, zakaj so zavzeli Črnogorci SVO- ali jedilno shrambo, koj o mu vca- jo glavno postojanko pri Beranu. sih miši neusmiljeno obiščejo. Mi- Berane je namreč ključ za cesto Či so se že prav udomačile in ni na Cetinje glavno mesto Črnegore. nič novega če ti zapleše kaka po o- Ob pomanjkanju poti v tej gorati brazu ali zleze v žep suknje. deželi so dobre, za artilerijo porab- Končno pride pošta. Z nestrp- ne ceste izredno velike vrednosti, nim pričakovanjem jo sprejme. Saj Do Berana in dalje naprej pa vo- so vendar glasovi od doma. torej dijo nekatere slabe ceste, ki gredo od žene. deee, staršev, bratov in eez Krušvieo planino v višine do sester. Na obrazu mu čitaš. kaj sto- 1114 m in več. Krušvici planini se je 1 Dolgotrajen dež dobimo Okašnjica je dobra prorokinja Starikavi aga je kimal z glavo ko po- io. Pravoverni niso verovali v nje- Druga novica pa. ki je še bolj raz j >, naša govo izpreobrnenje in dobro so slu- burila vašeane, je naznanjala, d; ! mja! 1 rili. da mu je vera le orožje, kato- se je sinoči vrnil roparski glavai \ ... . v - °Par liki pa so ga ertih, ker se je poko- Živo in da so ga vaščani videli o-kot da bi hotel še posebno pribiti ,-jl preroku. Vse to pa ni motilo prezati okoli grmovja ob Vrba^u svojo trditev. ter je zuld svoj dol- bivšega roparskega glavarja, ki baš tam, kjer sta stala utopljene \ rbasu se je s svojim prestopom pridobil ka. Po vasi je zavrelo, vse brez naklonjenost in milost mogočnega razlike vere in spola, je javno in gi čibuk. Zavila sva ol navzgor. Sprehodi ob deročem Yr basu so mi bili najljubši, in sklju- Sulejman-paše. ceni aga se mi -je dostikrat pridružil ter me zabaval s svojimi spo- gla sno dolžilo roparja umora ne dolžnih erviekov, Med tem je nastopila doba rata in Živo je, kot izkušeni roparski Ko se ie Živo popoldne prika mim m pravljieami. Sedla sva na glavar, dobil od paše povelje, da zal na čaršiji, so ga vaščani ol bregu v bujno kipeeo travo ter vodi oddelek, pri katerem je bil kolili ter mu vrgli obiožbo v o Milivoj. | braz. Živo pa se je zaničljivo zare Mara se ni mogla potolažiti ob žal, da so se mu zablišeali žoltt zo slovesu. Vedno in vedno je r»o- bje: i;Kaj me briga gjaverska za navijala, da ve, da vidi svojega le«a? In če bi si bil oropal in uto bh. Stala je tik ob bregu ni OKrog moža zadnjikrat, in ga rotila, naj pil ta ščeneta kaj vas to bri-a _______nje so je dvigal majhen griček pr-j se čuva Živa. - . mar ste V1 sodnikiVJ 3»vczm črti med Novim in kamenja. Vladala je globoka i Ko so se po porazu sultanovih! tišina, samo reka je šumela in bob- molče zrla v deročo valov je. Nedaleč od naju je stala obširna stara ( vrba, ki >e je kak meter nad zemljo cepila v dve enako razviti ga v njego- jr.nke. Iz Berana dalje ^e nekoliko vem miru motil, gotovo plača z boljša pot do Andrijevice, važnega življnejm, kakor je to že Italijan črnogorskega cestnega križišča, ki večkrat poskusil. Ce razdere gra- leži južno od Berana ob Limu v nata to domovje in se stanovalcu višini 800 m. Ta cesta, ki gre iz je tako!" ' Strelen i ni prigodilo ničesar dru- Berana v Andrijevieo, je zgrajena j In starec mi je pripovedoval gega. te !, j jo postavi na novo in po dolini Lima ter je za gibanje čudno zgodbo, morda Še bolj za\arovano nego vojnih čet že znatno sposobnejša preje. nego druge črnogorske tovorne Neovržena resniea pa je, da do- «;teze. Od Andrijevice dalje pa vo- bra oskrba vojskinth čet igra ve- di razmeroma dobra cesta, ki je liko in odločilno vlogo. Z lahkoto bila pred več leti zgrajena s po jka v Carigrad. A s padišahom ni se vzbuja nevolja in nezadovolj- močjo ruskeera denarja, naravnost J nikake šale. nost. dede oskrbe onih čet, ki so v trdnjavo Podgorieo. jugozapad-jsultan v bojih, se ker ista j« ba bi biU le radi vode. ker prime- ranih je bilo torej v prvi vrstikovino, Sulejman-paša seveda tu molitveniki: •^krbi za dušo, v platno vez. Vlarija Varhinja, v platno vezano vlarija Varhinja, v usnje vez. >veta Ura, v usnje vezano tajski Glasovi, v platno vez. poučne knjigi: \becednik slovenski —.50 —.50 $1.20 $1.20 —.45 -.25 *becednik nemški —.25 Ahnov neinsko-angleški tol- mač, vezan —.50 \ngleščina brez učitelja —.40 tierilo prvo, vezano .30 Rerilo drugo, vezano —.40 erkvena zgodovina .—.70 >omači zdravnik r—.50 litri računar —.40 vatekizem vez. mali —.15 »bena zgodovina $4.00 Nsmarica, nagrobniei fl.00 'oljedelstvo —.50 'opolni nauk o čebelar- stvu, vezan $1.00 'ostrežba bolnikom —.20 ^adjereja v pogovorih -.25 ^chimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 -Jlovensko-angleški in angl.- slov. slovar $1.50 -ilov. angL in angl. slov. slovar —.50 Slovenska Slovnica, vei. $1.20 Prtna ua in trtoreja —.40 ■Imna živinoreja i—.50 ' Jmni kmetovalec *—.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 ^oščilni listi —.25 vreliki vsevedež Zgodba sv. pisma 'irovnik, narodne pesmi, ' -2. in 3. vvezek, ve«., po —.40 —.60 —.50 eev, k njemu v niso pa jiti pripe- joče truplo. Nihče ga ni spremil J jati ne more, ker je on morilec niti moslimanski duhovnik ne. njih očeta. j Mara je onega dne obolela, dol ' Poteklo je nekako leto dni. o- go neskončno dolgo se je borilo troka sta uspevala in se živo ko- njeno telo s smrtio, njena duša pa baeala po vseh štirih krog svoje ni vedela ničesar, ker jo je dobrot matere, ki ju je nad vse na svetu ni Allah zagrnil z mrakom. In tu- 1 j ubila. Nikdar ju ni pustila iz oči di ko je Mara ozdravela ni ji mrak m more nikdo pritožiti, no od Andrijevice in odtod na Čeprav dobra, edina, tož- tinje. Glavno postojanko pri Bcra- Bilo je pred davnim časom, nekako takrat ko je paševal v Odža-ku Sulejman-paša, ki se je uprl padišahu in ni hotel pošiljati dav- toliko vojakov, da je pokril griče in 'doline kot gozdne mravlje mr- iii kamor se je gemla. jih je jema- izginil z njene duše. je blodila na la s seboj iz-strahu, da jima Živo okrog, se venčala kot nevesta s ne bt storil kaj hudega, dasi Živa trakovi in cvetjem, ter pela otož- j že dolge mesece ni bilo v dolini na spregled. ne, neznane pesmi. Naenkrat pa je ; bulmila v blazen smeh in stekla! rilo se je ne >amo enkrat, da jo je smatrati za kritje glavnega mesta mož na dan samo eetrt litra dobil Črnegore, kajti kdor poseduje Beza piti, na umivanje pa še misliti rane. ima na razpolago dobro ceni, dokler se človek nahaja v strel- sto na Cetinje, po kateri se celo ar-skih jarkih. — Med časom tega tilerija z lahkoto prevaža. Sicer se životarenja pa seveda ne manjka razteza pred Cetinjami še močan asabave zlasti če prileti kaka gra- utrdbeni pas, ki je potegnjen od na ta ter vrve v zrak par vreč, jih vzhoda, da ustavlja sovražnika, ki raztrga, da izpraznijo vsebino pred prodira od vzhoda, in trdnjava vhodom ali pa naravnost na strel- Podgorica, ki leži le malo vzhodno ca. Nedavno se je čitalo v nem- od Cetinja, je daleko najmočnejše Škern časniku, da prosi nek atajer- opirališee tega trdnjavskega pasa tvki polk radodarnega domoljuba v varstvo glavnega mesta. Ker vo- Dečka, Petko in Pero, sta si bi- naravnost k grobu svojih otroči-ia tako podobna, da ju razen ma- čev, katere so vaščani zakopali ob tere nihče ni mogel razločiti. Ce- Vrbasu, tam, kjer ju je reka vrgla sto je Mara sedela pri svojih src- na kopno. Tamkaj ob malem gro kih in jima, dasi je nista razume-- bu je p.ečepela cele drfeve in"ta-la, na dolgo in Široko razkladala ko pretresujoea vzdihovala in za-o pokojnem očetu in o prokletem livala zemljo s solzami, da so se Zivu. vsakokrat pa. če je omenila vsi ljudje plaho ogibali onega kra-slednjega se je prestrašeno ozrla, ja, da jim jad ovdovele in zapušče-da li se morda ne bliža od nekod, ne matere ne razjeda srca Nekoč Večni strah in trepet pred njim j v jutro, bila je že zima. pa so jo šale. \ sveti jezi je poslal;je še podvojil njeno čuječnost. a našli nemo in otrplo na grobu, nad pašo svoje janičarje in tudi polagoma izpodkopaval nje-jJeli bil mraz, jeli bil jad? ki je j„ ..„.1 no zdravje. | večno zaprl vzdihujoče ustne, kdo Nekoč je morala Mara na njivo.} ve? Zakopali so jo istotam, naj ki je kraj Vrbasa kak streljaj od počiva pri svojih otrocih.../ mostu. Seveda je tudi to pot nesla otroka seboj, da ne bosta samevala brez nadzorstva v koči. — na boj, ker davka nihče rad ne j Ko je prišla do njive, je malčko-plačuje in tjpali so, da jim bodejma lepo postlala v senci pod gr-1 solzami. Kako se "je znatno odleglo. Živel pa je takrat, mom, ju prikrila ter uspala s pes-1 glej, evo ti je tam — vdovine vr-pri nas katoliški Hrvat Milivoj. kijmijo. Petko in Pero sta kmalu za- be! — Od tedaj ne gre nobena se je pred nedavnim časom venca! I spala v tesnem objemu, kakor sta mati tod mimo, da bi se ne poklo-s krasno Maro. j bila navajena. Mara se je lotila nila pred drevesom in bi ne vrgla Mara je slovela daneč naokrog svojega dela z vso vnemo in kma- prgišča zemlje ali peska na gomi-kot krasotica. Ni ji primanjkova-j lu ji je zalival vroč znoj žareče li- lo. Pravijo, da najde njena duša lo snubcev z vseh strani. A Mara, ee. Vladala je krog in krog popol- šele tedaj mir na onem svetu, ko di ni lenaril. Zbral je svoje Bosance brez razlike vere, da se upre sultanovi sili. In šli so vsi veselo za Prihodnjo pomlad pa je začela iz zemlje poganjati vrba baš na onem mestu, katero je tugujoča vdova najčešče zalivala s svojimi razrastla. po- Nedolžnost preganjana in poveličana —2.n O jetiki —.13 Odvetniška tarifa —.30 Pavliha —.25 Pod Turškim Jarmom —.25 Pregovori, prilike, reki —.23 Revolucija na Portugalskem —.20 Rinaldo Einaldini —.35 Roparsko življenje —.20 Srečolovec —.20 Strelee —.20 Sv. Genovefa —.25 Rv. N'otburga —.25 Titanik —.30 Trojak, povest —.50 Turki pred Dunajem —.3D Vojna na Balkanu, 13. evea. $1.SS Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju —.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek —.40 Zlate jagode, ve«. —.30 Življenja trnjeva pot —.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.71 SPILMANOVE POVESTI: 1. ev. Ljubite «voje «ovt&1- nike —.2$ 2. zv. Mar od, kričaniki deček —.2« 4. rw. PraŠld judek —.2« 6. rv. Arumugan, tin indij- skega kneza —.23 9. ev. Kraljičin nečak —.30 11. ev. Rdeča in bela vrt- nica —.30 12. rv. Korejska brata —.30 14. zv. Prisega buronskega glavarja —.80 15. ev. Angelj sužnjev —.3* TALIJA Zbirka gledaliških iger Pri pusčavnikn —.20 Idealna Tašča —.2» razglednice: Newyorike a cvetlicami. humoristične, božične, no- voletne in velikonočne. komad po —.OS ducat po —.2» Z slikami mesta New Torka po —.21 Album mesta New Torka • krasnimi slikami, mali —.81 zemljevidi r i Združenih držav, mali —.10 veliki Balkanskih dr2ai —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.5« Zemljevidi: New Tork. lorado. Illinois Kansas. Montana. Ohio Pennayl- vania. Minnesota, Wi* eonsin, Wyoming in West Virginia in v«eb dragih držav po —.2 b A vBtro-Ogrske mali —.10 veliki vecai- -.60 Celi ffvet r-.tft Velika ntentka mapa U. 8j. na drugi strani pa •vet •l.aa « ni brigala za nikogar, ker « ji I na' t^aV'niWeTm" bllo"^/^. i «.JJT22? iSS^'SlS" deM™" ^^ * ta podaritev hunaouike. T«koj mi di ceata od Andrijevice n» Cetinje je vtisnil« v srce podoba črnolase-' Ura za uro je potekala, končno se ie se jo vidi v mesečnik nočeh tod' mhiIi P®«»u> maankah. Potoma ja pri svete Barbare | ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: ! ,:iitka pri Vi«u —.30 božični darovi —.15 ! 'iganova osveta —.25 ("Vni bratje —.25 l>on Kižot !—.20, Doma in na Ptujem —.25 J Erazem Predjamski —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, ode že- leznic —.20 Gočevski katekizem -.25» tied vika —.25 Hildegarda —.25 Flirlanda —.25 Hubad, pripovedke, 1. In 2. Evezek po —-20 : flnstrovani vodnik po Go- renjskem —-20 Lzanami, mala Japonka —.20 Izdajalec domovine —.20' Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Knez črni Jurij —.25 Krvna osveta —.20 Leban, 100 beril —.20 Malomestne tradicije !—.25 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Mik lova Zala i—.35 Mlinarjev Jane« —.45 Mrtvi gostač —.25 Muzolino, ropar Kalabrije —.35 Na jutrovem —.30 Na različnih potih -.20 Peter Zgaga. Cesarjev najmlajši sin in njegova zaročenka prineezinja Marija Avgusta. Poročila, se bosta 11. marca. - Avstro-Ogrska sestoji iz dveh delov: iz zgodovinske monarhije,' ki je zastopa nT« v državnem zboru, i in iz an»ktiranega ozemlja. To j«- piivsi iu umcritu. kaj n«*? — Da je pritrdil pametni .'love k. — No vidite. — Prvi del, tako-zvaiut ustavna monarhija. sestoji zop, t iz dveh delov. * - Iz Avstrij« in Ogrske, kaj ne? -je rekel pametni človek. -- Ne, i/, dežel iu kroiiovH, ki so zastopane v državnem zboru in i/ dežel, ki so pod krono sv. štefa-| na. — Tudi to je čisto enosta\"no. | kaj ne? — Torej dežele, ki spadajo pod krono sv. Štefana, se raz-dele zopet v dva dela: V Ogrsko in v Hrvaško-Slavonijo. — Mimogrede povedano, se razdeli Ogr>ka /opet v *!niaeija pripada namreč Avstri- ? • • i" .i i. * Jl. 1 . ■. (.vi, ..i <#Iis,tOjl. Se deli v dva dela: v Hrvaško in Sla-vouijo. Eden teli delov, namreč j .Slavonija., sploh ne >iue biti ime-no.an. ker s praviwga stališča sploh it" ek- stira. Kavnotako je s pravo Ogrsko. Ogrska se namreč deli v dva t: \ « »grško in Sed-nn.gruško. O drugem delu, nam reč1 0 S. tlmo«rra ki, ni državnoprav-nim p.-tom uiti govora. - Ali razumete^ Dozdaj vam bilo še vse jasno, kaj m-: — Večja težava je z okupacijskim ozemljem. —j Okupaeijsiio ozemlje se-toji nam 1 ee iz dveh delov : iz dela. katerega j - A vsi ro-< tgrska zasedla, katerega je upravljala iu ga je slednjič anektiral.i. iu iz -i> ia. to je San j džak-Novi|-.:z, r. kater.-jrn je sam< zasedla in se mu je pozneje zopet t odpovedala. Ni mi treba skoraj o i menjati, da del. katerega upravljaj sestoji zopet dveh delov: i v. Bo-, sne in lleree«rovme. Zdaj -e pa poškodovan, nesreča, nesreča ... poti. Sel je nalašč naokoli vrnimo k deželam, ki so zastopane Izprali smo ga že in obvezali. Na- - koz vrt. morebiti bi zalotil tist-v državnem zboru. Ce v rje mete ali Ci lu S(ni pa z vozom zapodil po zavržene zlikovce. ki mu v zad ne, tudi ta del sestoji iz dveh de- zdravnika .... njem času delajo škodo in nesna-•..V : i :. v "•i d-d. je zastopati v' Prinesli so Janka na mehki okoli hiše. Pa naleti konec hi-i.v. vnem /b.-.ru, drugi, to je Trst. žimniei ir zadet je bil s svileno. človeka, ki se je ravno pripo- pa ni zastopan v državnem zboru, modro odejo, nazaj črez rob od«, gibal, da pobere -— kaj drugega Ali zdaj razumete, kako je v je je bila zavihana fina rjuha s »f-g«> kamen. Zgrabila ga je je-Avstriji! 'čipkami — vsaka gospodična bijza — ima falota v pesteh. Pametni iovek je bil začel obra- bila lahko ležala pod to odejo, j t^ma je bila. pa se je s palico za-eat i oči. neumno se je nasmehnil j Janko je bil ž«' pri zavesti, od-' mahnil po njem. Toda ni bil pra-t-r začel govoriti o umrljivosti piral je oči in se silil v nasmeh. I — Podržajev Janko!., muh. čmrlj v in drug* podobne go pa ni šlo. j Palica pa je tudi trdo priletela: lažni. Zatem je / ■;-,-] diplomatu i Spravili so ga. v njegovo sobo. j hotel je zanikarnega škododelca ; >kr'.zovati. da tndi on sestoji v, V skrbeh sta roditelja preeula Me malo postrahovati. tako po o-dveh d lov. da je njegova pamet vso noč pri njegovi postelji it- j''etovski — na. pa so se onemu državno;.ravnim p<>i m pripozna ugibala, kako se je pripetila tf ■ možgani pretresli in zdravnik — na. da je zastopati v drža vnem! nesreča. Janko se je trudno pravi: "Sest mesecev jeee do e-zboru in druge take reči. smehljal, pa ni nič rekel. I nega leta!" Diplomat je poklical ambnlaneo.' Na vse zgodaj je prišel župan, j — Mm, mm. — je rekel dr. ki je odpeljala pametnega človeka kmalu za njim zdravnik, ki je j Gad in majal glavo. — obžalu-v norišnico. 1 ri b ta so ga zdravih odredil pred vsem mir. in v te- jem. obžalujem, to je res nerod-in slednjič izjavili, da se mu ne bo ku dopoldne je pri zadnjih vra-; no nikdar razjasnil um. Muhoborci. Spisa! Fran Mileinski. (Nadaljevanje.) V imenu Boga Očeta Zi.lfiii ejs se »ovori veliko «> raznih diplomatih, potcntntih in ilrtigih takih velikih zverinah. To »o two k i got[HHtj<*. skoraj tako visoki i:i paru>*tiii k.jk>>r xltmi urednik tut /upadu. ki pravi, da je /a Vsako pomoto v Mas Naroda odgovoren peter Zgaga. Pa iirt';»j k diplomatom ju drugim diplc aiAtičiiina zadevam. Z»d njie s. m bral ali slišal dve lepi d«>-g.^Jbiei. ki bosta gotovo Vsakega To se je /godilo Ii-'t. aprila leta 11) Pl v Apuiisketu poslaništvu na — (losp«»d tajnik je rekel španski poslanik zdi se mi, da je danes ravno eno leto, odkar ui- »mo dohiti od naše vlade uobem ga to je. - - Tudi n»eui s** čudno do* — lte- i»* čudno. Denarja ne dobimo Več; mogoče naša slavna Via-da nima več denarja. Mogoče je priblo med špansko m japonsko vlado kaj navzkriž — Tega sko- —1C i mislite pk.p »-nea * _ vnri&al tmnik — Govoril bom z vami kakor oče. gospod tajnik. — Meni se zdi. če bi poslali kako malo noto in takole po ovinkih vprašali.... j — Vprašali, da bi. gospod tajnik? Ali norite? — Diplomat nik-kar nič ne vpraša. Zato pa je tako. Opomba Petra Zgage . Nekaj on pravi — Nekatere stvari niNo v redu . ... Kes je . kseleuea. — J.ipon ' ski visoki uradniki m. nekako hladili napram nam. — To je tudi »noje mnenje. —1 Prepričan — tet da se lie kaj priprav- -- I/, češ« pa sklepale, rkselell-' — .Jaz nie.-sar ne sklepam, jaz vem. - Politično obzorje se je za čelo oblačiti — - Oh! — Le pomirile d človeka, kakor je Juan. - Vaš služabnik Juan? — I>a, prijatelj. Poslanik je poklical svojega služabnika iu ga vprašal: — Zdi se mi .da s,- že tri dni nisi obril. — Da, ekseb-nca. /e tri dni nisem obril. —- Zakaj pa ne.' —- Zdaj je taka navada na Ja pou&kem. — Navada ? Pri poslaniških služabnikih? - Z dovoljenjem .... navada vseh služabnikov. — Od kdaj pa ? Odkar so liusi gospodarji na Japonskem. — Rusi. praviš? — Seveda, ekselenca. — Rusi so pred enim letom zavzeli Japonsko. — Za božjo voljo, gospod tajnik, brzojavite takoj naši vladi. — Ni potrebno. — Zakaj ne, Juan? — - Istega dne. ko so liusi zavzeli Japonsko, je bila naša lepa domovina prodana na dražbi. — Kotšilu iu Vatub-rbild sta vse pokupila. — In to mi šel« dane* poveš, •F uan ? — Ekselenca. saj ste mi zapovo-dali, da moram molčati o politiki. — Malo bi bil pa že vsaj lahko omenil.... Vidite, cenjeni rojaki, tako so diplomati. — Da postane človek diplomat, mora biti vse prej nego pameten. , Nekoč se je neki pameten človek, ki ni bil še nikdar v Evropi, sestal z avstrijskim diplomatom. Prosil j?a je, da naj mu razloži, kako je v Avstriji. In avstrijski diplomat je začel pripovedovati pametnemu človeku: šest mesecev do enega leta je če! — Orožniki tudi že okoli vohajo. zdaj zdaj bo vse prišlo na dan in potem — zbogom županstvo iu ugled ! Kar ga je najbolj trlo; z živo dušo s. ni mogel posvetovati o teli svojih težavah, da se ne izda. Tako so mu vršale neprijazne misli po glavi in ga begale. Ni strne!, koj drugi .lan se je 1 mo- •l1 liti moram za fanta -— v imenu Boga Očeta ino — samo jutri bo se doma — zdaj moram le na molitev misliti in na nič druge- peljal v mesto m se po svet zat< ga in počasi in pazljivo si je kei k dru. Uadu. Saj dr. Gad jo zopet potezala s palcem po če- T,il odvvinik in vrhutega državni. — V imenu Boga Očeta in Si- »d poslanec Muhobora. torej ose-na — rs.e vem, kaj me nocoj tako ba v vsakem oziru vredna zau-skrbi, saj Janko je pameten otrok panja. Poiskal ga je v pisarni, in tako je priden, hvala Bogu 1 — O, naš dični gospod župan ': — V imenu Boga Očeta in Si-1 — ga je prijazno pozdravil dr. »*a na pletene jopice ne smem Gad. — to me veseli, izredno m pozabiti, de ni bila skončala v redu — Bog .ji odpusti greh! Ponoči sta se oba hkratu zbudila. Oče Podržaj je dvignil glavo. — Ali si slišala? je vprašal ž" no. Tako s;- mi j.- zdelo, da j samukala — naša rjavka .... Zopet s,- j., začulo mukanje. lies je. rjavka! Nemara -je pri županu odvezala pa se j semkaj i;:gubila. pred stari hlev Nocoj j. n" bo nikdo nazaj go nil. reve. Odprem ji hlev. Obema se je milo storilo pr tem noeiiem obisku. Zena je naž gaia luč. liadučitelj se j* in šel spravljat zvesto živa streho. Ko se je vraeai iz hleva, je rav no zavila proti hiši glasna gruč ljudi s svetilkami. Naprej j šel župan. j Vračal se je od '"Pikapoloni- — A'i si pokonci, tajnik*' Ni - i- razburjen je bil in pijača se »e * i ■ -.straši! Tvoj sin ic neka i i bila bolj prijela kakor dru A" ni, brez ugovora! Pri kosilu se človek na marsikaj spomni, kar i>i sicer poz-ibii. Toliko časa vas >e nisem videl — kaj pa je kaj :iovega v -Muiioborn? Gospa soproga zdrava? Gospodična hčerka zdrava.' — in niv-d vsemi temi vprašanji je tudi že telefoniral domov soprogi: — luiaiii gosta, postavi par sle kletne v ied. že veš! Gospod državni poslanec je re del, kako se vzdržuje disciplin;, med volilci. Zupan je odložil suknjo in kuč mo in studia sta. Ni vedel, kako bi pričel, potem pa je kar z obe ma rokama zgrabil odvetnika za desnico: — Gospod doktor, vi mi more te pomagati, drugače sem izgub oblekel i U'-n! — Kaj pa je. preljubi gospod župan? — se je začudil dr. Gad. ! Nato j-1 župan pošteno in po j pravici v se razodel. kakor je j bilo: povedal govoriti____Včeraj zjutraj sem bil pri njem, govoriti, nisem mogel z njim. njegova ma- j ti je bila zraven, toda znamenje . sem mu dal: kazalec sem položil! na ustnice, naj molči, pa me je I razumel in z 'očmi pomignil. zna-! čajen fant je — in saj ga rad od-j škodujem, pošteno, bogato. Le v! j.-čo ne! — .\li je sodno komisija /e bi-} Ia ga za slišat ? — je vprašal dr.! Gad. Se nr! Ali vsak hip lahko; pride. Zdaj — prav to bi vas rad' vprašal, gospod doktor. Ali ino-1 jra Janko sodni ji povedati resni-j co. ko bo vprašan, ali lahko reče. i da ne ve — noč j,- bila temna, u-1 darjen je bil odzadaj itd. Ne ure drugače, kot prič? mora govoriti čisto resnico, sieei sam zapade ječi. Pbogt župan si je brisal pot ? • čela. Kaj pa, gospod doktor, ali I bi ne šlo tako. da Janko kratko 1 j malo reče: Nočem povedati, kdr j me je. — Kdo ga more siliti, da ; govori, ako noče! ~ Pač, pač, lahko se ga sili, z i r zaporom do šestih mesecev. Saj v 'sorodu ali svaštn ni z vami? — Ne! j — Potem mora pričati. Nerod ; na stvar, nerodna----Toda kar i i bo mogoče----Prošnjo za pomi- j j lostitev nazadnje tudi lahko rav I inava -- morebiti se vam kazen' izpregleda ali vsaj izpremeni v ! denar. Škoda, da je naša stranka ; ta hip zopet v opoziciji, drugače . bi sam govoril s pravosodnim i i ministrom. Škoda ! — Le pomi-! rite se, gospod župan. vse. kar bo! mogoče---- Sicer pa — kdo je j oni, ki ste ga — ki je poškodo-! van? • j — Podržajev Janko, upokoje-j nega nadnčitelja. našega tajnika i sin. Morebiti ga se spominjate, j j tisti mladenič: vam nasproti jej sedel takrat po volilnem shodu, j j 77 Pa ne tisti pravnik, čeden, : prijazen mladeni" — pel je ! i — Da. tisti! Tisti! Revež! Zdaj mi pa ni | jasno .... Povejte, gospod žu- j pan: kaj pa je mladi mož pravza- | prav iskal ponoči na vašem dvo- ; rišču? Ali morebiti stanuje pri vas ? Nič, prav nič ni imel oprav- ka na našem dvorišču. Zato si je kolikortoliko sam kriv poškodbe. Kaj je iskal ponoči okoli naše hiše, ni težko uganiti: Julko je prišel klicat, mojo hčer — za njo lazi, čeprav ve, da tega na trpim. Zgodilo se je pod njenim oknom — pobiral je kamenček — tako sodim — da ji ga vrže v okno. Jaz sem pa mislil, da je kdo od Smerajeevili ali Civhovih .... Dr. Gad je pomislil. (Dalje prihodnjič.) NA&I ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino a "Glan Naroda" in knjige, kakor tudi ca vse druse v našo stroka »padajoče ikiale. Jenny Llnd, Ark. te «koUea: lCinact Citrar San Frandsco, Cal.: Jakob Lovfta-Denver, Colo.: Frank Skrabea. Leadvllle, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culi*. J. M -tojtz, Prank Janesb In John Germ. Salida, Colo. In okolica: Loolj Ca tello (The Bank Saloon). Walsenburs. Colo.: Ant Saftleb. Clinton, lud.: Lambert Bolskar. Indianapolu*. Ind.: Alois Rudman. Woodward, Ia te okolico: Luka« PoflbreRar. Aurora, 111.: Jernej B. VerbU, Chicago, IlL: Frank JurjovM, Depue, 111.: Dan. Badovlna«. La Salle, 111.: Mat Komp. Jollet, III.: Frank La u rich, Joha Ea i»»tel in Frank Bambich. Ok'Fesby, Hi: Matt Hrlbernlt Waukecan, IlL: Frank PetkovSeS fa Math. Ojfrin. So. Chicago, Dtl Frani Čoral ta Rndoir Požek. Springfield. 111.: Matija Barborik. Cherokee, Kans.: Frank Režl.«nlk. Colnmbns, Kans.: Joe Knafe!«. Franklin, Kans.: Frank Leskove«. Frontenae, Kans. la okolica.* Fran) Kerne in Rok Firm. Sannas City. Kans.: Peter 3cha*U«r Mineral, Kans.: Jobn Stale. Mnlberry, Kans. te okolica: Martls Kos Rinco, Kans.: Mike Pen**J!_ Calumet, Mich. la «k»U«ai Fa*»i iShalt* le M F. Kobe. ManLstlttae, Hirh. te *k*i)cmi rr*.a\ Rotclan. So. Paace, Mirk, te akoUeas M. L LfLovirh Aurora. Minn.: Joslp Fnglaa. Cbisholm, Minn.: K. Zvon«, Jako«< Petrieh. Dnl .h. >f1nnr: Joseph Shartbon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gotiže. M. L. Eaj.sh, Jos. J. Peahel La Lool* « Pernftek Eveleth, Minn.: JnrlJ Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vasal. HIbbing, Minn.: Ivac Ponše/ lAUzvlll«. aim. I« akafla' fm* «lrb NatkwanS, Mlaa.7 9*4. HakrfB, New Duluth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn,: Frank Hrovatiaki St Louis, Mo.: Mike Grabriaa. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. TTrlOL Bed Lodge, Moot.: J. KoprlvSek. Ronndnp, Mont.: Tomaž Paolla, Gowanda, N. ¥.: Karl Steralla. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorta. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J, Marln?t£, Cbas. Karlinger, Jakok oik In John Prostor. Barbertoa, 0. te akollcai Al^ls »•» (ant Brldteport, 0.: Frank Ho^eras, Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okolica: J. Knml*. Yoangstown, O.: Ant. Klkel). Oregon City, Ore*.: M. Jnsttej Allegheny. Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakM, Bessemer, Pa.: Lonls Hribar, Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterlol, Bnrdine, Pa. te okoliea: Joha K«#> tilnik. Canonsbnrg, Pa.: John Koktleh. Coneman-h, Pa.: Ivan P«Jk t» John Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Bronghton, Pa. la akollea: A. D«as> Aar Darragh, Pa.: Dragntln SlavlS. Dnnlo, Pa. In okolica: Joaip Snhov, Export, Pa. te okolica: Frank Tr+ bet. Forest City, Pa.: X, Ealar la Fraal Leben. Farell, Pa.: Anton Valentin«*, Fits Henry, Pa.: F. Gottlicbcr, Greensbnrg. Pa. la okolica i Josepl Kov* k Irwin, Pa. in okolica: Fr. Demia«. Johnstown, Pa.: Frank Gabronja Ul Jobn Polane. Lazerne, Pa. la okolica: Antoa O »olnlk. t) Meadow Lands, Pa.: Georg BaMalfO. Monessen, Pa.: Math K.Ikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburch. Pa. In okolica: Z. Ja£ah% I. Podvafinlk, L Magister In C. I. Ja* toblch Steelton. Pa.: Anton Hren. C nit j Sta^ Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Joprlp Jo v an, Willork, Pa.: Fr. fieme In J. PsW* •jei. Tootle. Ctah: Anton PaliU. VVlruerqnartera, L tali: L. Blaalti. Black Diamond, Wash.: S. 3, T* renta. Davis, W. Ya. te okoli«: J. Broslsl. Thomas. W. Va. In okolica: FraaS Kocljsn In A Eorenchan Grafton, Wis.: John StampfoL Kenosha. Wis.: Aleknander Peadlr« Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik U Frank Meh, Sheboygan, Wis.: Herontra Svetltet W*st Allis. Wis.: Frank Skok. Bork Springs, Wyo.: A Justla, VaJk sr.Hlb'b in Valentin Marclna. Kpmm»r*r Wv» • Jn» Mntok kaj ne? — Se-7,a županstvo .. Toda potolažite se, gostih prišla v hišo tudi Čopka. De ■ pod župan, kar je v moji moči .. lala j«- zelo vljuden obraz in je Kaznenski zagovor prav rad pre-Rnmunški kralj želi, naj se sklene odPrla ,ia hl rekla gosp. I vzamem, tudi upam. da se zmaže- mir Potlrzajevi: Dobro jutro!" —j va pod postavno mero s kakimi Ob novoletni slavno>ti \ metro- niM11,"sto pozdrava se je priče- j šestimi tedni ječe. saj kaznova-poliji je nagovoril metropolit kra hl j°kati 111 Potem sta se jokali ' ni se niste bili Ija: "Vsi med kraljem in deželo. obe: 1 vcda županstvo ki nas zbirajo okolu kraljeve ose-» 'Alaio Ee škoduje nobeni ' je škoda I be, mopwno jam- ijo varnosti in povesti. Ce je povest preveč krat- ! Zupanu jc kar migljalo pred oe-napredku Kuinunije." Kralj Fer- Počasna, pismouki hitro reko. da mi. dinand je odgovoril: ' Podeli ne bivz »rterane vrednosti. _ Ali dru£e pomoči ni? Ža- bo, naj resnično domoljubje, ki nas prt moram biti? Te sramote ne vse drži v teh težkih časih, uresni- Deveto poglavje. j preživim, ne, rajši umrem! . V ŠKRIPCIH. j Vstal — Pomirite se, gospod župan, \ hudih škripeili je bil župan, j prosim vas, sedite! Tako stvar Hvala Bogu — umrl ne bo — j je treba čisto mirno, hladnokrv-zele. Na tej poti ostanem voditelj. Janko! Zdravnik je rekel, da u-.no preudariti. Na sodnijo ste biki ga preveva ljubezen do dežele." tegne v treh, štirih dneh popol-1 ii že klicani? noma okrevati, dasi je poškodba I — Ne! Saj še ne vedo, da sem Laski general Eogier umrl. teška. Tako je povedal zdravnik ' ga jaz. Le vi to zdaj veste, gospod Italijanski listi poročajo, da je in se zraven pobahal s svojim [ doktor, in Janko Podržajev se-umrl poveljnik turinskega armad- pravniškim znanjem, češ: — pa- veda, pa ta ni še nikomur pove-ue^a zbora general Rosier. Iragraf 152. kazenskega zakopal dal, ni i Klim Zdravnik mu je pre- či želje, naj se koncem letoanjega leta povrne mir na svet- Daj liog. naj utripajo v.>a rumunska srea složno na delu za blagostanje de SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (PesemJ — Običajni Koledar. — Strašne Števili«. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Fran-cija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev, — Ihiševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na*bojišču. — Eksplo-nivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. « Galipolis in Dardanele. Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji * sraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. • Kovač. «—• Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov, Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil f — Klasični topovi. — Pes ▼ voj« ui. ~ Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkom «— Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli — Špecialitete. —* Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. —• Pregl«4 dogodkov svetovne vojne. Kitaj ski tipi. <— Smeiniee, — Oglasi. Blike: Italijanski Vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemlkega lil avstrijskega cesarja. —» Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turžka artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. ~ Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infauterija v zakopih. « Italijani so vjeli avstrijskega ipijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji ~ Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti ~ Učinek avstrijskih granat v Ž agradu. — Ameriški podmorski čoln, Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort itv. 10 pred Przemjtslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. —« A V« atrijska havbična baterija ▼ akciji — Pogled na del Varšave. — Bolgarsk« čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v —- Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate ▼ Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec ■ Prestrelj- uikom.Triglavsko pogorja SLOVENIC PUBLISHING CO., W COSTLAHDT ETUXM% «w YORK, T. _ GLAS NARODA. 29. FEBRUAIŽ JA, 1910. 7 CsF Jugoslovanska B - Katol. Jed nota B InLorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež r ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM. 507 Cherry Way or box 57. Brad- dock, Pa. „ • Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave.. Barbertoa Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS fOSTELLO, ltox 563, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, DJ NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER fePEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Dom^r Ave., N. E. Cleveland, O JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O JOSEPH PISHLAR. 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL. od društva sv. Cirila in Metoda, Štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CI1AMPA od društva sr. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK. st., od draftva Slovenec, atev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajo-'i uradnih zadev, kakor tudi denarns po.šiljatve, naj te pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri toibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov »e ce bode oiiralo. Društveno glasilo: "G LAS NARODA." NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. • \ Vojak umrl. V rWov>ki bol niš umri na tuberkulozi 371et-ui ko.ijaž Ivan PJevuik iz Obrija V ruskem ujetništvu s«- nahaja] L^opahi /yrur, enoletni prostovoljec, doma iz lira*- pri Postojni.! Po truih-w-uem m»>lku ♦*» je ko-; i Iz italijanskega ujetništva se je- oglasil lVt»*r Mu bi. podomač«-Štantmanov i/. Spodnje Bele pri| i redlvoru. Svoji »»-stri na/iianja, da je v Italiji ujet. Njegov brat! Flori jan je ujvi na Ruskem. Naj-j mlajši Lovrenc pa nahaja v vojni kluibi pri IT. pi-ipolku. Dvoje presenečenj. U Žužemberka |H>ročajo: V naši turi služila dva taofta iz vasi Reber pri vojakih, ki se oba imenujeta Jožef H rov at. Prvi pogosto pisal domov, o drugem že dalje* časa ni bilo sledu. Kar dobi žena prvega obvestilo, da leži mož na smrtni postelji v neki bolnišnici na Ogrskem. CVz par dni ji prineso brzojavko. ki pove, da je mož umrl in sds j bo pokopan. Mislite si žalost vdove iu nepreskrbljenih o-trek! Dorua opravijo v cerkvi pogrebno opravilo in osmi dan. Ce* teden dni pa zopet dobi karto z bojišču. kjer jo mož povprašuje, /akjij mu n ie ne piše. Drugi tega jixu-ua ni«"- n.- piše. — Drugače, akoro siueršuo je bil presenečen neki moi pri vojakih. Od doma • mu pošlje skrbua žena za prazui-ke potie, klobas in podobnih slad-nosti. '' Vzveselil i»<-m se", piše domov, 4*ko zvedel, da me •aka zavoj na pošti. Toda veselje m* je v žalost spremenilo. Ko mi zavoj dostavijo, s«* mi je odprlo pred očmi polno natlačenega papirja." So se meuda potice in klobase v papir spremenile. Umrli so v Ljubljani: Ana iKHzl, vdova podobarskega mojstra, mati uglednih podobarjev Alekaandra in Karla Gotzl. — Iv. l^angus, tovarniški delavec. 45 Tet. — Feliks Prosen, kurjače-v »•in, 8 let. — V deželni bolnišnici: Dne 24. januarja Jožef Fuso, stavbeni podjetnik in posestnik iz Kranja št. 38, v starosti 53 let; dne 25. januarja Ivan Remžgar. kleparski mojster iz Starega trga štev. 16, v starosti 65 let. Umrl je 27. januarja v Skofji Loki Ignacij Urbančie, davčni u-pravitelj v pokoju, tast magistralnega računskega revidenta Janka Svetlina. Ponesrečil se je v tovarni Ton-nies 15 let stari strugarski vajenec Fran Belič iz Spodnje Šiške, Kavškova cesta št. 94. Ko }e prišel preblizu oboda strojnega kolesa, ga je zgrabilo ter mu zadalo rjmo pod desnim očesom in poškodovalo po glavi. Hgjjjjl | s. 27 let stara posestnika hči iz Ježiee, sedaj kuhinjska pomočni-ca v rezervni bolnišnici v obrtni > >li v Ljubljani. Ko je imela o-. [ raviti v kuhinji, se je izpodlak-i n :a ob veliko posodo, napolnjeno '/ vi- lini mlekom, ki je stala na ; tleh ter so sesedla vanjo. Težko ojMM-eno od pasu doli po životu in j nogah so takoj prepeljali v dežel-jno bolnišnico. Dete se do smrti opeklo. Posest- i in izrof-Ua svojih >w»st otn»k v i varstvo najstarejši 1 kletni hčerki Mariji, l^e-ta je šla na studenec fprat. v postelji je pa pustila spe-I ♦'•ega poldrugletnega bratca same-jga. Ko je prišla <*-ez nekaj časa (nazaj, je našla sobo polno dima. j postelja je gorela, bratec je pa strašno operen ležal pod posteljo. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Dete je opeklinam podleglo. Iz ljudskošclske siužbe. Absol-virani učiteljski kandidatinji Mariji Gabrš<"ek je dovoljena brez-plačna šolska praksa kot poizkusili kandidatinji na štirirazrednici v Metliki. — Namesto vpokliea-U' ir;t ueitelja Ernsta Šušteršič bo -uplirala na euorazrednici v Grib-Ijah absolviraua učiteljska kandi-datinja Amalija Uršič. — Za pro-vizorif-no neiteljieo na enorazred-niei v Zgornji Sušiei je imenovana suplenthija Katarina Valerija Jeraj. — Brezplačna šolska praksa na .-v strazreduici pri Devici Mariji v Polju je dovoljena al.s. ui-it. kil ud. Ivuži Divjak. ŠTAJERSKO. Stotnik umrl. Iz Judenburga poročajo: Dne 19. januarja je tu umrl stotnik 17. pešpolka Glazer. I lil je blaga duša ter med moštvom v pisarni, kjer je deloval, zelo priljubljen. Truplo so prepeljali v Ljubljano. Vej aka pogrešajo. Iz Judenburga poročajo: Od 19. januarja pogrešajo tu vojaka jurista Vladimira Svetka. Dne 19. jan. je še pisal vsem svojim prijateljem pisma. da se je naveličal živeti in da gre prostovoljno v smrt. Sodi se. da je skočil v Muro, kot se je! zadnji čas sam izražal. — Dodatno poročilo: Jurista Vladimira Svetka v Judenburgu še vedno iščejo patrulje, hodijo, da morda vendar ni mrtev in da se kje skriva. Te dni je pisal iz Judenburga na vojašfco poveljstvo v Judenburgu pismo, da se je poizkusil zastrupiti, a da ga samo sčiplje po želodcu. nej Voh živeti svoje lepo. Bogu dopadljivo življenje. Dolgo ga je že razkrajajoča bolezen držala s ezm svojega »::ia Jerneja užival dobro za-služeni pokoj od svojega dela in trpljenja. Jernej je bil dober sin. nji gova ljubezen do očeta je bila nenavadno nežna. Zato se mu j^ tudi dobro godilo na «rvetu iu do-"•akai j<- visoko starost. Sestra pokojnikova je redovnica pri šolskih sestrali v Mariboru, s. Stanislava, ponovno prednica in sedaj voditeljica samostanskih šolskih zavodov v Mariboru; brat Martin nad komisar Ji na učne straže v Mariboru. Gimnazijske študije j-dovršil v Celju, koder je bil so-šoler prelata dr. Scheicherja, kateri -i- jf rad spominjal živahnega, sošolca. Kadar je kanonik bival na Dunaju, ni zamudil obiskati tudi dr. še hie her j a. Bogoslovje je študiral v Mariboru, kjer je bil h iz tretjega letnika leta 18U7. posveten v duhovnika. Kaplanoval je na Vranskem, v Slov. Bistrici. Konjicah in pri Novi cerkvi. Leta 1SS2. je bil imenovan za župnika v Šmartnem v Rožni dolini, kjer še sedaj živi v dobrem spominu. Čez deset let, leta 1892.. pa je bil imenovan za nadžupnika in dekana v Konjicah. Tukaj so vse njegove dušnopastirske zmožnosti in sile kakor nanovo razcvetele. Njegov trud je bil venčan z lepimi uspehi in tako so mu Konjice o-stale nepotfabljive. Leta, 1901. j«' bil imenovan za kanonika v Mariboru, kjer mu je bilo izročeno škotijsko knjigovodstvo in poverjena služba knezoškofijskega ko-momika. Odlikovanj ni dobil nobenih, a odlikoval se je pred Bogom in pred ljudmi s svojo poštenostjo in trudaljubivnostjo. Samoumevno, da človek, ki je ostal zvest vsem dobrim lastnostim svojega ljudstva, ki ga stau ni oddaljil. ampak le poblažil in pople-menitil. ne more zapreti srca pred potrebami in zahtevami, ki trkajo na okno sleherne slovenske koče. Zato tudi pokojnik ni mogel iti mimo, ne da bi se zanimal za časnikarstvo in politiko svojega ljudstva. Kakor je bil globoko veren, tako je bil tudi odkritosrčno naroden. Sovraštva proti drugim narodnostim ni bilo v njem, ker njegova plemenita duša sploh ni bila dovzetna za sovraštvo, a tem svetlejše je v njem gorel plamen ljubezni do lastnega ljudstva. Vse je storil, kar je bilo v njegovih močeh, za izobrazbo in gospodarsko i>ovzdigo v njegovo ožjo oskrbo izročenega slovenskega ljttcP stva. Širil je slovensko časopisje ter 1»i 1 posebno marljiv sotrudnik pri ''Slov. Gospodarju£;Slov_ Straži" in "Slovencu". Oko mu jt* žarelo ^d veselja in zadovolj-nosti, kadar se mu je pripovedovalo, kako je zadnja leta neverjetno naglo in krasno napredovalo slovensko časopisje. Tudi on je imel svoj delež pri teh uspehih. Smatral je za eelo koristno, ako tudi nemška javnost izve o vseh važnejših dogodkih v cerkvenem in političnem,življenju štajerskih Slovencev. Zato je bil tudi vesten dopisnik dunajskega dnevnika "Va ter lan d", dokler je izhajal. Imel je velik krog prijateljev med duhovniki, politiki in časnikarji ne samo med Slovenci, ampak tudi med vsemi drugimi narodi Avstrije. Rad si je z njimi dopisoval in iskal osebnega stika ter jih seznanjal z našimi domačimi razmerami. S pokojnim dekanom Rozmanom je ustanovil že kot kaplan v Konjicah prvo slovensko kmečko politično društvo za konjiški okraj, katero je tudi pozneje kot dekan skrbno vodil in negoval, da je bilo izmed naših f ULAS N'ABODA, 29. FEBSUAKJA, 191». 1 stara vdova iz Štandreža je 15. januarja umrla v deželni bolnišnici v Ljubljani. Imenovana je kot begunka pred vstopom v bolnišnico stanovala v Rožni dolini št. 200. občina Vič. Samcmori. 561eini Jožef Centas-.s: v Trstu je 13. jan. poslal svojo ženo na trg. da ondi nakupi živež za kosilo. Ž*-na se je vrnila, a moža ni bilo. Iskala ga je dolgo, rudi na policiji, a brez uspeha. Dne 25. januarja pa je šla slučajno na gi kanonik Voh navzoč ter Zvezi stal zvesto ob strani v vseh njenih težkih bojih in lepih zmagah. Ce-V. svoje življenje je molil in delal boljae dni svojega preljub-Ijcnega slovenskega naroda. Vsak teden ga je vsaj enkrat peljal njegov izprehod preko dravsk« moslu v predmestje Sv. Magdalene. Toda bil je le kratek iz prehod. kajti že kmalu ti je izginil izpred oči v tamošnjo deželno bolnišnico, kjer je obiskoval bolnik« ter jih tolažil v trpljenju. Ce je prišel ubog človek k njemu, ni za-rcnč-il nad njiin in se ga hitro od križal. Ljubeznjivo ga je izpraše val o njegovih razmerah, mu kazal sočutje, mu z nedolžno in milo šalo vlival poguma do življenja tor ga nazadnje obdaroval. Vs.a-ki-ii'u človeku je bil na uslugo ter mu postregel z nasvetom in dejanjem. če je le mogel. Premoženja ni zapustil nob-nega .apač pa pri noš t evil ni h ljudeh hvaležen spomin. Dne 22. januarja popoldne je bil pogreb. Pokojnik je v Mariboru rad hodil k pogrebom, da je znance iu tudi n-znance z molitvijo spremljal k zadnjemu počitku. Na dan njegovega pogreba mu je bilo to vrnjeno. Veliko število žalujoein se je razvrstilo za njegovo krsto ter ga spremljalo na pokopališče. Med žalujočimi jf< bilo of) duhovnikov. Sekovsko škoiijo sta zastopala kanonika baron Oer in dr. Neubauer. Od kapiteljske hiše do stolne cerkve je vodil pogreb knezoškot' sam, od stolne cerkve na staro mestno pokopališče pa kanonik dr. Matek, kateri je v kratkem času pokopal že tretjega to va r iša- kan on i k a. Na pokopališču bo spa-val rajni kanonik Voh ob strani stolnega dekana Koserja in v bližini škofa Slomška. Tako je bila njegova srčna zadnja želja. Umrl je v noči na 18, januarja na svojem posestvu v Grižah Leon Štorman, posestnik in krojač. Storman je bil pristen in vrl rojak lepe Savinjske doline. Dokon-čavši ljudsko šolo. se je izučil kro-jaštva. liil je vnet prijatelj knjige. a tudi priden delavec. V raznih krajih -Savinjske doline je hodil po vaseh na dom šivat in je povsod priporočal slovensko čita-njc.. Bil je pravi apostol Mohorjeve družbe. Ni prej odjenjal. kakor da je spravil Mohorjeve knjige v hišo. Ko je začel izhajati celovški list '"Mir", je bil pokojni Leon eden njegovih prvih in zvestih štajerskih prijateljev in dopisnikov. V istem času je skupno s svojo materjo kupil posestvo v Grižah ter je zanemarjeno posestvo lepo vzorno uredil, novo hišo postavil in zasadil mnogo sadnega drevja. Takrat, okoli 1. 1883., so v Grižah zidali iiovo župno cerkev. O vsem je vestno poročal v "Mir". Po njegovi zaslugi so mnogi postali prijatelji in naroe niki omenjenega lista. Rajni je tudi zbiral narodne pripovedke treh bratih" in druge ter jih pri obče val v narodnih knjižicah ali kot podlistke. Pred več leti je Mohorjev koledar pohvalno naznanil, da je Mohorjeva družba sprejela spis Leona Storm a na Narodno blago iz Savinjske doline". Kot vrl narodnjak se je srčno veselil vsakega narodnega napredka. Bil je precej izobražen, zlasti v zgodovini in v slovenskem slovstvu. Ohranil si je vedno od krit in čist iznaeaj, blago srce in plemenito dušo. Kakor je ljubil svojo lastno mater in njen spo min, tako zvesto in še bolj iskreno je ljubil svojo slovensko domovino. Lepo redno je živel in umrl brez posebnih bolečin. Velifc požar je uničil poslopja posestnika Ivana Bera nič v Straš-gonjeih. škode je 40.000 K. KOROŠKO. Duhovniške vesti. Na župnijo v Mortsehach je bil investiran Martin Presslauer,kaplan v Mostiču. Prestavljena sta: Bogomir Mayr-liuber, kaplan v Greifenburgu, v Mostič, in Jožef Sindler, provizor v Mortsčhachu, kot župni upravitelj k Dvema cerkvama. Za kaplana v Greifenburgu je nastavljeni Is naj bolj iega (rosdja, Anton Knaus, duhovnik krške Najboljše staro belo vino Ki« i,- t ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gal Sim vsled opeklin. Iz Ldmata|$15 50f ^ gftl $27.50. Staro rdeč« pri Podravljah poročajo: Dne 17. TiB0 Zmftndel 27 do 28 galou januarja se je zgodila pri podo-!$Mj w ^^ ^ ^ belc mace Spicarjn žalostna nesreča, j ^ 27 do 28 galon 50 galoi. Iščem svojega svaka JOSIPA SVETIČ. Pred enim letom je bival v Biwabik, Minn., in od-tam je šel na Ely, Minn., kjer je imel poštno box 1G5. Sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje &e nahaja, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi svojemu svaku: John Henigman. Box F. Middle Branch, Ohio. (26-29—2)! Kje je KAROL MODIC? Pri nas ima dva pisma od svoje žene iz starega kraja. Pisma sta bila naslovljena na Box 53, Bakers-ville. Pa. Ker ga pa tam nobeden ne pozna, je nam rojak Tony Nele poslal oba pisma in prosi. da izuajdemo za njegov naslov. Ce kdo ve, naj ga nam naznani. ali naj se sam javi. — l "pravriištvo "'Glas Naroda", 82 Cortlandt St.. New Y-ork. Rad bi izvedel za naslov svojega'-Kje je moj brat JOSIP VIČIČ ? brata JANEZA MADONA iz vasi Pod laka. okraj Kanal na Primorskem. Pred dvema letoma sva bila skupaj na Jenkins. Ky., in od tam je ne vem kam odpotoval. Prosim, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam i oglasi. — Andrew Madona, Box1 76, Dunham, Ivy. (26-29—2) Doma je iz Brezja pri Cirknici. V mesecu oktobru je bil tu v Clevelandu in kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Zatorej prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Anton Vičič, 438 E. 107. St., Cleveland, Ohio. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja"belo vino po ................ 70c. g&Ucs črno vino po................ 5Gc. Drožnik 4 gal'one za .................... ftl.OO Brinjevec 12 steklenic za................ ? 12.01' 4 gallone (sodček) z».......... $16.0(> Za obilno^neročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St Clair Ave., N. E., 0*eland, Ohie BHfiHHaH^ DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja JOSIP SVETE 1780-S2 E. 28tH St., Lorain, Ohio. CONKORD RDEČE VINO 525.G0 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel podstrešje, kjer ga je v svoje ve-, liko presenečenje našla mrtvega.j Mož se je zastrupil s plinom.j Zdravnik rešilne postaje ni opra-! vil drugega kot svoj uradni del dolžnosti, ugotovivši pred 13 dne-j vi na stopi všo smrt. — V Trstu se je zastrupila s karbolno kislinoj 151etna Evgenija Mihajlovič. sta-! nnjoea v uliei Andrea Palladio št.! 2- Kaj jo je jfnalo v smrt. ni znano: stariši so obupani. — V Trstu se je zastrupila s karbolno kislino oSletna AgneZa Skerl, stanujoča v ulici Evangelista Toricelli št. S. Umrla je takoj, ko so jo prinesli v bolnišnico. Zdravstveno stanje v Trstu leta 1915. Trst je štel v normalnem času 244.000 prebivalcev približno. Število prebivalsva je pričelo padati v III. in IV. trimestni leta 1914. občutnejše. Vzrok leži v tem. da .se jc izselilo veliko število inozemcev ter bojazljivih in mini ljubečih meščanov, v glavnem pa veliki zaporedni vpoklici pod orožje. Tako vidimo, da je štel Trst, prvi semester 1915 le 190,000. dru-jOJ E; ster pa le še 163,000 prebivalcev. || 3 ijem trimestni 1915 se je S« izselilo okrog 8000 prebivalcev.1 tako da šteje Trst s 1. januarjem! t916 le še okroglih 155.000 prebi- f^j talcev, torej preko 27 odstotkovjijl manj kot v normalnem času. Izselilo se je okroglo 60.000 tujih podanikov, ostanek pa odpade na! vpoklieanee, izseljenike in večji: odstotek smrtnih slučajev. Leta1 1913. je v Trstu umrlo 5125 oseb,' leta. 1914. pa 4813, dočim jih je leta 1915. umrlo 4962. Iz tega sh | di, da je v zadnjih dveh letih ste-!______ vilo prebivalstva v Trstu padlo, absolutno število smrtnih slučajev pa raste. Leta 1915. je umrlo v Trstu: I. trimester 1489, II. trimester 1116. ITI. trimester 1161 in IV. trimester 1196 oseb. V normalnem času je bilo v Trstu 20 od tisoč smrtnih slučajev, ker so se zdravstvene razmere od 1. 1889., v katerem je bilo 39 od tisoč smrtnih slučajev, razmere izboljšale. Vendar pa vidimo, da je bilo v II. trimestni leta 1915. v Trstu že 29 od tisoč smrtnih slučajev. Največ oseb je pobrala pljučna bolezen. Vendar pa .je bilo število smrtnih slučajev leta 1915. pri starčkih nad CO let razmeroma višje v primeri z umiranjem do-^encev kakor dntga leta. Temu je krivo pomanjkanje zadostne tečne hrane. Razume se, da je smrt žela preko povprečno med revno rajo. Rojstev je bilo v Trstu Vi mirnem času od 6000 do 6500 na leto. Leta 1915. se je porodilo 4210 duš, dasi se je pri danih razmerah pričakovalo okroglo 4800 rojstev. Prebivalstvo v Trstu se je torej znižalo za približno 27 odstotkov, rojstva za okroglo 30 odstotkov, smrtni -slučaji pa so se zvišali na okroglo 1 odstotek. V splošnem se sme reči, da je zdravstveno stanje v Trstu leta 1915. bilo z o-zirom na dane razmere zadovoljivo. Pri man jih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Edino domače vinarsko podjetje z velikim skladiščem v mestu New Yorku Na>e vina, kakor tudi žganje so naravna, zdrava, in najliulj^e vrste. Delamo jih po domačem načiuu. Prodajamo jih po sledečih nizkih cenah: V zalogi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje. CENE ZA SO D VINA: (Claret)) 52 galon samo____$26.00 (Zeufandel) 52 galon samo.. $28.00 (liarbera) 52 galoo samo____$32.00 (tiurgeudy) 52 salon samo.. $35.00 BELO VINO (Riesling) 52 galon samo.... $35.00 (llock) 52 galon samo......$35.00 (Sauterne) 52 galun samo.. $37.00 VINSKO ŽGANJE Sod 25 do 28 galon____$2.15 galona Sod 50 do 52 galon____$2.10 galona ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO POŠIL.JATEV JAMČIMO. Samo za GOTOV DENAR. Pošljite po Money Orderu ali v priporočilnem pismu na sledeči naslov: DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. OGLAS. WA1AVNA VINA Cenjenim rojakom priporoiai rroja Zafltopnlk "GLAS NARODA" 8 i Cortlandt Street, New York. N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WALKKGAN, ILL. PRODAJA fina vin«, tivratne molke, patentiram« zdravila. PRODAJA tožb« listka T>ah prakomar-ikih črt. POŠILJA denar v stari krsj sanssljfTS in pošteno. UPRAVLJA vs* v ftoUriki pose! sitdt-joča dela. neffovai oa je ono izmea nasm V bnekate^h ^^ navzoč- ^ rde5e vino 27 do 28 faloa najdelavnejsrh političnih društev. ^^relTenVo^Ve6™ £ ^'^aT^iS ^ ^ svojem na bojnem polju padlem $12> 10 gaL pa ^25. Pri omenje.il. Velika in v dobrem duhu se giba joča politična izobrazba prirodno Kanonik tunri. U Maribora po- tako kasnega konjiškega okraja ček tako hlldo ^ekcij da je dan V^J ^Lu ^ roeajo: Častitljiv, sivolas starček, 111 v najzadnji vrsti njegova ne- narrh vsled 0 eklin Timrl. tt ~ *rtrmm affaat je w cerkven dostojanstvenik, že s P^cenljiva zasluga. Ljubil je na- trudno hojo, a še živim oeesom in 8e Tdobro l?"dstv°> zato °P11BtU 721etnim delapolnim, čednostnim ?ob«ne prilike da bi mu kot pn-in pobožnim življenjem je izginil Jateli ne kazal Prave P°tl do izmed naa. Dne 20. januarja ob 8. Na ustanovnem, »hodu Sloven-nri zvečer je nehal kanonik Jer- »ke Kmečke Zveze je bil tudi feta- PRIMORSKO Smrt beguncev. V Walten^orfu pri Gradcu je umrl Pran Ličen iz Golice, star 84 let. Goriška begunka Avguština Nanut, 60 let jak M. Ingd 8 apoitovaajna ■. JACKS*, «# W«l««a M Za ▼wlrfno oglasov m odgovor m npravništvo m iualnUtf6. KRACKERJEV' BRINJEVE« je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini. - Out at MBKINJBVXO" Ja: ■ ■tekleale | «.tS 12 steklsals 11.89 L V 1ALOGIIMAMO tudi ilirti florna« TROPIN J KVBO 1» RLIVOV ^ KA kuhana v osfit lastni dlstlleriji. - Naše ceoe so »leteče: TropinJevec per gaL $2-50. $2.7B la SS.0S Blovovits per Kal. $2.75—fl.00 Troplnjevec zaboj f 90S Sllvovlts cabo] ..................$11.00 "R" Bye Whiakey 6 let star, aaboj__$11 .OS Kude£a Oble Tlma per gaL _ — M«.. 40«., 9fe. Catawba In Delaware per gaL...... 75«.—«0*. Za 5 In 10 gaL posodo računamo $1-00. as 21 gaL $2.00, aa večja naroČila je sod aaatoaj. Haročlla naj se priloži denar all Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače JwiflSa * The Ohio Brandy DistilSing Co. 6102-04 SI. cunt AVE., CUETEUND, 0. ____________ GLA3 NAHODA, 29. FEBRUAH?A, 1916. rffi if EMILE GABORIAU: GOSPOD LECOQ IS . Nadaljevanje). DVAINDVAJSETO POGLAVJE. bila delo v veliki tovarni v Montroge. Po desetletnem trdem delu si je prislužila tritisoč frankov. Tedaj se je seznanila s Polvtom in se poročila ž njim. Dokler sta imela denar, je bilo vse dobro, ko ga je pa zmanjkalo, je začel Polvt. zopet svoje prejšnje življenje. — Kradel je in sle- j paril, samo da mu ni bilo treba delati. j K ženi je prišel samo ob sobotah zvečer, da ji je pobral denar. — Preživljala se je z onim. kar je postrani zaslužila. — Ker jo je pretepal, je slednjič pobegnila od njega. — Ona je dobra in poštena ženska ter ji tudi zategadelj pravijo 4* dobra Antonija". Absint in Lecoq sta se odpravila v njeno stanovanje. — Antonija ni bila stara, toda na obrazu se ji je poznalo., da je veliko pretrpela. — Oblečena je bilo slabo, njen otrok, je imel pa še precej dobro obleko. ! — Gospa Chupm — je rekel Leeoq prijazno — gotovo ste slišali, da se je prigodil v gostilni vaše tašče strašen zločin. — Da. gospod. — je odgovorila in ga preplašeno gledala. — Toda moj mož ni zapleten v to zadevo, ker je ravno zdaj zaprt. — Moj mož ni bil udeležen pri tem zločinu. — Saj vem. gospa. — Polvta so že pred štirinajstimi dnevi za-r?rli. — — Ponedolžnem so ga. prisegam vam jrospod. — Tovariši so ^a zapeljali. — Saj on ni slab človek. Nesreenica je torej še vedno ljubila svojega moža. Vtihnili so in gledali drug drugega. — Tedaj so se pa odprla vrata in na pragu se je pojavil neki Človek. — Ko je opazil detektiva, je zaloputnil vrata in jih zaklenil. — On je! Tovariš! — je vzkliknil Lecoq. (Nadaljevanje prihodnjič). NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-syIvani j i sporočamo, da jih. bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Lee,,<| je bolj bežal kakor pa hodil po razsvetljenih ulicah. — Kom je bežal? — Te«ra še satn ni vedel. Na ovinkii mu j«.- šinila iit-ka misel v *»lavo. — l"daril se je s pestjo po č'-lu iu zamnnral: — Jaz se ni pa res ose!! — Otrok sem. rekrut — je modroval — kaj ^e mučim s to stvarjo, iu skušam nekaj dognati, kar il nobene kapljice! — Pustite zaenkrat! — Jutri lahko zmerjate samega sebe, danes pa ne. — Povejte, kaj se je zgodilo? — Vrjeinite, da nisem prav nič poiiost-n na to, kar se je zgodilo. — No. no. le nadaljujte! — Kot sem vam že pisal, sem šel za onimi tremi, ki so bili spoznali (.»ustava v javni mrtvašnici. V kavarni so izpili vsak par čašie vermuta. * ia ><• postali malo bolj korajžni. Zatem so postali lačni iu laročili Zi jtrk. Ja s» m bii naročil in pil isto pijačo kakor oni. — < >b dveh popoldne plačali in odšli. — Mislil st-m. da bodo šli proti domu. toda kaj š. sli so v drugo gostilno. — Jaz seveda za njimi. — Ko sem vstopil, so ?.»• igrali bilard. O Absint >e je odkašljal. — Sedel sem k mali mizici in zahteval časopis. K malo je prisedel k meni srednjevelik precej debel možakar in se začel pogovarjati z menoj. — Slednjič sva začela urrati. .Moj tovariš je dobival in naročil šampanjca. — Potem sem laz dobil iu naročil konjaka. — t'im več sem dobival, tem bolj sem PU. - — In kaj je bilo potem — je vprašal Lecoq. — Pila sva iu pila, slednjič sem pa skoraj čisto izgubil spomin. 7di se mi. tla sera bil v krčmi zaspal in da me je zbudil šele natakar. Potem sam ne vem. koti sem hodil. — Popolnoma sem se zavedel šele v vaši veži. — Skienil sem, da vas moram na vsak način počakati. Jjeeoq s.- je zamislil in nekaj časa ni izpregovoril nobene besede. Kakšen je pa bil oni meščan, s katerim ste igrali? — ga je slednjič vprašal. -- Zdi se mi. da mi je sledil in da me je namenoma tipijanil. — Kakšen j»* bil ? To se vendar še spominjate. — Sndajevdik iu preeej debel. — Okroglega in rdečkastega obraza. — On je! — je vzkliknil Lecoq. — On! — Kdo? — Tovariš! Mož. kt je čakal morilca pred gostilno. — Pazite nanj. oče Absint. čega boste še kdaj srečali. Toda njego\a izpov.nl še ni bila pri kraju. — To še ni vse — je nadaljeval starec. — Ničesar vam nočem zamol'ati. - Zdi sem i. da je človek govoril tudi o umoru pri 'Gre-nadirju". Zdi se mi. du s<-ni mu jaz vse povedal, kaj sva odkrila in kaj nameravava odkriti. Lečo«} o;i je tako trrdo pogledal, da je starec nehote vstal. — Nesr.vne/ je vzkliknil. - - Moj bojni načrt ste izdali sovražniku ! Toda kmalo se je pomiril. — Kar se je zgodilo, se je zgodilo. — Nikdo ne more pomagati. Pogovarjala sta se pozno v noč in slednjič legla k počitku. dobite "GLAS NARODA" skozi fctiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in porta vnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v Štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in razne sli- _____ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vsa osobje lista je organizirano in spada v strokovne. unije. MODERNO UREJENA TISKAPA GLAS NARODI VSAKOVRSTNE TISKOVINI [ZVtttUJE PO NIZKIH CSNAH e • * * DKLO OKUSNO -+ • * f USVRSUJK PREVOD« DRUGE JEZIKE X